Poštnina plačana T gotovini. Leto XIX., št. 181 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocencxva uHca 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien St 105.241. Ljubljana, sobota 6. avgnsta 193* Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št'7. telef cm št 2455, ßelje, Strossmayerjeva ulica štev. 1« telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Strateški položaj češkoslovaške Kdor je v zadnjem časa pazljivo zasledoval odmeve sudetske krize v tv-ropi, še posebej pa na evropskem zapadu, je moral proti svojemu pncako^ vanju ugotoviti, da so merodajni kro-gi češkoslovaški problem v celoti dobro razumeli, Tisti pa so ga v glavnem pravilno prikazali Povprečen Anglež in povprečen Francoz, ki sta do včeraj imela le meglene pojme o češkoslovaški državi, njenem geografskem in še posebej strateškem položaja ter vseevropskem pomenu češkoslovaške samostojnosti v srcu Evrope, sta pod vplivom vestnega poročanja pretežnega dela tako angleških kakor francoskih listov na mah doumela bistvo tako zvane sudetske krize. Zlasti v angleški javnosti je mogoče zaznamovati v tem pogledu pravi preobrat, ki n« more ostati brez ugodnih vplivov na razvoj dogodkov v bližnji bodočnosti. Šele v tej zvezi pa se nam v pravi luči kaže ves ogromen pomen neprisiljene. nevsiljive, stvarne, sistematične in temeljite propagande, ki jo je Češkoslovaška kot mala država, ki se je že od svojega rojstva zavedala svojega posebnega položaja, vodila prav tam, kjer se je izkazalo to za najbolj potrebno. Malà Češkoslovaška ima danes po zaslugi te svoje vestne strogo stvarne propagande polno odličnih prijateljev v vsej Evropi. Tudi v tem pogledu je bratska republika marsikateri mali državi v Evropi vodnik glede pravočasnega zavarovanja njenega mednarodnega položaja. Nehote mora človek na vse to misliti, kočita najnovejše delo polkovnika češkoslovaškega generalnega štaba Emila Moravca, ki je v glavnem namenjeno evropskemu zapadu. kakor to priča že sam njegov naslov: »Strateška vrednost Češkoslovaške za zapadno Evropo«. Delo odličnega češkoslovaškega vojaškega pisca je najprej izšlo v nemškem jeziku (še pred sudetsko krizo), sedaj pa je pred nami njegov francoski prevod, ki ga je izdala praška založba »Orbis«. Moravčevo knjigo bo moral vzeti v roke vsakdo, ki se hoče podrobno poučiti o bistvu češkoslovaškega vprašanja. kakor so ga sprožili novejši _ dogodki. Zato hočemo nanjo opozoriti tudi naše čitatelje. Razprava je razdeljena v dva dela: v zgodovinski, ki prikazuje strateški značaj srednje Evrope in Češke od najstarejših časov do konca svetovne vojne, in aktualni del, ki v povezanosti novih problemov s preteklostjo izredno jasno prikazuje današnji strateški položaj republike. Zaradi izredne pomembnosti avtorjevih izvajanj podajamo tu nekaj njegovih ugotovitev, ki jim ni mogoče ugovarjati. V zgodovinskem delu opozarja pisec najprej na splošni strateški pomen srednjega dela Dunava (med Innom in Ipoljem). Kdor je bil gospodar tega dela evropskega veletoka in prostora okoli njega, je bil navadno gospodar tudi vse srednje Evrope. Središče tega pasu pa tvori moravski prostor, ki je od nekdaj bil pomembno križišče potov od zapada in jugozapa-da proti vzhodu in severovzhodu. Tudi avstrijsko-češko-madžarsko sožitje v bivši monarhiji naj bi bilo služilo potrebi po zavarovanju tega važnega prostora, v katerem je bil češki bazen na severu zaščiten z dobro naravno mejo, sudetskim višavjem. Ko je Nemčija sredi preteklega stoletja začela svojo politiko ekspanzije na tako zvani »evrazijski osi« Berlin-Bagdad, je z izjemo Srbije postopoma pridobila vse države ob tej osi za svoj blok, tako tudi bivšo Avstro-Ogrsko. Med vojno so Nemci osvojili vse evropski del evrazijske osi, ki naj bi postala najkrajša zveza Atlantika (Severnega morja) z Indijskim oceanom (Perzijski zaliv). Izid svetovne vojne pa ie te račune prekrižal in nastal je povsem nov položaj. Evropski del evrazijske osi meri v zračni črti okoli 1750 km. Od te skupne dolžine pa je bilo leta 1937 v nemški posesti le 470 km, torej približno 900 km manj kakor leta 1914 in celih 1350 km manj kakor leta 1918. Češkoslovaška kontrolira danes 480 km evrazijske osi ob njenem boku, Madžarska 200 in Rumunija 600 km. Iz tega je razvidno, kako velikega pomena so vse te države za današnjo Nemčijo. Gospodar evrazijske osi more postati samo država, ki si zagotovi na tej črti pomoč z boka, kar seveda še bolj izpostavlja Češkoslovaško. Uničenje Češkoslovaške bi na mah odprlo pot nadaljnjim osvojitvam v treh smereh: proti jugu, jugovzhodu in vzhodu, kar bi spravilo v igro tudi Italijo, Poljsko in Rusijo. Francija bi s tem ne bila direktno prizadeta, toda z izgubo svojega vpliva v srednji Evropi bi bila vržena »na evropsko periferijo«. Preobrat v srednji Evropi bi bil še ČSL. PROBLEM ZOPET V OSPREDJU Češkoslovaška vladna koalicija proti teritorialnim avtonomijam narodnih manjšin Praga, 5. avgusta. AA. Dopisnik Havasa se je razgovarjal s šefi vladne koalicije o poslanstvu lorda Runcimana in o koncesijah, ki jih njihove stranke nameravajo dati sudetskim Nemcem. Predsednik agrarne stranke, Vitkor Beran, ki je v vladni koaliciji najvažnejša in ima 45 poslancev ter ji pripada tudi predsednik češkoslovaške vlade, je dopisniku Havasa izjavil: Agrarna stranka se prizadeva, da bi v duhu po-mirjenja in tolerance ustvarila trajne pogoje za mir in da najde vse pozitivne elemente zdrave politike, ki bo privedla do učinkovitega sodelovanja vseh narodnosti na Češkoslovaškem. Predsednik češke socialistične stranke Klofač je dejal: Po našem mišljenju ima obisk lorda Runcimana namen ugotoviti, ali je na vseh straneh dovolj dobre volje in pripravljenosti za ureditev narodnostnega vprašanja. Reči morem, da smo mi dokazali svojo dobro voljo. Prepričan sem, da bi bil ta notranji problem že davno rešen, če ne bi bilo gotovega tujega posredovanja, in če ta problem ne bi bil služil ciljem, ki so popolnoma različni od sporazuma in sodelovanja vseh narodnosti na češkoslovaškem Predsednik nacionalne unije Hodac, ki ima 14 poslancev, je izjavil: Kakor mislimo, da je prišel lord Runciman v Prago zato, ker zahodne velesile smatrajo, da organizacija »Velike srednje Evrope« ni možna brez sodelovanja z Nemčijo, kakor je bilo to razloženo v načrtu Tardieua. Od svoje strani sprejema Nemčija francosko-angleško sodelovanje. Kar se nas tiče, smatramo, da so Nemčiji potrebne surovine in da njen naravni gospodarski razvoj ne bo mogoč, če bo zanjo Srednja Evropa zaprta. Mi smo pripravljeni, da z njo sodelujemo čim bolj v okviru »Velike srednje Evrope«, t. j. s Poljsko, Italijo in vsemi podunavskimi državami, če se to sodelovanje uresniči, pa je nujno potrebno, da ostane češkoslovaška neodvisna. Potrebno je tudi, da ostanemo politično močni. Poleg ostalih svojih zahtev bi Henlein izzval tudi politično oslabitev in razčlenjenje češkoslovaške države. Normalno funkcioniranje osrednjih oblasti bi tako postalo nemogoče. Obstoja meja, preko katere ne moremo iti. Ta meja je pred teritorialno avtonomijo. Stranka nacionalne unije ne bo pristala na to, da M se država razdelila in da bi so- detski Nemci dobili teritorialno avtonomijo. Prepričan sem, da bomo s pomočjo za-padnih velesil mogli priti do kompromisa, ki bo pripomogel k vzpostavitvi ravnotežja, in ki bo prepjrečil hujše potrese. Trgovinski minister in predsednik obrtniške stranke (17 poslancev) Mloch pa je dejal: Lord Runciman more mnogo doprinesti k rešitvi čsl. narodnostnega vprašanja. Integriteta, suvereniteta in neodvisnost ČSR morajo biti nedotaknjene. Naša stranka, kakor tudi ostale stranke vladne koalicije, ne more sprejeti teritorialne avtonomije, t. j. razdelitve češkoslovaške na neodvisne teritorije po narodnostih, če bodo sudetski Nemci pokazali dobro voljo, bi moglo biti vprašanje avtonomne uprave re-' šeno po vladnih predlogih. Naš geografski položaj je iz naše države ustvaril ključ za vzhodno Evropo in Balkan. Rtmcimanovi obiski in sestanki Praga, 5. avgusta, h. CTK objavlja naslednje poročilo: Tajništvo misije lorda Runcimana je objavilo danes naslednji komunike: Ministrski predsednik dr. Hodža in zunanji minister dr. Krofta sta danes dopoldne obiskala lorda Runcimana v hotelu »Alcron« in mu vrnila njegov včerajšnji obisk. Prezident republike dr. Beneš in soproga sta danes lorda Runcimana m soprogo povabila na dejeuner. Razgovori med sodelavci lorda Runcimana in zastopniki sudetske nemške stranke, ki so se začeli v četrtek 4. t m. zvečer, se bodo nadaljevali v soboto 6. t. m.^ Lord Runciman je snoči, kakor smo že včeraj poročali, sprejel deputacijo sudet-sko-nemške stranke s predsednikom poslanskega kluba Kundtom na čelu. Runci-manovi sodelavci so ostali z zastopniki sudetskih Nemcev v razgovorih nepretrgoma pet ur, torej do 2. ponoči. Danes ob 17. je lord Runciman sprejel voditelja nemške socialno - demokratske stranke poslanca Venceslava Jackscha. Tudi po prihodu lorda Runcimana se delo političnega ministrskega odbora za novo ureditev države stalno nadaljuje, dejansko pa so vladni osnutki narodnostne- Bolgarski kralj Bons knezu namestniku Pavlu Beograd, 5. avgusta. AA. Bolgarski kralj Boris III. je poslal Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu naslednjo brzojavko: Srečen sem, ker Ti morem poslati svoje naj iskrene j še čestitke ob podpisu solunskega dogovora in Ti sporočiti svoje veliko zadovoljstvo nad tem zgodovinskim dejanjem ki zagotavlja balkanskim narodom srečno bodočnost. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je odgovoril kralju Borisu brzojavno: Tvoja ljubezniva brzojavka me je globoko ganila. Tudi jaz Ti kar najtopleje čestitam k velikemu delu za mir, ki ga pomeni podpis solunskega dogovora. Ta modra politika je jamstvo za mir in blaginjo balkanskih narodov. Francosko posojilo Bolgari)! Pariz, 5. avg. h. Iz Sofije poročajo, da je francoski bančni konsorcij dovolil bolgarski vladi kredit v višini dva milijona funtov šterlingov. Posojilo se bo obrestovalo po 5 in pol odstotka in bo vrnjeno v štirih letih. Del posojila bo bolgarska vlada porabila za plačilo večjih francoskih dobav za Bolgarijo. Italijanska sodba o solunskem sporazumu Rim, 5. avg. b. »Informazione Diplomatica«, oficiozno glasilo zunanjega ministrstva, piše o solunskem sporazumu med Bolgarijo in Balkansko zvezo med drugim: V italijanskih odgovornih krogih je bila sklenitev solunskega sporazuma sprejeta z velikim zadovoljstvom. Sporazum potrjuje na eni strani moralno olajšanje, ki je nastopilo v podunavsko-balkanskem predelu, na drugi pa daje upravičeno zadoščenje Bolgarom. Revizija neuillske mirovne pogodbe služi lahko, kakor je bila izvedena v duhu največje spravljivosti, nedvomno za zgled, ki bi ga bilo treba posnemati tudi na drugih evropskih področjih, kjer je položaj še vedno kočljiv. Italija, ki je pri razvoju podunavsko-balkanskega prostora živo interesirana, pozdravlja z zadovoljstvom vse, kar lahko pripomore k zboljšanju vzajemnih odnošajev med narodi, ker je bil s tem napravljen korak tudi k splošnemu evropskemu pomirjen ju. Angleške čestitke Grčiji London, 5. avg. b. »Daily Telegraph« poroča iz Aten, da je tamkajšnji angleški poslanik sir Sidney Watelow obiskal grškega min. predsednika Metaxasa in mu v imenu britanske vlade čestital k pristanku Bolgarije na sodelovanje z Balkansko zvezo. Obramba Egipta IPndon, 5. avg. b. Včeraj sta zunanji minister lord Halifax in egiptski min. predsednik Mohamed Mahmud paša podpisala v zunanjem ministrstvu angleško-egiptski dodatni sporazum o tehničnih vprašanjih, ki 60 ostala z angleško-egipt-sko pogodbo iz 1. 1936 še nerešena. Glavne določbe novega sporazuma Se tičejo predvsem vojaških ukrepov za skupno obrambo Egipta. Sporedno s pogajanji za sklenitev tega dopolnilnega sporazuma so se te dni pogajali tudi o finančni pomoči Egiptu. bolj usoden za Anglijo, kajti kdor bi postal gospodar evrazijske osi, bi postal gospodar prostora med petimi morji na bližnjem vzhodu (nad Sredozemskim, Črnim, Kaspiškim morjem, Perzijskim zalivom in Rdečim morjem), kar bi pomenilo ločitev Afrike od Azije ter Evrope in Afrike od azijske celine. Gospodar evrazijske osi bi obenem z rumunskimi ležišči nafte dobil v svoje roke tudi velika ležišča te surovine v naznačenem prostoru bližnjega vzhoda, kar bi bilo spričo današnje vloge letalstva ogromnega pomena. Tako je torej Češkoslovaška z obvladovanjem okoli 500 km evrazijske osi »predstraža rumunske petrolejske baze in velikih ležišč nafte na bližnjem vzhodu«. Iz tega pa sledi, da mora Anglija organizirati uspešno obrambo mo-sulskega bazena ter zveze z Afriko in južno Azijo »že na grebenih Sudetov in Karpatov«, kajti v to jo sili poznavanje današnjih zahtev zračne strategije. Italija in Poljska sta za zavojevanje evrazijske osi velikega pomena, saj tvorita njena boka, toda na drugi strani pa se prav v tej zvezi kaže tudi za ti dve državi pomen Češkoslovaške v posebni luči, kajti Češkoslovaška je s svojim bočnim položajem ogromne važnosti tudi za zavarovanje italijanskih interesov v srednji Evropi, medtem ko je za Poljsko važna »kot vezni člen med njo in Italijo«. Avtor zaključuje svojo zanimivo razpravo z opazkami o strateškem in vojaškem pomenu Male antante in Balkanske zveze kot dveh »stražnikov na evrazijski osi, na kateri je Češkoslovaška predstraža«. Po mnenju pisca — in menimo, da bi bila o tem vsaka debata odveč — sta oba bloka držav »osnovnega pomena za ohranitev statusa quo« v vsem tem strateško tako izpostavljenem predelu Evrope. Tj* zaključki so danes, ko se uveljavlja večja povezanost balkanskih držav, še posebno zanimivi in visoko aktualni. . ga statuta kakor tudi vseh ostalih zakonskih osnutkov že skoro izgotovljeni. Včeraj in danes so politični ministri obravnavali predvsem spomenico sudetsko - nemške stranke. Vlada pripravlja pismen odgovor na to spomenico, v katerem bo podrobno zavzela stališče glede vseh znanih zahtev, ki jih je Henlein postavil v Karlovih Va-rih. Madžarski zastopnik pri Hopfordu Praga, 5. avg. w. Vöeraj je prispel v Prago zastopnik madžarske opozicije Esterhazy, ki ga je sprejel Runcimanov spremljevalec Hopford. V razgovoru se mu je HopfOrd zahvalil v Runcimano vem imenu za pozdrav, ki je bil objavljen v madžarskem opozicijskem listu v angleščini, ter mu je sporočil, da bo lord Runciman prihodnji teden na razpolago zastopnikom madžarske opozicije za razgovore. Madžarska opozicija je sestavila spomenico, v kateri zahteva: 1. Državni jeziki naj bodo češki, nemški, slovaški, madžarski, ruski in poljski. Vse državne listine naj se izdajo v vseh jezikih. 2. Vojaki iste narodnosti naj se združijo v lastnih četah. 3. Vse razprav^ pred sodišči ali upravnimi oblastmi naj se vrše v jeziku stranke, ne glede na njeno bivališče ah sedež oblasti. „Manchester Guardian" o položaju London, 5. avgusta, h. Za razpoloženje v Angliji glede češkoslovaškega vprašanja je značilno poročilo diplomatskega so-trudnika »Manchester Guardiana«, ki je očitno inspirirano z odločilnih mest. Poročilo pravi med drugim, da se splošno priznava, da je misija lorda Runcimana uspešno demonstrirala veliko zanimanje, ki ga ima Anglija ne samo za ureditev spora med češkoslovaško vlado in sudet-skimi Nemci, temveč tudi za ohranitev neodvisnosti Češkoslovaške. Nobenega govora ne more biti o tem, da bi se našla kakršnakoli poljubna rešitev, kajti biti mora samo mirna rešitev Analogija z Avstrijo ne drži, kajti zapadne sile Češkoslovaške niso črtale. V Londonu smatrajo, da je gotovo, da se bodo Čehoslovaki borili in sicer dobro borili v boju z vsakim napadalcem. Ni izključeno, da bo Češkoslovaška priznala sudetskim Nemcem nove koncesije, toda v Angliji so že dobro spoznali, da češkoslovaška vlada ne more dati in ne bo dala takih koncesij, ki bi posredno ali neposredno ogražale neodvisnost države ali pa slabile njeno vojaško silo. Ce bo kdo zahteval koncesije preko teh mej, se mora smatrati, da se ne poteguje za to, da bi sudetskim Nemcem priboril pravice, temveč bi hotel napraviti Češkoslovaško za svojega vazala. Presojanje situacije v Parizu Pariz, 5. avgusta. w. V tukajšnjfti političnih krogih pričakujejo, da bo češkoslovaško vprašanje tudi v bodoče ostalo v rokah diplomatov in državnikov in da s« bo proti koncu avgusta začela mirnejšs doba v srednjeevropski politiki. Prav t ar ko računajo, da bodo do konca avgust« znani že prvi konkretni izidi Runcimano ve misije. Osusky v stalnem stiku z Bonnetom Pariz, 5. avg. b- Francosko zanimanje za razvoj dogodkov na češkoslovaškem po prihodu angleškega posredovalca Runcimana najboljše označuje okolnost, da je češkoslovaški poslanik v Parizu Osusky v stalnem stiku z zunanjim ministrom Bonnetom, katerega sproti informira o vsem, kar mu poročajo iz Prage. Nič manjše pozornosti pa ne posvečajo v Parizu tudi Madžarski, v zvezi z napovedanim obiskom madžarskega regenta Hortyja v Nemčiji so se razširile v poučenih krogih informacije, po katerih ni izključeno, da bodo ob priliki tega obiska sklenjene med Madžarsko in Nemčijo nove politične, gospodarske in znabiti tu «i vojaške konvencije. Zanimanje Amerike za dogodke v ČSR London, 5. avgusta, h. Praški obisk ameriškega poslanika v Berlinu Wilsona je v Londonu izzval veliko pozornost. »Exchange Telegraph« poroča iz Prage, da je bil poslanik Wilson v avdienci pri prezidentu dr. Benešu in zunanjemu ministru dr. Krofti. Wilsonov obisk smatrajo v Londonu za dokaz .da se Washington, ska vlada izredno živahno zanima za situacijo v Evropi, posebno pa za razvoj dogodkov na češkoslovaškem. Novi uspehi republikancev zapadno od Teruela Republikanci so zavzeli tako na teruelski fronti kakor ob Ebru zopet več važnih postojank Barcelona, 5. avg. AA. Prodiranje republikanskih čet v odseku Albarracina zahodno od Teruela se nadaljuje. Republikanci soklic državnih strojevodij, ker se daje prednost v tej kategoriji uslužbencev osebam, ki imajo dva do štiri razrede srednje šole. Sedaj je strojevodja prenehal biti strojevodja, ker je postal mazač vagonov, čuvaj vodnih črpalk, dnevničar, slu-žitelj, zvaničnik II. ali I. kategorije. Le malo je tako srečnih, da se imenujejo uradniki, dejansko pa je strojevodja tudi še nadalje odgovoren v jx>lni meri za svojo lsuž-bo, ko vozi brze in potniške vozove ter neizmerna bogastva. Tretirajo se strojevodje še nadalje po postopku, ki se tiče le njih samih in za druge uslužbence ne velja. Zato prosijo, naj se končno vendar že upoštevajo njihove upravičene pritožbe nad prizadetimi krivicami, ziasti, ker se je njihov težavni položaj še poslabšal z novim zakonom o prometnem osobju iz L 1932. Gotovo je krivica, če se strojevodje imenujejo za služitelje in zvaničnike,, ker niso dovršili dveh do štirih razredov srednjih šol, dasi so za svoje šolanje v strokovnih obratih, izpopolnjeno s prakso, porabili najmanj 12 let časa v neumornem fizičnem delu. da bi dosegli poklic strojevodij. Minister dr. Spaho je obljubil, da bo skušal ustreči željam strojevodij, v kolikor je v njegovi moči. jutri pa mu bodo zastopniki udruženja strojevodij kraljevine Jugoslavije izročili še pismo svoje zahteve. Tragična smrt gostilničarja špilarja Ljubljana, 5. avgusta Na Zabjeku se je danes popoldne pripetila huda nesreča, ki je pripravila tamkajšnjega gostilničarja jn hišnega posestnika Jerneja Špilerja ob življenje. Pokojnik, ki je bil star 64 let m doma iz Hrašč pri Postojni, a pristojen v Križe pri Tržiču, je te dni popravljal svojo hišo v Hrenovi ulici, v kateri je imel tudi znano gostilno »Pri sodčku«. Zidarji so na hiši popravljali fasado. Danes popoldne se jim je pridružil še Špiler sam. Povzpel se je po lestvi na zidarski oder in se lotil žlebov ob hiši, ki jih je bilo treba prepleska-ti. Pri tem je nenadno izgubil ravnotežje in omahnil z odra 5 m globoko na pločnik, ob katerega je udaril z glavo s tako silo, da si je prebil lobanjo in obležal. Nesreča se je zgodila nekaj minut po 17. uri. Pokojnika so spravili v hišo. kamor je pozneje prišla policijska komisija s komisarjem Tomcem in zdravnikom dr. Lapajnetom. Reševalci so Špilerja nagio odpeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da je posestnik Špiler že mrtev. Truplo ponesrečenca so nato odpeljali spet domov. V Špilerjevi hiši je zavladala žalost. Pokojnik je zapustil ženo in hčerko. Še tri nesreče Ljubljana, 5. avgusta Snoči okrog 19.30 sta se na dveh koncih Ljubljane pripetili hujši nesreči. Na poti proti Št Vidu je delovodja Janez Berciò, staT 58 let m doma v Šmartoem, na lepem padel vznak in si prebil lobanjo. Zaradi nevarne poškodbe so ga morali odpeljati v bolnišnico. Na Viču pa je 24 let starega hlapca Jožeta Gubtnca zadel tramvaj od strani,ga podrl in mu nevarno poškodoval desno nogo. Tudi Gubanca so odpeljali v bolnišnico. Do tretje nesreče je prišlo na Glincah, tik pred milarno pri Tribučevi hiši. Trčila sta tramvajski voz in kolesar Jože Gom-bač iz Most. Kolesar je vozil z Viča, tramvaj pa iz mesta. Prav na kraju nezgode dela cesta ovinek. Gombač, ki je pravilno vozil po desni, je šele v poslednjem treno tku opazil nasproti vozeči tramvaj; videl je, da se še bolj na desno ne more umakniti, ker vozi tramvaj tik ob robu ceste, zato se je skušal umakniti na leva Bilo pa je že prepozno. Tramvaj ga je zagrabil in vrgel na sredo ceste. Na pomoč mu je priskočil Rudolf Bužga, uslužbenec z nebotičnika, in poškodovanca zanesel na pločnik. Na telefonski poziv je reševalna postaja odpeljala ponesrečenca v bolnišnico. Gombač, ki je močno krvavel, ima bržkone strto desno koleno, poškodovano roko in veliko rano na temenu. Vremenska napoved Zemunska napoved: Toplo m jasno vreme v vsej državi, ponekod v gorskih predelih morda krajevne nevihte. Toplota brez posebne spremembe. Zagrebška: Toplo in vedro vreme. Dunajska: Delno visoki oblaki, toda šm pretežno solnčno in vroče, ponekod z nevihtami. Pozneje najbrže prehodno za-padno vreme s ohladitvijo. »JUTRO« bL 181. 3 ftftnfa» fi SULiSSS. Naši kraji in l|ud|e Obisk naših rojakov iz Vestfalije Z njimi je prispela v Jugoslavijo tudi skupina Nemcev Ljubljana, 5. avgusta. Danes popoldne je s posebnim vlakom prispela v Ljubljano velika skupina vest-falskih rojakov, da v času dopusta obiščejo domovino za nekaj dni, ž njimi pa je dopotovalo tudi lepo število Nemcev, ki so si prišli ogledat lepoto naših krajev. Čas prihoda je bil izprva najavljen za okrog 12. ure in takrat se je na peronu glavnega kolodvora zbrala velika množica občinstva, da pozdravi rojake in goste. Formalnosti na nemški meji pa so se tako zavlekle., da je vlak privozil s skoraj triurno zamudo šele nekaj minut pred 15. Kljub temu je velik del občinstva, zlasti ožji prijatelji vestfalskih Slovencev in pa njih sorodniki, vztrajal na peronu, tako da jim je Ljubljana pripravila dostojen, prav prisrčen sprejem. Med drugimi so prihiteli pozdravit naše Vestfalce tudi narodni poslanec Pleskovič, bivši konzul v Essenu dr. Vodušek, ravnatelj izseljenskega urada Fink in zastopnik Narodnega izseljenskega odbora Makse. Ko je vlak privozil na postajo, je godba »Sloge« zaigrala rojakom in gostom korač- nico v pozdrav, množica na peronu pa jim je prirejala navdušene ovacije. Sorodniki, prijatelji in znanci so izstopajočim toplo stiskali roke, iskreno dobrodošlico pa so jim izrekli tudi predstavniki naše javnosti in oblasti. Vlak, s katerim so se pripeljali naši Vestfalci, je bil sestavljen iz 19 voz II. razreda, tako da so potniki — 650 po številu, med njimi okrog 100 Nemcev — našli v njih dovolj udobnega prostora za dolgo pot. Izlet v domovino sta skupno organizirali obe centrali naših izseljenskih organizacij v Vestfaliji, Zveza jugoslovenskih narodnih društev s sedežem v Essenu in Zveza katoliških društev sv. Barbare v Moersu. Z izletniki, ki so po večini iz revirjev okrog Essena, Moer-sa, Gladbecka in Hamborna, sta tudi predsednik nacionalne zveze Pavel Bolha iz Essena in tajnik katoliške organizacije Sapotnik. Potniki so deloma ostali v Ljubljani, po večini pa so se že do večera odpeljali na svoje domove. Skupno se vrnejo v Nemčijo 25. t. m. Rojakom in gostom želimo veselo bivanje med nami iz vsega srca. Celjski alpinisti na Montblancu Dne 23. julija popoldne so se odpeljali celjski alpinisti - člani SPD gg. Andrino Kopinšek, inž. Boris Lavrenčič, inž. Edmund Unger-Ullmann in magister Wren-tschur z brzim vlakom iz Celja preko Ljubljane v Italijo do Montblanca, da naskočijo to ogromno in nevarno pogorje. Dne 24. julija popoldne so prispeli v slo- viti Cour-Mayeur pod Montblancom na italijanski strani. Ob krasnem vremenu so v nekaj dneh izvedli visokogorske ture, ki jih v tem obsegu ni absolviral v tem pogorju še noben Jugosloven. Povzpeli so se na Aiguille du Geant (4014 m) po plezalni turi, na Grandes Jorasses (4208 m) in nato traverzirali Montblanc po klasični ruti: Glacier de Miage, Gonella, Col de Bionassay, Dome du Gouter (4304 m), Val-lot (4362 m), Montblanc (4807 m), Col de la Brenva, Mont Maudit, Montblanc du Tacul, Col du Midi, Glacier du Geant, Capatina Torino. Za ture so se bili že prej dobro pripravili. Kakor vedno, jim je italijanski alpinskl klub tudi letos nudil znatne popuste. V Cour-Mayeurju so stanovali in se prehranjevali v istem hotelu, v katerem je bivala takrat tudi holandska prestolonaslednica Julijana z dvorno damo, in so sedeli v restavraciji tik poleg njune mize. Tam so videli tudi bivšega španskega kralja Alfonza in govorili z njegovim sinom. Gg. Kopinšek in inž. Unger-Ullmann sta se v noči od 25. na 26. julija udeležila izredno nevarne in naporne reševalne ekspedicije na Glacier du Geant na francosko - italijanski meji pod francosko kočo Requin, kjer se je bil pri padcu v ledeniško razpoko smrtno ponesrečil sloviti italijanski vodnik Ottone Bron, ki se je bil udeležil tudi ekspedicije na Himalajo ter vodil na Montblanc, na katerim je bil več kot stokrat, tudi italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in njegovo soprogo, Mussoli-nijevo hčerko, in mnogo drugih odličnih osebnosti. Italijanski listi so obširno poročali o tej nesreči in izrekli obema jugo-slovenskima reševalcema vse priznanje za njuno požrtvovalnost. Celjskim alpinistom, ki so se vrnili v Celje v četrtek 4. t. m. zjutraj, iskreno čestitamo k velikemu uspehu v orjaški Montblancovi skupini! Sokol v Žirovnici otvarja svoj dom V najhujših dneh, ko je bfl pritisk s severa na naše morje najhujši in si je izbral za pot vprav železniško progo Jesenice— Ljubljana—Trst, se je zbrala v gorenjski vasi Žirovnici peščica narodno zavednih mož, ki so ustanovili tamburasko društvo »Stol«. Duša tega pokreta je bil tedanji župan, sedaj že pokojni Anton Kržišmk, man ra Mlakarjevih spisov pod imenom iTrebošnik. On je znal navdušiti krog na- Iz skromnih početkov nam je dane® zrasel dom, ki je ponos Gorenjske ki priča naša narodne zavesti: bratska sokolska zahvala veljaj vsem velikim in malim, znanim in neznanim darovateljem, borcem in tvorcem. V veliki družini požrtvovalnih dobrotnikov naj posebej omenimo starosto br. Bizjaka, trgovca in posestnika, br. Osvalda, Testavraterja, s. gospo Kalanovo, br. Pre- wdnÜb Tjodl, da je vzkfiio iz njih imenovano društvo. Prvi predsednik roa je bil g. Franc Mežek, restavrater v Žirovnici, tajnik Trebušnikov ski Anton, blagajnik pa sedaj že pokojni Viktor Baloh. Delovanje tega društva je v narodnostnem ozira blagodejno vplivalo na vse strani, zlasti potem, ko se je društvo Leta 1918. razširilo v — pevsko in tamburasko društvo »Stol«. To društvo je s svojim delovanjem zrahljalo ledino in tako postalo zibelka Sokolu, ki so ga ustanovili v Žirovnici pred dobrimi 6. leti; ko je tukaj deloval br. Egidij Šifrer, nad učitelj na Brezmici ki poznejši šolski nadzornik. Njega da.nes že krije zelena ruša. njegovo delo pa siavi njegov spomin* šeraa in njegovega sina Stanka, ki so pokazali zgledno požrtvovalnost. Agilnost narodnih krogov, ki sodelujejo v polni vzajemnosti, dokazujejo ustanovitev in obstoj godbe, kjer sodeL člani »Stola« in Sokola tea* se bratsko podpirajo. Godba bo seveda sodelovala pri vseh nedeljskih »okolskih slovesnostih. Začetek slovesnosti bo že drevi ob 18. z razsvetljavo ter pro-menadnkn koncertom na telovadišču. Jutri v nedeljo ob 10. bodo skušnje vseh oddelkov, ob 16. otvoritev doma, ob 16.30 pa javna telovadba. Ko se zahvaljujemo posameznikom, ne pozabljamo nobenega izmed navdušene sokolske družine, ki je z delom in žrtvami pripomogla do lepega uspeha, katerega naj-prepričevainejši dokaz je zdaj ponosen sokolski dom. Beneška noč na Ljubljanici Beneška noč bo! Kopalci in kopalke tega niti ne slutijo, kakor tudi ostali ne. Le trije mladi fantje se neprestano pomenkujejo z g. Sedejem, upravnikom kopališča. Ti tri. je vodijo režijo, delajo načrte, plakate, skratka, povsod so in na vse mislijo. Eden izmed njih je špicarski veteran in kot tak se še posebno trudi, da bo beneška noč čim lepša in boljša. Kajti vedeti morate, da so se špicarii preselili na kopališče, odkar so jim cdvzeli špico, njihovo malo kraljestvo, kjer so bih neomejeni gospodarji na suhem in r.a vodi. Nikogar r.\sc ' priznavali nad seboj, o čemer priča tudi njihova himna: »Vodovje naše zdaj je vse — od Grubarja do Iščice!« Pa kot je povsod, sg tudi eoi imeli rivaia. Na nasprotnem bregu so se zbirali njihovi najhujši nasprotniki Nabrežani. Ob posebno vročih dneh, ko je vročina udarila na možgane, so se kar na lepem pričeli prepirati. Poskakali so v vodo in pričelo se je brezobzirno »tunkanje«. Ker so bili tudi Nabrežani dobri plavači, je včasih huda predla špicarjem. In v takih primerih jih je reševal njihov »Gusar«. Ko se je pojavil so se morali Nabrežani poraženi umakniti, Gusar pa je ponosno plaval po valovih Ljub ljanice, medtem ko so ga špicarji navdušeno pozdravljali. Ko so nasprotniki priznali špicarsko nadoblast in plačali vojni davek, pa so se odpravili na »gusarske pohode« v svoje stalne revirje na Ljubljanici in v Malem grabnu. Niso pa bili Špicarji mojstri samo v mor-akih bitkah. Kot so vedno zmagali v vodi, v waterpolu, tako so zmagah tudi na suhem in sicer v odbojki. Vedno zmagovali, nikoli izgubili. Pa kakor je v Malem grabnu s regulacijo izginila romantika starih časov, tako je izginila twfi èpica. Pania rei. Vse mine, vse teče. Izginila je èpica, ggtnfl Gusar, Izginila romantika »gusarskih pohodov«. Konec je bilo morskih bdtk, konec prelepih dm. Kaj sedaj? In èpicarji ao se preselili na kopališče, kjer ima sedanji lastnik precej razumevanja zanje in za njihovo èpico. Pa niso samo oni taki pregnanci. Kakor Danes od M» do 3» ore zjutraj koncert vojaške godbe s plesom Vstopnina Din Bk— ▼ holtet fonda aa pobijanje tuberkuloze v vojski. ae oBL Droghe zopet karta jo. Kara Je adot itd. Vsak se krčevito brani »bolce«, ker mora sicer skočiti na glavo s petmetrske akafcahrir» aii pa ga vržejo »na dre j«. To pa ni za vsakega preveč prijetno. Tretji pa, ki so se vsega tega že naveličali, ležijo na ležalnikih in ae sončijo. Ko £m Je dovolj so bili oni gospodarji Ljubljanice, tako so bili gospodarji Malega grabna štradončani, ki so na Velikem štradonu osnovali štra-donsko Slatino. Tudi te so pregnali z regulacijo. In kakor se najdejo sorodne duše, tako so se našli ubogi pregnanci na kopališču ter sanjali, eni o èpici, drugi o štra-donski Slatini. Kmalu pa so se vživeli v usodo, vzljubili kopališče in tam so danes stalni gostje. Tu je življenje in vrvenje, če le opazuješ to vrvenje, se ne dolgočasiš. Ali opazuješ napete igre v namiznem tenisu, kjer vsak par trdno veruje v svojo zmago, partner v partnerico in narobe, ali opazuješ divje borbe v odbojki, ali v waterpolu. če želiš spoznati stare kanone, odideš k balincarjem, ki stalno in po cele popoldneve balincajo. Ena in dvajset, usodna številka. Včasih napravijo tu cele turnirje za prvenstvo kopališča. Takrat je gledalcev in balincarjev! To so borbe, kdor je balincar, pride tu na svoj račun. Tu lahko opazuje mojstre in sončenja, pa gredo nekoliko v vodo, ki Je res odlična. Prijetno hladna te osveži v teh vročih dneh Oni, ki imajo dovolj vodne kaplje, pa gredo nekoliko še na vinsko kapljico ali pa uživajo joghurt, ker hočejo postati stoletniki. Pri tem poslušajo lepe slovenske pesmi, kakor tudi druge. Mladi pa se zanimajo za lepa dekleta in v tej peklenski vročini se marsikomu in marsikateri vname srce, ki potem plamti v globoki ljubezni Zoper ta ogenj pa ne pomaga ne vodna, ne vinska kapljica. Vse to opazuje z budnim očesom kopališki mojster, ki poučuje plavanje in ki zabava goste s svojimi skoki. Ni pa življenje samo na kopališču, temveč tudi na Ljubljanici, kjer se čolnov kar tare. In za te je prišel zdaj glavni dan. Pripravlja se beneška noč, ki bo vse prejšnje prekosila po lepoti in po organizaciji To je weekend na Ljubljanici, kakor ste zadnjič napisali, pravi in resnični weekend. Vrhniški gasilci proslave 60 letnico Vrhnika, 4. avgusta. Bilo je I- 1872., ko je velik požar uničil vrsto poslopij. Goreti je začelo pri šu-štaršiču, po domače pri Markonu na klancu pod Sv. Trojico in zgorelo je vse od Mrovca pa do èubca na Idrijski cesti. Na poanoe so bili tedaj poklicani gasilci iz Ljubljane. Vrhndčani so pri tistem požaru prvič videli može v čeladah, in ko so ti stopili v akcijo, so se kar razkropili, č«g da So prišli hudiči. èest let zatem, to ie L 1878-, so se zbrali odlični vrhniški veljaki Lenarčič Josip, Brilej Martin, Golob Franc, Obreza Janez in Karel, Jefovšek Gabriel, Baebier Baldi, Jeloväek Karel, Marušič Jtože, ètular Franc, Hodnik Andrej, Krašovec Tine, Iglič Tone, Köstner Jože, Dobrovoljc Jer. nej in dragi ter ustanovili gasilno društvo. Prvi načelnik je bil Golob Franc. Od teh mož še žive Lenarčič Josip, Hodnik Andrej in Jernej Dobrovoljc. še tisto leto je nastal ogenj pri Grampovčanu, po domače Zajcu, in uničil del stare Vrhnike cd Zajca do Mrovca. Tedaj so vrhniški gasilci prvič nastopili s svojima dvema briz-galnama in zabranili, da se ogenj m razširil proti cerkvi sv. Lenarta. Drugo leto je bil načelnik Obreza Ka_ rei, a tretje leto Majer Karel, ki je vodil društvo do svoje smrti L 1919. Torej 38 let. V prvih letih Majerjevega načelova- nja je Vrhnika doživela tretji hudi požar. Goreti je začelo pri Stržinarju in je ogenj uničil Podlipsko cesto jn Veliki klanec pod Sv. Trojico. L. 1913., ko je županoval Jelovšek Gabrijel, so s pomočjo občine Zgradili tudi gasilski dom Po vojni je več let vodil četo pokojni Jelovšek Jožko, ki si je pridobil velike zasluge za gasilce. Sledili so Voljč Jakob, Nusbek Zmago in spet Voljč Jakob. Pozabiti ne smemo tudi naših gasilskih veteranov, ki so že nad polstoletja vneti gasilci. So to ResnOc Alojz, Volje Jakob in Hojan Franc, ki prejmejo v znak priznanja odlikovanja. V soboto 6. in nedelejo 7. t. m. bomo praznovali 60tetnioo naše čete. Priprav za tako pomembni jubilej vodi učitelj g. Vuk Slavko, ki je bü na letošnji glavni skupščini izvoljen za predsednika. G. Vuk je bil vodil tudi priprave za proslavo 50 letnice. Sedanja uprava je med drugim obnovila gasilski dom, da bo imel Ob jubileju lepše lice, za kar gre zahvala predsedniku občine g. Hrenu Ignacu in oskrbniku trga g. Opeki Andreju, želimo upravi čete, ki jo sestavljajo gg. Vuk Slavko, Maček Ivan, Cene Janez, Jurca Jožko, Malavašič Franc, Verbič Ignac, Prelog Andrej, Rudi Stane, Jerina Miha in Iste-nič Andrej ,da bi bila deležna še mnogo uspehov. Hkratu ji k jubileju iskreno čestitamo! vzporednice celjske gimnazije Celje, 5. avgusta Gosp. minister prosvete je izdal odlok, s katerim se postopoma otvarjajo poleg realnogimnazijskih oddelkov na drž. realni gimnaziji v Celju klasične vzporednice. V novem šolskem letu 1938-39. bosta torej otvorjena v 1. razredu predvidoma že 2 oddelka z učnim načrtom klasičnih gimnazij, ki se razlikuje od realnogimnazijskega v tem, da poleg predmetov za realne gimnazije predpisuje pouk latinščine že v 1. razredu, zato pa se poučujeta matematika in prirodopis po eno tedensko uro manj kakor na realni gimnaziji. Novo pridobitev na prosvetnem področju mora Celje in obširni celjski okoliš toplo pozdraviti, ker ustvarja temelj in prvi začetek za bodočo klasično gimnazijo v Celju. Celjski šolski okoliš samo z eno gimnazijo je gotovo največji v dravski banovini. Obsega sreze Celje, Gornji grad, Konjice, Šmarje, Laško in večino občin iz brežiškega sreza in sodni okraj Šoštanj. Število učencev na celjski drž. realni gim- naziji vsako leto silno narašča in se bo letos dvignilo na 1250. Zaradi pomanjkanja učilnic bo predvidoma od 29 oddelkov imelo 12 oddelkov popoldanski pouk, ki ga morajo po več let posečati le učenke in učenci iz Celja in iz bližnje celjske okolice, da se omogoči šolanje dijakov, ki se dnevno vozijo v šolo in domov. Nujno je želeti, da po prvem pozitivnem ukrepu Beograda pristopita k rešitvi vprašanja nove klasične gimnazije v Celju mestna občina in banovina, prva s tem, da preskrbi primerno stavbišče, druga, da zgradi potrebno šolsko poslopje. Vse prebivalstvo celjskega šolskega okoliša si je na jasnem, da spada v Celje, ki je naravno središče in važno križišče dravske banovine, klasična gimnazija, ki bo omogočila, da bodo nadarjeni kmečki otroci študirali v bližnjem Celju in da jih ne bo treba pošiljati na klasično gimnazijo v Maribor ali v Ljubljano. S tem bosta ta dva zavoda tudi znatno razbremenjena. Kay Francis Danes premiera ! moderna žena v drami o srečnem in nesrečnem zakonu, o grehu žene in moža — problemu neporočene matere in žene kot ljubice ?LNd^t^^V7inT1i,fu2i GOLGOTA LJUBEZNI Vlomilec v učiteljska stanovanja Hkratu so orožniki prijeli nevarnega tatu koles Loka pri Ž asma, 5. avgusta V teku tega leta je bilo dvakrat vlomljeno v stanovanje učitelja Zupanca Franca v Zfbiki, enkrat pa v stanovanje šolskega upravitelja g. Ziherla Alojzija pri Sv. Štefanu. Vriim orožnikom iz Loke pri Zns-mu se je posrečilo dognati, da je te vlome izvršil razprodajalec m tihotapec saharina Jože Cizel iz Globokega pri Brežicah. Nepridiprav je ponujal okrog saharin in pri tem zahteval od ljudi hrano in pijačo. Kjer ni bilo nikogar doma, je vlomil in ukradel, kar je imelo kaj vrednosti, če so ga kje odpravili praznih rok, je grozil z požigom. Dne 29. julija pa jo je popihal kar čez polja in gozdove proti M es t in ju. Seveda so varuhi javne varnosti 5K «a njim. Ko je Crzel spoznal, da ne bo mogel uiti, je kratkomak) skočil v bližnji potok, kjer je sedel do nosu v vodi, misieč okaniti s to zvijačo orožnike, da ga bodo zasledovali mimo njega naprej. Bistre oči orožnikov pa so km ahi opazile begunca, hnel je nabito pištolo v roki Po kratkem obotavljanju se je zlikovec vdal. Na pozorišča se je nabralo precej radovednežev, Id so z zadovoljstvom opazovali, kako so orožniki s pomočjo vrvi izvlekli iz vode težkega su Ica po strmem obrežju. Orožniki so imeli srečo tudi r ljubiteljem koles, ki si jih je v letošnji sezoni nabavil kar devet brezplačno n» brez etf lastnikov. Taten je vsa ta koles« razprodal ®a smešno ceno okrog Pilštajna, Sv. Jurija m Slivnice. Ta ljubitelj koles je komaj 18-letm Jože IL, po rodn iz Loke pri Žosmu, pristojen pa v občino Šmarje pri Jelšah. Od svojih otroških let se je vzdrževal pei sorodnika Peperku Sebastijanu na B abni gori. Tako sta prišla pravic? v roke ljubitelj učiteljskih stanovanj m ljubitelj koks, ki ai sedaj za zapahi zbujata spomine na življenje, ko sta zmerom žela, ne da bi bila sejala. Želeti bi bilo le, da bi takšni ptiči dalje časa sedeli za zamreženimi okni. Orožnikom, ki so imeli toliko truda, da so nas rešiti te pokore, vsa hvala. Dr, Stanko Lapajne — 60 letnik Neopaženo za širšo javnost je nedavno potekla 60-letnica našega znanega in uglednega pravnika, profesorja ljubljanske univerze dr. Stanka Lapajneia. Tiho in skromno deluje znanstvenik njegove vrste v svojem krogu in le redkokdaj ima javnost priliko, spoznati osebnost in delo takega, le za univerzo in za svojo vedo živečega kulturnega delavca. Tako se je zgodilo, da je celo šestdesetletniea prof. dr. Lapajneta minila neopaženo. Samo »Slovenski Pravnik« je odličnemu predstavniku naše pravne znanosti posvetil 7. — 8. številko, ki vsebuje po večini prispevke nekdanjih jubilantovih učencev. Če se vračamo post festum k temu jubileju, storimo to zato, ker menimo, da sta osebnost m delo šestdesetletnika takega formata, kakor je univ. prof. dr. Lapa jne, vredna vse pozornosti, saj jo listi posvečajo celo manj zaslužnim javnim delavcem. Stanko Lapa jne se je rodil v Ljutomeru kot sin znanega pedagoškega pisatelja in narodno gospodarskega organizatorja Ivana Lapajneta. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, pravoznanstvo pa je študiral v Gradcu in v Pragi, kjer je bil l. 1901 na češki uni- verzi promoviran za doktorja prava. Vstopu je izprva v sodno, nato pa r odvetniško službo, l. 1907 se je mudil v študijske namene v Parizu. L. 1908. je prevzel odvetniško pisarno dr. Karla pi. Koziča na Dunaju, v marcu l. 1918, pa se je bil preselil v Krško. Na Dunaju je mnogo deloval v slovenskih društvih. Po ustanovitvi ljubljanske univerze je pričel predavati na ju-ridični fakulteti državljansko in meddržavno zasebno pravo; že septembra 1920 je bil imenovan za rednega profesorja. V teku svojega več ko 18-letnega delovanja na a asi univerzi je s svojim obsežnim teoretičnim znanjem, ki je bilo tolikokrat preizkušeno tudi v praksi, vplival na strokovno izobrazbo mnogih mladih slovenskih pravnikov in jim vzbudil veselje do teoretičnega dela na važnem in rodovitnem področju civilnega prava. Dr. Stanko Lapajne se je že l. 1902. oglasil v »Slovenskem Pravniku« z razpravo »Zmota ali prevara?« in je poslej ostal zvest sodelavec tega strokovnega organa naših juristov. Tu je objavil dolgo vrsto razprav, ki pričajo o njegovi učenosti in širokem razgledu po problematiki pravnih odnosov. V novi državi so ga zlasti zanimali medpokrajinski krajevni odnosi, saj so razna pravna področja Jugoslavije zastavljala pravni teoriji in praksi mnogo svojevrstnih problemov, ki so zahtevali rešitve. Tako se je dr. St. Lapajne bavil zlasti s kolizijskimi normami medpokrajinske-ga zasebnega prava in z drugimi problemi te vrste. Sodeloval je razen v »Slov. Pravniku«r še v nekaterih drugih strokovnih časopisih in zbornikih, med njimi v »Pravnem vestniku«, v Arhivu za pravne i društvene nauke«, v »Blätter für internat. Privatrecht« itd. Njegovo poglavitno delo je »Mednarodno in medpokrajinsko pravo kraljevine SHS s pravnimi granami — po-sestrinaminosom, kaj vse je storil in zmogel kljub krizi in neštetim težkočam težkih povojnih let. * Dom likovne umetnosti v Zagrebu. Nasproti Zvonimirove ulice v Zagrebu dovrà šujejo lepo reprezentativno zgradbo doma likovne umetnosti. Zdaj je na vrsti že notranja ureditev doma. mestna občina pa urejuje zemljišče okroa stavbe. Dom likovne umetnosti bodo otvorili menda že 8. se p« temt.ra, prva velika razstava umetnin pa ho v njem 1\ oktobra. Pri tej razstavi ;»do sodelovali vsi hrvatski likovni umetniki n Hrvatsko društvo umetnosti, ki ima največje zasluge pri graditvi reprezentativnega po» slopja, bo takrat dokazalo, da je v 60 et:.h mojega obstoja mnogo storilo za kulturo. Velika umetni siva razstava bo namreč pri« re jena v proslavo tega jubilej. * Dve cesti zaprti. Zaradi poprave mostu na banovinski cesti Polhovgradec— Črni vrh čez Gradaščico v km 1.077 bo cesta zaprta od 10. do 18. t. m., na subvencionirani cesti Podpeč—Lipe v Črni vasi pa bo cesta zaprta od 8. do 18. t. m. zaradi gradnje betonskega propusta. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. _ Ogl. reg. S. br. 15. 485-35 * Nova uredba o potniški tarifi na železnicah. S 15. t. m. bo stopila v veljavo nova odredba prometnega ministra o naši potniški tarifi. Potniki, ki stalno potujejo do 30 km daleč, morejo naenkrat kupiti 10 voznih listkov v eno in drugo smer in 10 povratnih voznih kart. Nova odredba nudi olajšavo v tem, da potnikom, ki se stalno vozijo z vlakom, ne bo treba vsak dan sproti kupovati voznih listkov ter hoditi k blagajni. Pri nakupu listkov bo blagajna izdala brezplačno potrdilo o kupljenih voznih listkih. Listki brez potrdila ne bodo veljavni. Takšna vozna karta velja 30 dni od dneva, ko je bila kupljena. Z enim potrdilom more istočasno potovati toliko ljudi, kolikor je še neuporabljenih kart, za katere je bilo potrdilo izdano. * Visoki gosti bodo letos obiskali Maribor, mariborske proslave in VII. Mariborski teden od 6. do 15. t. m. Najavljeni so že nekateri ministri, načelniki, senatorji, nas rodni poslanci, tuji odličniki Itd. Naj bi vsi odnesli iz našega lepega Maribora najlepše vtise! * Ismen java nemških in nagih študentov. Društvo prijateljev Nemčije v Zagrebu je organiziralo počitniško izmenjavo naših in nemških študentov. V Zagrebu je že skupina nemških študentov iz Oranienstei» na, ki so nastanjeni pri onih zagrebških rodbinah, kn so priglasile svoje sinove za počitnice v NemŠji Naši študentje so se te darri odpeljali i® Zagreba z vlakom do Hosenbacha, od koder bodo potovali z av» tobusam skozi vsa večja mesta južne Nemčije do Oraniemstetna, kjer ostanejo štil® tedne. Društvo bo tako počitniško izmenjavo študentov otgaajzàraiD * Tradicionalne slavnosti jugoslovenskih Slovakov bodo v Bačkem Petrovcu 7. in 8. t. m. Prisostvovalo bo slavnostim tudi mnogo gostov iz ČSR. Pri nas naseljeni Slovaki imajo že dolga leta svoje prosvetne in gospodarske sestanke v Bačkem Petrovcu, letos pa bodo njihove slavnosti združene s proslavo 201etniee osvobojenja Vojvodine. Na sporedu slavnosti je tudi glavna letna skupščina Matice Slovaške pod predsedstvom slovaškega škofa Starka. Tudi zveza češko« slovaških poljedelskih zadrug bo imela svo» jo glavno skupščino in bo predsednik centrale poljedelsikih zadrug v Bratislavi Star nislav Plica predaval o pomenu in nalogah zadružnega pokreta. Po prosvetnih in go» spodarskih zborovanjih &e bodo vrstile ve» like prosvetne in športne prireditve. * Koroške vesti. Iz Galicije poročajo: Za nas Galičane skrbijo, kakor za vse naše kraje. Nismo pa preveč zadovoljni z ravno» kar ustanovljenim otroškim vrtcem. Lahko ti bil vrtec dobrota za čas tolike zaposlitve, a se vodi izključno v nemščini — za otroke od 4. do 8. leta. Plača se mesečno ena marka in trdijo, da se bodo naši malčki tako prav poceni naučili nemščine. Ljudska šola bo potem lahko izključno nemška. Sadov tovrstnega dela se bojimo že danes. — Iz Sel se je podal v Košuto že sredi prej» šnjega meseca narednik zrakoplovnega od» delka Helmut Rast iz Berlina in se ni več vrnil. Alpinisti so se več dni trudili, da bi izsledili ponesrečenca, na pomoč jim je prišel vojaški zrakoplov in raziskal vso goro, a vsa prizadevanja so bila zaman. Oni dan pa so imeli vojaki na Košuti strelne vaje in po naključju našli razpadajoče truplo ponesrečenega narednika. Truplo pone» sreöenca so prepeljali v Berlin. — V Go» renčab je umrla vzorna poeestniea in gospodinja 631etna Jera Umek, rojena Cankarjeva z Vrhnike pri Ljubljani. V Gorenče je prišla že v predvojnih letih. Vdova je bila že 19 let in je sama vzorno vodila le» po posestvo. »Znak nevarnosti«. »Znak zanesljivosti«. Higijenska guma Domač proizvod Vvseb strokov ni h trgovinah, gospod... * Na velikih tekmah v diru. ki so se vršile prejšnji dve nedelji v Beogradu, 6ta dva člana ljubljanskega Kola jahačev in vozačev, gg. Kodela in Prešeren, dosegla prav lep uspeh. Na dirkah sta odnesla tri prve, eno drugo in eno tretjo nagrado. Pod» jetnima športnikoma in njunemu društvu iskreno čestitamo. * Lovskostrelske tekme v Zagrebu. Zveza lovskih združenj savske banovine prireja dne 14. in 15. avgusta v Zagrebu nagradne tekme v streljanju iz pušk na šibre na leteče glinaste golobe,, bežečega zajca, letečega fazana in letečo sloko. iz lovskih ka-rabin pa na bežečega srnjaka, premično li» eico in premičnega divjega petelina. Za te tekme vlada v lovskih krogih velik interes, posebno zato, ker je organizacija takih tekem doslej bila v Zagrebu vedno dobra in na mednarodni višini, kar se je videlo na lanskih tekmah. Pravico do tekmovanja ima vsak lovec iz naše države. Kdor se za te tekme mteresiTa, dobi Lahko pri Zvezi lovsikih združenj savske banovine v Zagre» bu, Radišina ulica 2, program tekem. * Ciril Metodova podružnica v Litiji je nakazala družbi dar rodbine inž. Kobler» jeve vspomin pokojnega g. Ivana Hutterja 200.— din. Lepa hvala! * Nov parnik naše trgovske mornarice. Atlantska plovidba d. d. na Sušaku si je nedavno nabavila v Angliji večji tovorni parnik. ki bo vršil službo v prosti plovbi. Ta parnik, ki ima 8.500 ton nosilnosti, pred» stavlja prav lepo akvizicijo naše trgovske mornarice. S tem parnikom, ki je dobil ime »Orao«. ima Atlantska plovba zdaj tri par-nike. ff^ffff^ za vla&anJe sočivja znamke HC ■ Im »Vlacet«, priznano dober, AmAW v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Nebotičnik in židovska ul,; Maribor, Gosposka 33. * Tragedija izseljenca. S parnikom »Mo* roslnio so pripeljali iz Zadra v Split truplo Kletnega Vicka Plančiča, izseljenca iz Ore» gona, ki se je iz Severne Amerike s svojo soprogo podal na pot v staro domovino, da bi po 30 letih obiskal svoje brate in sestre. V Rimu se je zastrupil, ko je Jedel pokvarjeno ribo. in na potovanju od Rima do Zadra je izdihnil. * Se vam hoče med počitnicami izvirnega slovenskega humorja? Sezite po knjigah Milčinskega. Dobite jih v vseh knjigarnah. Se hoste jeseni vrnili v krog svojih prija» teljev s polno malho domačih, izvirnih do» vtipov. Drobiž stane broš. 14, vez. din 20. Cena »Humoreskam in groteaikam« je broš. din 45, vez. din 60. * Gospodinjska šola sa gostilničarske gospodinje začne šolsko leto 1. septembra. Vpisuje se vsak dan v pisarni Gostilničar» skega doma na Privoau št 11 v Ljubljani * Za Potnikove izlete v Trst, Gorioo in Benetke prijavite ae «aneeMro do pone* *tft» & 1 m. * Lov na divj« svinje je odredOo *«sko načeWbvo v Šmarju pri Jelšah, ker so se divje svinje pojavile v gozdnih revirjih ve» leposeetva Hartenstein v Pilšta jmi in v goz» dovih bivšega Kobijevega veleposestva ter povzročile posestnikom veliko škodo. Lovci se bodo zbrali 21. t m. zjutraj na trgu v Kozjem. Za vodjo lova je bil določen revir, ni gozdar in oskrbnik g. Franc Požaraik iz Podčetrtka. Potrebno je, da se udeleži •ova vsaj 40 strelrev s primernimi puškam na kroglo, dva poklicna lovca in 50 gonja-čev. Gonjače preskrbita brezplačno občini Kozje in Pilštanj. poklicne lovce lovoza, kupnik, kot strelci pa so vabljeni vsi lovca in lastniki pušk. ki imajo orožne liste. * Ogenj na Ježici. Včeraj okrog 9. dopoldne se je začel nad Goriškovo domačijo na Ježici. na takozvanem Griču, dvigati gost dim, obenem pa je v cerkvi začelo biti plat zvona. Z Jezice in Stožic so ljudje pridr» veli na kup, kmalu pa so prihiteli tudi do» mači in stožiški gasilci. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje, hlev in pritiikline, kjer je bilo podno letošnje krme. Po polurnem gašenju se je posrečilo ogenj omejiti, ven» dar je zgorilo vse ostrešje in uničena je bila obilna zaloga krme in stelje. Skoda je pre» cejšnja, ker je biLo poslopje pred 25 leti povsem moderno zgrajeno. Kakor zatrjuje jo, so ogenj zanetili otroci, ki so se igrali v bližini. — V zvezi s tem požarom nam pišejo z Jezice: Vse graje je vredno zadr» zanje neke skupine gasilcev, ki so si, med» tem ko so se njihovi tovariši in sosedje borili z grozečim elementom, šli na bližnje gostilniško dvorišče žejo gasit. Brez pomoči sosedov bi se bil ogenj lahko razrasel v požar, kakršen je bil pred 25 leti. ko ie po» gorelo 6 gospodarjev. Gospodinja se je nevarno opekla na levi roki. pes čuvaj, ki ga je ogenj spravil v besnost, pa je hudo ob» grizel domačega sina. * Prijave za izlete v inozemstvo spreje» majo Putnibove biljetarne le do 6. t m. Iz Lfu&lfane u— Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu, da je preminil njegov dolgoletni in zvesti član, brat Milan Bleiweis — Trsteniški, generalštabni art. polkovnik v p. Blagopokojnika, ki v najtežjih časih ni zatajil svoje narodnosti, bo odposlanstvo društvene uprave spremilo na poslednji poti, drugo članstvo pa naj se mu pridruži v čim večjem številu. Zbirališče pred mrtvaško vežo splošne bolnice danes v saboto ob pol 6. Obleka meščanska in znak. Blagopokojniku časten spomin. Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oddih se oglasite pri Foto Touristu Lojzu Šmucu na Aleksandrovi cesti 8 ali Prešernovi ul. 9 preje trg. E. Dobrič, kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetlite Vaš film ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Zložljiv fotoaparat 6/9 s samosprožilcem samo Din 300.— Člane OUZD obveščamo, da je bil 1. t. m. ustanovljen nov zdravniški okoliš v Ljubljani, ki obsega naslednje področje: Ljubljanica - Vodnikov trg - Krekov trg - vznožje Grajskega hriba - Streliška ulica - zatvornica na Gruberjevem prekopu - Gruberjev prekop do mostu ob koncu Poljanske ceste - Hradeckega cesta - Štepa-nja vas - Hrušica - Sp. in Zg. Fužine - Ljubljanica. Obiske bolnih članov in njih svojcev v tem okolišu bo vršil uradov zdravnik g. dr. Jereb Stanko, ki stanuje v Bolgarski ulici 17/1. Vsi na Beneški večer ki bo DANES ob 8. uri zv. na Ljubljanici Tri nagrade za najlepše okrašene čolne. Volila se bosta Miss in Mister. Svira prvovrstna godba. u— Koncert praških opernih solistov v Mariboru. V sredo 11. t. m. prirede v dvorani Grajskega kina v Mariboru velik koncert solisti operne šole praškega kon-servatorija pod vodstvom dirigenta Oskarja Danona in ob sodelovanju klavirske virtuozinje Marije Knotkove. Solisti bodo nastopili kot mešan zbor in kot solisti in bodo peli samo narodne pesmi v harmoni-zaciji največjih čeških in slovaških komponistov. Letos 30. marca so nastopili v Pragi z jugoslov. narodnimi pesmimi in vzbudili po sodbi kritiki ogromno zanimanje in pohvalo. Sprejmimo jih kot brate! Gele plahte kože ee Vam lupijo na hrbta po eoln-čenja. Uporabljajte TSGHAMBA Pil pa el to prihranite. Brogerlja Gre-gerlč dr. b o. ■• Ljubljana, Prešernova al. 5. Putnfkovi izleti k opernim predstavam v Trst. Do srede avgusta gostuje v Trstu skupina znamenitih italijanskih opernih pevcev, ki nastopa na prostranem, starinskem trdnjavskem dvorišču pri Sv. Ju-stu z izbranimi deli klasične literature. Na programu so izmenoma La Boheme, André Chenier in Mefistofel. Dvorišče stare trdnjave pri Sv. Justu se je pri tej priliki izkazalo kot idealna koncertna dvorana, ki ima v obili meri na razpolago vsega, kar lahko nudi arhitektura uspehu operne uprizoritve: vzorno akustiko, oder v ogromnih dimenzijah in bajnih variacijah, a prostor sam, dvorišče ln terase nad njim, lahko sprejme vase do 15.000 gledalcev. Skupino, ki pravkar gostuje pri Sv. Justu, tvorijo odlični italijanski pevci in glasbeniki pod vodstvom slovečega dirigenta Beretonija. Predstave pod milim nebom so v resnici velikopotezna atrakcija, da si skoraj ne moreta večje izmisliti gledališka umetnost in tujski promet. Letno gledališče pri Sv. Justu privablja v Trst dan za dnem velike množice gostov, ki se ne morejo nadivlti izrednemu užitku. O vtisih z obiska v Trstu, ki ga je Putnik priredil te dni in ki so se ga udeležili tudi zastopniki našega tiska, bo »Jutro« ge poročalo. u— Zaradi snažen ja uradnih prostorov dne 11., 1Ž in 13. t m. ae bo posloval mostni prosvetni oddelfk, kjer trraduje mestni šobki nadzornik, a drugi uradi mestnega poglavarstva v Auerspersrovi palači z Meetaim muzejem bodo poslovali. I Fantastična novela KINO MATICA 21-24. ob 16., 19.15 in 21.15 uri PUŠKINA v krasnem in globokem filmu PIKOVA DAMA n_ Aretacija nevarnega vlomilca. Pred dnevi so v Ljubnem v Savinjski dolini orožniki aretirali že dolgo iskanega tata in vlomilca, 201etnega bivšega kleparskega va* jenca Maksa Koglerja. ki je po rodu s Pri-6 ta ve pri črni in pristojen v TopoLšioo. Vsa znamenia kažejo, da ima Kogler na vesti tudi drzen roparski napad na èmartinaki cesti, kjer je bil 25. julija oropan krošnjar Nikolaj Mak ar, ki sta mu dva razbojnika odnesla 5.700 din. V prvi polovici julija se je Kogler zadržal v Gornjem gradu in oko» lici, kjer je izvršil celo vrsto manjših vlomov. Razen v Gornjem gradu je poizkušal svojo srečo tudi v Savinji, v Teru pri Ljub« nem in pri Sv. Primožu. Osleparil je več ljudi tudi na ta način, da jim je prodajal »saharin« v orig. zavitkih, v resnici pa je bil v njih navaden riž. Ob istem času kakor Kogler je bil v Ljubljani, kakor smo že poročali, prijet njegov tovariš. 211etini knji-goveski pomočnik Anton Rodič iz Velikega Gabra pri Litiji, ki se je skrival v mestu pod imenom Slavko Zaje. Med drugim so pri njem našli tudi pon'kljan samokres znamke »Union« kalibra 6.35 mm s številko 44.103, za katerega pravi, da mu ga je dal Kogler. Očitno je bil samokres ukraden-Eventualni lastnik naj se oglasi na policijL ISMHIMMMHi KINO SLOGA — Tel. 27-30 Charlie Chan v cirkusu Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri I u— Novo zidano ograjo ob Leonišču na Zaloški cesti in ključavničarska dela za Mestno klavnico razpisuje mestno poglavarstvo v »Službenem fetu« od 6. t m. Iz Celja e— V proslavo 30letnice Godbenega štva železničarjev v Celju bo danes ob 20. koncert pred kolodvorom. Jutri ob 10.30 pa to v mestnem parku velik promenadni koncert, pri katerem bo sodelovala poleg domače tudi godba iz DomžaL e_ Letalski miting v Celju. Celjski mest» ni odbor kr. Aerokluba »Naša krila« proslavlja letos lOletnico svojega obstoja. V okviru prireditev ob priliki proslave bo tu» di velik letalski miting, na katerem bodo sodelovala motorna in jadralna letala. Miting bo 4. septembra. Visoko pokrovitelj» stvo nad to prireditvijo je blagovolil prevzeti Nj. VeL knez namestnik Pavle kot predsednik kr. jugoslovenskega Aerokluba »Naša krila«. KINO UNION, prikazuje pretresljivo dramo dveh mladih ljudi v filmu »PATRIOTI«. e— Meddruštv< ne plavalne tekme Sokolskega društva Celja-matice bodo jutri 7. t. m. s pričetkom ob 8. v Rimskih toplicah. Tekme, ki bodo ob vsakem vremenu, so obenem izbirne za sestavo žup-Ogs in »Ogg« 255 — 265; »2< 235 — 245; >5< 215 — 225; >6« 195 — 205; »7« 165 — 175; »8< 110 — 1155. Fižol: baški sremski v vrečah 117.50 — 125. Otrobi: baški sremski 92.50 _ 97.50. + Budimpeštanska terminska borza (5. t. m.). Tendenca stalna. Koruza: za avg. 18.75—18.80, za sept 17.78—17.83, za maj 14.42—14.44. BOMBA2 + Liverpool, 4. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za avg. 4.71 (prejšnji dan 4.70), za okt. 4.76 (4.77), za dee. 4.80 (4.82). + New York, 4. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 8.47 (8.42), za dee. 8.58 (8.53). Izpred obrtnega sodišča Prodajalka v cvetličarni Jožica je bila sprejeta v cvetličarno kot prodajalka za mesečno plačo 400 din. Po preteku 3 dni jo je prodajalka odslovila brez odpovedi. Jožica je tožila odškodnino za 14dnevno odpovedno dobo v znesku 200 din. Pri razpravi je toženka navajala, da je Jožico odslovila zaradi nesposobnosti Iz službe, ker ni znala kot prodajalka strankam streči. Končno pa je vendar le priznala, da je Jožico pred sprejemom v službo vprašala, če je že kedaj stregla v cvetličarni, na kar je Jožica odvrnila, da je pač kruh prodajala, cvetlic pa še ne. Nato je pa toženka pristavila, da boljše moči plača po 600 din mesečno, Jožici pa bo dala samo 400 din, ker še ni izvežbana. Toženka je bila obsojena v plačilo 200 din. Razlogi: Ker je toženka že ob sprejemu vedela, da Jožica do tedaj še ni prodajala v cvetličarni, da je bila tedaj vsaj v začetku za tako delo nesposobna, ji je toženka mogla le odpovedati službo na 14 dni, nikakor pa je ni mogla takoj odpustiti, ker takega razloga ne predvideva § 239 obrt. s. Nasi Sokoli na delu Nove Šolske zgradbe v prestolnici Beograd. 5. avg. e. Število šolskih otrok je v prestolnici zelo narastlo. Mestna občina bo morala zaradi tega zgraditi najmanj še tri nova šolska poslopja tep znatno razširiti tudi nekatere druge šole. Poleg tega bo treba zgraditi dve poslopji za vajenski dom in še nekatere zgradbe na novem pokopališču. Proračun za vsa ta dela znaša 37.5 milijona din. Gradbena dela se bodo takoj pričela, čim bodo odo- j breni potrebni kredit» * ▼ DoL Logatcu Obmejno sokolstvo ljubljanske sokolske župe bo imelo d. in 7. t m. svoj zlet v DoL Logatec, če se ozremo na prilike v dragih državah, bomo ttkoj opazili, da to posvečajo obmejnim problemom mnogo večjo pažnjo, kakor pri nas. Že beseda »obmejno« je sveta in se izgovarja z vsem spoštovanjem. Pri tej besedi zavedni posamezniki, kakor tudi oblasti opustijo vse in dajejo vso prednost njej, globlje pomislijo in tudi globlje sežejo v žep. Pri nas pa se niti vse članstvo ne zaveda, da je naša ž upa obmejna in da ima prav ob meji posejane zelo pridne edinice. Bratje in sestre ter nacionalno občinstvo vsaj danes izpolnite svojo dolžnost do meje, do naših obmejnih edinic, ki bije jo trd boj za svoj napredek, vsaj danes, ko vas kličemo na naš zbor! Letos praznuje Sokol Dol. Logatec 30-letnico svojega obstoja. I-drijčani pa bodo med nami praznovali 40-Ietnico svojega uničenega društva. Da bo okvir še svečanejši bomo razvili dva prapora, naraščajsikega in dečjega. Tudi program je tako pester in raznolik, da bomo lahko vsakomur nudili več, kakor pričakuje. Svečanosti se bodo začele že v soboto » podoknicama kumicama. Ob 9. bo telovadna akademija, ki bo v Dol. Logatcu prvič na prostem. Pestrost akademije bo pozdig-nil ognjemet, kakršnega Logatec še ni videl. V nedeljo zjutraj nas bo že na vse zgodaj zdramila budnica, ob 9. pa bomo že tekmovali za prvenstvo obmejnega sokolstva v peteroboju za člane, članice In oba naraščaja. Društva, ki še niso javila svoje udeležbe, naj to store takoj. Ponovno opozarjamo, da polagamo veliko važnost na tekmovanje in prosimo, da prijavite čimveč tekmovalcev. Zbor. že v tekmovalnih oblačilih je ob 9. pred sokolskim domom. Ob pol 11. bo pred domom promenadni koncert, pred tem pa bomo še pohiteli na pokopališče, da se poklonimo umrlim bratom in sestram. Ob 13. bodo skušnje vseh oddelkov, kjer bodo tudi dobili telovadci posebne znake. Že ob 15. sledi razvitje obeh praporov, zato opozarjamo posebno goste iz Ljubljane, da pohitijo takoj pred dom. Razvili bomo najnrej naraščajski prapor, katerega 90 izdelale članice same in mu kumuje naša društvena načelnica s. Fani Vidmarjeva. Takoj bo sledilo še razvitje dečjega prapora. katerega nam bodo poklonili člani bivšega Idrijskega Sokola. Pri tem opozarjamo še one Idrijčane. ki še niso poslali svojega prispevka, da to store takoj. Praporu bo kumoval I. namestnik staroste S. K. J. brat E Gangl, kot starosta bivše Idrijske župe. in sestra Davorinka Deželo-va. Pri sprevodu bo sodelovalo članstvo v kroju in v civilu z znaki. Posebno skupino bo tvorilo vojaštvo in Idrijčani, ki bodo korakali za svojim društvenim praporom. Takoj za njimi se bodo uvrstile ostale emigrantske organizacije. Ob 16.30 začne telovadni nastop, pri katerem sodeluje tudi odred vojske in vzorna vrsta Ljubljanskega Sokola. Prvič pa se bo pokazala tudi domača vrsta starejših bratov. Brate in sestre opozarjamo, da bo mogoče izvesti tako obširen program le, če se bodo držali točno navodil rediteljev m vodnikov. Reditelji bodo imeli posebne trakove na rokavih. Naj še omenimo, da bosta igrali pri proslavi in pri narodni veselici dve godbi, vojaška iz Ljubljane in sokolska iz Trbovelj. Železniške zveze so v vseh smereh zelo ugodne. Nedeljska vozna karta sitane iz Ljubljane samo 15 din. Nagradite naš trud s številnim obiskom! Jezdni odsek sokolske župe Ljubljana poziva članstvo, da se jutri v nedeljo pol-noštevilno udeleži razvitja prapora in 30« letnice obstoja sokolskega društva v Dolnjem Logatcu. Odhod z vlaikom ob 13.50. Konji so preskrbljeni v Logatcu. Kamniški Sokol vabi. Kamniški Sokol priredi v nedeljo 7. t. m. redni letni telovadni nastop. Spet bomo imeli priliko videti, kako marljivo so vadili naši bratje m sestre preko zime v telovadnici. Predložili nam bodo obračun tihega sokolskega dela. Spet bo nacionalni Kamnik sprejel v svoji sredi goste s prisrčnostjo, kakršno smo doživeli lansko leto, ko so kamniški Sokoli dokazali, kako krepko je zasidrana Tyr-ševa ideja med našimi meščani in s kakšnim odkritosrčnim navdušenjem znajo sprejeti svoje sokolske brate. Sokol v Kamniku vabi bratska društva in prijatelje sokolske ideje, da se njegove prireditve v nedeljo v čim večjem števihi udeleže, da pri-hite v naš lepi Kamnik v območje krasnih planin uživat sveži planinski zrak, gledat napredek naših bratov in sester m preživet nekaj lepih uric v veselem in bratskem razpoloženju. Sestanek vsega kamniškega članstva bo ob 14. pri glavni postaji, kjer bomo sprejeli goste. Nato bo sprevod po mestu na letno telovadišče ob smodnišnici, kjer ae bo po sprevodu wiSfl tekrvadni nastop vseh oddelkov. Po nastopu, pa bo na istem mestu narodna zabava. Pridite vsi! Vaši kamniški bratje Sokoli vas vabijo! Gospa Blagnetova na zadnji poti Po dolgem in mučnem trpljenju je v Kamniku umrla znana ugledna restavra-terka v Narodni čitalnici ga. Fani Blagnetova. Čeprav je bila le kratko dobo v Kamniku, si je s svojim nastopom in ljubeznivo uslužnostjo pridobila simpatije kamniškega občinstva, ki je blago gospo globoko spoštovalo. Pogreb je pokazal, kako globoko so sočustvovali s hudo prizadetimi svojci vsi, ki so dobro gospo poznali. Prihiteli so mnogi znanci iz Tržiča in Kranja, kjer je imela ugledna restavraterka prej v najemu restavracijo in hotel, da ji izkažejo zadnjo čast in jo spremijo na zadnji poti na kamniško pokopališče na Zale. Pred krsto so nosili 14 vencev, ki so jih poklonili sorodniki in znanci iz vseh krajev, za krsto pa so za dolgo vrsto svojcev in sorodnikov korakali zastopniki društev, ki imajo svoj sedež v Narodni čitalnici, predvsem Čitalnice, »Lire«, Sokola itd. ter izredno dolg sprevod občinstva. Naj bo po-kojnici ohranjen blag spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Iz Krškega kr— Preložitev gasilskih prireditev. Gasilska četa v KrSkem je gled? na narodni tabor v Mariboru napovedano prireditev preložila na 4. septembra, gasilska četa na Vidmu pa ptroalavo öületnSoe na 21. t. m, V nedeljo 14. t. m. v Maribor; Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj. Drevi ob 20. m jutri v nedeljo öb pol 19. in pol 21. film »Vse za ljubezen«. j— 20letnica Jugoslavije. Ptuj se že pripravlja na čim lepšo proslavo 201etni-ce Jugoslavije, zvezano z obletnico septembrskih žrtev in pa s 301etnioo ustanovitve Družbe sv. Cirila in Metoda. Za proslavo vlada veliko zanimanje v mestu in v okolici. Hišni posestniki so začeli čistiti fasade svojih hiš, zlasti pa se preureja Narodni dom, v katerega se bo po preureditvi preselilo vse slovensko društveno življenje. Iz Tržiča 6— Kino predvaja danes in jutri fHm »Kanadski petorčki«. * BLANCA. Gasilska četa vabi na svojo letno veselico ,ki jo priredi 7. t. m. na vrtu g. župana Radeja. Prizadeva si, da si v doglednem času zgradi svoj lastni dom, zato skuša tudi s to prireditvijo pridobiti nekaj denarnih sredstev. BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri velefilm »San Francisko«. V torek prinašamo Giglijev film »Svet zove«. SREDIŠČE OB DRAVI. Priprave za pro-rflavo 20-letnice osvobojen ja so končane. Na prelepem Gradišču so vrli Sokoli zgradili slovensko vas, med drugim Krjavljevo bajto, Krivcev© kočo, Obrščakovo krčmo. Zanimanje za potek jubilejnih slovesnosti in predstavo »Desetega brata« je ogromno. Prijavljeno je že večje število zunanjih gostov. Pridite vsi v prijazno Središče. Ne bo vam žal! Nedelja, 7. avgusta Ljubljana. 8: Du et klavirja in harmonija (gdč. Gnjezda in g. Kaškarov). — 8.45: Verski govor (g. G. Rant). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Valčkova ura Radijskega orkestra. — 10: Otvoritev esperantskega kongresa. — 10.30: Prenos kmečkega tabora z Brezij. — 12: Radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: S slovenskih gredic (plošče). — 17: Kmet. ura: Zvišanje pridelka na travnikih (inž. R. Lah). — 17.30: Oktet litijskih fantov. — 18.15: Nastop slovenskih otrok iz Francije. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Iz življenja naših izseljencev v Severni Ameriki — 19.50: Ruski sekstet. 20.30: Koncert s sodelovanjem ge. Pavle Lovšetove, prof. M. Lipovška in Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za ples. Beograd. 16.45: Pester spored. — 20: Narodne pesmi. — 21.30: Plošče. — 22.15: Lahka glasba. — 22.45: Ples. — Zagreb. 20: Orkester mandolin. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Lahka godba orkestra. 22.20: Za zabavo in ples. — Praga. 20: Pester spored. — 20.45: Zvočna igra. — 21: Skladbe za violino in orkester. — 22.30: Plošče in ples. — Varšava. 21: Zabaven spored. — 22: Lahka in plesna muzika. — Sofija. 18: Pester glasbeni spored. — 19.30: Petje. — 20.45: Odlomki iz operet. — 21.55: Lahka in plesna muzika. Dunaj. 11: Dunajski fil-harmonikL — 13.15: Mali orkester. — 15: Pravljična igra. — 15.30: Kitare. — 18.30: Lahka glasba. — 20.10: Operetni večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin. 20.10: Koncert solistov. — 22.30: Lahka glasba. — 1.00: Kakor Stuttgart. — Mönchen. 19.40: Otre. — 20.10: Izlet v Boden-sko jezero. — 22.30: Lahka godba in ples. — Stuttgart 20.10: Večer vesele muzike. — 22.30: Plesni komadi. — 24: Nočni koncert. — Rim: 21: Planinska revija. _ 21.50: Orgelski koncert. »JUTRO« št, 181, 6 Sobota, & EH. 222S. Greta Garbo — ga. Curie Films Ica igralka Greta Garbo se pripravlja, da bo igrala naslovno vlogo v filmu, kü prikazuje življenje 60odkriteljice radija, madame Curie. „Inspiracija" Mrtva osa povzročila smrt Na nenavaden način je v Windsoru izgubila življenje 5€-letna Edith Maut Hardin-gova. Ko je sedela s svojo sestro pri čaju, sta prileteli v sobo dve osi. Hardingova je se-zula copato in je z njo osi ubila. Ko pa je potem z boso nogo stopila po sobi, je stopila nevede na eno izemd os in njeno želo se ji je zabodlo v meso. Sestra je takoj poklicala zdravnika, toda Handingova je navzlic njegovi pomoči umrla v desetih minutah. Pregled je potem pokazal, da je imela zelo šibko srce. Strup v osinem želu je zadostoval, da se je srce ustavilo. Pol leta med tjulnji Angleški raziskovalec dr. Fräser Darling hoče s svojo ženo in dvanajstletnim sinom prebiti pol leta na otoku Roni, ki leži kakšnih 180 km zapadno od Orkneyev. Tu hoče gojiti svoje znanstvene študije. Otok je neobljuden, daleč od vseh plovnih prog in Darlingova družina bo tega pol leta videla menda samo tjulnje. Toda baš življenjske navade teh sesalcev hoče proučevati angleški znanstvenik. Tirana dobi radiopostajo Med evropskimi prestolnicami je Tirana zdaj menda edino mesto, ki še nima radio postaje. Zato je objavljena v službenem listu albanske vlade naredba. ki določa, da se bo ustanovila v Tirani postaja albanske vlade. Postaja bo pod nadzorstvom mini« stfstva za pošto in brzojav in stroški zanjo se bodo krili iz rednega državnega proračuna. »In predvsem, otročički, ne pustite niti zrnca na tleh, da ne bo vrtnar razočaran ... « (»Ric et Raoc); Oblačila iz plutovine in aluminija Moda si lahko dovoli najbolj muhaste domisleke. Ameriški modni strokovnjaki so Tadi pograbili novo blago iz plutovine, ki ga je ameriška industrija spravila na trg. To blago ima prednost, ki bi je pri pluto-vini ne pričakovali, namreč to, da se ne trga. Poleg tega je lahko kakor papir in se posebno dobro obnaša v vročini. Vrhu tega pa je še nepremočljivo. Poseben okus so pokazali modni umetniki v Londonu. Ti so odkrili, da je mogoče iz aluminija stkati blago, ki je prav tako mehko in nežno kakor svila. Ker je mogoče aluminijaste niti izdelovati v najrazličnejših barvah, hočejo iz novega blaga pripravljati obleke, čevlje, klobuke in ročne torbice. ««!*L. ? Angleški kralj, kraljica, prestolonaslednica Elizabeta in princesa Margareta-Rosé se nahajajo zdaj na zabavnem potavanju ob angleški obali. Vozijo se z jahto »Viktoria and Albert« Največja zvezda Vidimo jo takšno, kakršna je bila pred 16 tisoč leti • • Vodja znamenite Yerkesove zvezdne opazovalnice v Chicagu, dr. Otto Struve, je dokončno ugotovil, da je zvezda »Epsi-km Aurigae« največja vseh znanih zvezd. Zanimivo je, da tega ne opaziš brez na-daljnega in da jo skoraj s težavo odkriješ v ozvezdju Voznika. Najsvetlejša zvezda Voznika je slovita »Kapela«, toda »Epsilon« je neprimerno večja in tudi dosti večja od največjih znanih zvezd sploh. Nje premer znaša namreč 4,,000.000.000 kilometrov. Orjakinja Epsilon je torej tritisočkrat večja od našega sonca in 300.000krat večja od naše zemlje. Le malo jih je, ki bi se mogle vsaj od daleč primerjati z njo. Orjak Akturus ima n. pr. premer 33 milijonov kilometrov, rdeča Betajgevza v Orionu ima premer 440 milijonov kilometrov — a je še vedno pritlikavka v primeru z zvezdo Epsilon v Vozniku. Da se nam ta zvezda navzlic temu zdi majhna in slabotna, temu pa je kriva njena velikanska oddaljenost. Med nijo in med nami je namreč razdalja 16.000 bilijonov kilometrov in svetloba potrebuje celih 16.000 let, da dospe od nje do naše zvezde. Zvezde torej ne vidimo takšne, kakršna je danes, temveč kakršna je bila pred 16.000 leti, v času, ko ni bilo na zemlji še absolutno nobene višje razvite človeške kulture. Tako ne moremo niti vedeti, kaj se je z Epsilonom zgodilo v tem času, kajti žarki, ki jih oddaja danes ta dan, prispejo na zemljo šele čez 16.000 let, ko ne bo o pametnih in nespametnih dejanjih današnjega človeštva tudi nobenega sledu več ... čangkufeng Klečeči diktator »Temps« priobčuje intervjuv z znanim ameriškim publicistom Walterjem Lipma-nom, ki se je mudil v Španiji. O španskem problemu pravi Američan sledeče: »Moje simpatije so na strani republikanske vlade, toda ne verjamem, da bi hotel general Franco uvesti fašistično vlado ali pa da bi mogel to storiti. Ali poznate fotografijo, ki ga kaže med neko versko ceremonijo na kolenih? Ne verjamem, da bi se bil dal kakšen fašistični diktator kdaj slikati kleče.« Razvoj novih ruskih mest V zadnjih desetih letih je bilo v Rusiji osnovanih mnogo novih mest, ki so se navzlic kratki dobi silno razvila. Mesto Monče na polotoku Koli onstran polarnega kroga ima zdaj 40 tisoč prebivalcev. Pred leti je bila tam revna ribiška naselbina. Tam, kjer stoji danes Magnitogorsk, je bila pred leti še pusta stepa. Mesto Komasmolsik ob Amur» ju ima danes sto tisoč prebivalcev, pred šestimi leti je bila tam še puščava. Tudi druga mesta v Rusiji so nastala na podoben način in se krepko in hitro razvijajo. Avtomat za klice na pomoč V tehničnem zavodu v Pasadeni preizkušajo ta čas pripravo, ki je namenjena ladjam in letalom in ki oddaja v nevarnosti avtomatično klice na pomoč. Aparat je tako sestavljen, da prične samodelno opravljati to delo že po hudem sunku ali vročini, ogenj ali padec pa ga ne uničita. Dosedanji poskusi so pokazali, da deluje priprava kakšnih 100 ur neprenehoma. Razne letalske in brodarske družbe se že zanimajo za ta izum, ki utegne povzročiti majhen prevrat v področju mednarodne reševalne službe, toda izumitelj ni doslej izdal nobenih podrobnosti o svoji pripravi. Ne mahajte z roko iz vlaka! Na vožnji z vlakom v bližini Neustadta je neka ženska mahala z roko iz vagona v pozdrav sorodnikom. Mimo odhajajočega vlaka je tedaj pridrvel brzi vlak, ki je mahajoči ženski odtrgal roko do nadlehti. Šest deklic utonilo V kopališču St. Martin pri Ile de Ré je te dni utonilo šest deklic, ki so se kopale pod nadzorstvom učiteljice za plavanje. Deklice so zašle pregloboko v vodo in so utonile. Tudi učiteljico, ki je hotela poma« gati deklicam, je doletela enaka smrt v valovih. V Prago ! Lord Runciman odhaja z londonske postaje Victoria na vlak, ki ga popelje proti Srednji Evropi Japonski podanik v Moskvi pri VTadivostoku, kjer se vrše oboroženi spopadi med Japonci in Rusi Sigemicu ob svojem zadnjem odhodu Iz Tokija. Posnetek je bil napravljen na postaji Muzej za plevel V Conningtonu v Angliji so otvorili svojevrsten muzej, v katerem je razstavljen plevel. Poleg plevela v posodah in her-barijih vidiš tam tudi seme, iz katerega vznikajo nadležne rastline Angleška kraljeva družina na počitnicah Grški min. predsednik Metaxas (zgoraj) in bolgarski premier Kjuseivanov sta prošle dni v Solunu podpisala pogodbo med Bolgarijo in Balkansko zvezo ANEKDOTA Jean de Lafontaine, pesnik basni, je bil nekoč povabljen k prijatelju Laugeloi-su d'Imbercourtu na kosilo. Povabilo je bilo takšne narave ,da ga ni mogel odkloniti. Ko je sedel za mizo, je bil ves čeme. ren ter je trdovratno molčal od predjedi, ki je sestojala iz rib. pa do pečenke. Ko so prinesli po u larda na mizo, je obral meso do kosti, nato pa je vstal in rekel: »Oprostite, zdaj moram iti v Akademijo.« »V Akademijo?« se je čudil gostitelj. »Saj imate vendar še celi dve uri časa do seje, ki se bo tam začela.« »Res je,« je odvrnil Lafontaine, »ampak jaz hodim tja po najdaljši poti.. .c VSAK DAN ENA so imenovali v Parizu ta klobuk iz mehke rumene klobučevine, okrašen s trakovi ciklamne in vijoličaste barve šefova psihologija Vodja nekega velikega ameriškega podjetja je poklical nekega dne k sebi svojega tajnika in mu je dejal: »Pokazal vam bom, kako je treba iz množice prosilcev izbrati pravega moža«. Pri teh besedah je pritisnil na gumb za zvonec in je dal vstopiti prvemu prosilcu. »Koliko je dve in dve?« ga je vprašal, »štiri«, je odvrnil seveda mož brez oklevanja. čeprav je bil presenečen. »Dobro«, je dejal gospod šef, »to je znamenje čuta za točnost in red. Počakajte, prosim, v sprednji sobi.« Prišel je drugi kandidat. »Koliko je dve in dve?« — »šest!« je odgovoril mož in je bil malo razkačen. »Dobro!« je dejal šef, »to kaže bogastvo idej in fantazijo. Prosim, počakajte v sprednji sobi!« Vstopil je tretji in dobil spet isto vprašanje. »šest in trideset!« je bil odgovor. »Izvrstno. kolosalno!« je vzkliknil šef. »Kakšno velikopotezno dojemanje! Prosim, po-čakajtev sprednji sobi!« šef se je orbnil do tajnika: »Katerega, mislite, bom sprejel?« — »Moža, ki je odgovoril šest in trideset«, je menil tajnik. »Ne, temveč moža, ki je odgovoril šest,« je dejal šef. »In zakaj baš tega?« je vprašal tajnik. »Zato, ker je nečak moje žene ... < je odvrnil šef. Drzen eksperiment Reševalna družba za brodo lomce v Apel doornu na Holandskem je izvedla zanimiv eksperiment. Član družbe se je spustil v zaprtem avtomobilu pod vodo, ker je hotel dokazati, da se morejo potniki v zaprtem avtomobilu, ki bi padel v vodo, rešiti, če se vedejo pravilno. V ta namen je potrebno, da se postavijo z glavo takoj proti stropu avtomobila. Zračna z last, ki ostane tu zgoraj, zadostuje za šest do sedem minut dihanja in ko voda, ki vdre v vozilo, obnovi ravnotežje, je lahko odpreti vrata ter splavati na površje. Poskus je popolnoma uspel in ga bodo za propagando ponovili še v drugih krajih Holandske. Solunski sporazum JACKSON GREGORY: 24 HČI SOLNCA Roman. A uvidel je, da samo sanja nemogoče reči. Vedel je tudi, da bi bil poskus, zadevo sprožiti po diplomatski poti, brez smisla. Položaj je bil tak, da človek ni mogel prenašati uradne počasnosti. Nujno je bilo, da Jim Kendric karkoli ukrene sam, ali pa da dekletov oče odšteje petindvajset tisoč dolarjev. »Kaj bi dal za to, da bi mogel pokramljati z Bru-cejem Westom«, si je dejal. »Njegova farma mora biti vendar nekje tu blizu. Kdo ve, ali ima kaj Amerikancev pri sebi? Z enim, ne, s pol ducata zanesljivih ljudi bi že opravil! Da, kako rad bi govoril ž njim.« Cela vrsta razlogov je vstajala pred njim, zakaj bi bilo tako nujno, da govori z mladim Westom. Fant mu je bil zvesto vdan in bi bil vsekakor vesel, da ga po treh letih spet vidi. Pisal mu je bil, naj ga obišče. Ko mu je zdaj v najtesnejši bližini, bi mu pač smel izpolniti željo. Bruceju zastran Esco-barja, Riosa in drugih gotovo ni lahko. Morda bi mogla skupaj ž njim laže napraviti kaj za malo varovanko. Toliko je Kendric mislil o teh rečeh, da je bila njegova prva misel spet njim posvečena, ko se je naslednje jutro predramil. Zato je zastrmel nad Zoraidinim sporočilom, ki so mu ga izročili pri zajtrku, in vprašal se je, ali je ta nenavadna, strašna ženska njegove misli brala sikozi debele zidove. Bil je s strojem popisan list, niti podpis ni bil od njene roke. Bral je: »Senor Kendric bi gotovo rad obiskal svojega starega prijatelja senorja Westa. Ce dalje spodaj pristavi svoj podpis, mu je na razpolago konj, dovoljenje, da odjezdi, in načrt poti. Zoraida.« Spodaj je bil datum in načrtkana vrsta za podpis. »Svojo častno besedo zastavljam Zoraidi Castelmar, da se vrnem k njej na haciendo de Monte-zu.ma, in sicer v štirindvajsetih urah, računano od zdaj...« Naglo se je odločil. Prinašalka' lista mu je ponudila črnilo in pero. Podpisal se je na papir. »Je Barlow že zajtrkoval?« je vprašal in spet segel po kavi. »Ze pred uro, senor. Odšel je.« »Sam?« »Ne, senor. S senorito Zoraido.« »Hm«, se je namrdnil Kendric. »In Rios? In Escobar?« »Senor Rios je šel snoči kakor po navadi pozno spat, senor.« V očeh ji je bral, da bi mogla še kaj več pripovedovati, a je rajši pomolčala, se ozrla okrog sebe in pristavila: »Senor Escobar je zùnaj pri ljudeh.« »In Amerikanka? Gospodična Gordon?« »Še spi, senor.« »Je Escobar prišel kaj v njeno bližino?« »Ne, senor. Sama je bila z menoj in Rosito. La p o b r e c i t a«, je pristavila skoraj šepetaje. »Tako se boji.« »Bodite dobri z njo«, je odvrnil Kendric. Tudi sam se je ozrl naokrog. V žepu je imel še nekaj bankovcev po petdeset dolarjev, ki so mu bili ostali od prodaje petrolejskih delnic. »Kako vam je pa ime?« »Juanita«, je rekla. »Prav, Juanita, vzemite tole.« Porinil ji je bankovec čez mizo. »Dajte Rositi pol, druga polovica je vaša. In bodite dobri z gospodično Gordon.« »O, senor!« je kliknila, kakor da se brani, a je vendar vzela denar. Kendric se je čutil olajšanega. Zajtrk je končal s čudovitim tekom. »Zdaj pa brž«, je kliknil in planil na noge. »Kje pa je konj?« Juanita je stopila ž njim do vrat s preganjenim papirjem v rokah. »Konj je pripravljen, senor Americano«, je rekla, »samo konjarju moram še povedati, da je vse v redu.« Pred hišo je mestic vodil krasnega, skočnega, rjavega žrebca gor in dol. Za naglo ježo si človek ne bi bil mogel želeti boljše živali. »Senor Kendric bo jezdil, Pedro«, je Juanita zaklicala fantu. »Daj mu konja.« »In če bi vam zdajle odvzel papir in bi odnesel pete — kaj bi se zgodilo potem?« Plašno se je dekle zazrlo vanj. Naglo je stopila nekaj korakov nazaj in list pritisnila na prsi. »Senor!« je kriknila vsa iz sebe. »Tega ne smete storiti, ona bi me ubila!« »Kaj bi storila?« se je razjezil. »Svojemu pumi, tej strašni mački, bi me dala za igračo!« Juanita se je stresla od groze in stopila še dalje nazaj. »S svojim življenjem moram braniti ta papir, dokler ji ga ne izročim.« Nejeverno se je posmejal. Potem je vzpodbodel konja in oddirjal. Pred zaprtimi vrati se je žrebec ustavil. Vratarju, ki je slonel tam in kadil cigareto, je Kendric rekel kratko: »Odprite mi in pokažite mi pot do farme Buceja Westa.« »Si, sinor.« Mož je odprl vrata na stežaj. »Tamle, onkraj doline leži. Pot drži čez hrib; kupi kamenja vam bodo pokazali pot do prelaza. Od tam pridete v eni uri do hiš. Deset milj je do Westove farme.« Kendric je odjezdil v svobodo. Visoko se je vzravnal v sedlu, ramena so se mu razširila, glavo je dvignil pokonci Svoboden je bil, čeprav samo za štirindvajset ur. Konja, resničnega konja je imel med koleni. Ozrl se je na levo. tja proti trem Barlowljim goram. Solnce je pravkar zlatilo vrh najvišje izmed njih. Nobenega dvoma iti bilo, da mu je teme ploščato. A misli se mu niso dolgo mudile ob skritih zakladih in lovu za njimi, prav tako ga ni mučil odgovor na vprašanje,, ki mu je bilo najbližje, kam sta utegnila Zoraida in Barlow odjezditi tako zgodaj. »JUTRO« št l&L — 7 ■ Sobota, &. VIEL. 1038, 14 al tarai pregled Slovanski institut v Pragi Pravkar izišli 10. zvezek Letopisa Slovanskega instituta v Pragi (Ročenka Slo-vanského üstavu) nas podrobno seznanja z delovanjem te ustanove, ki je edina akademija za proučevanje slovanskih narodov in največja organizatorica njihovega znanstvenega sodelovanja. L 1922 obenem z Orientalskim institutom s posebnim zakonom ustanovljeni Slovanski ustav je dobil prve redne člane v jeseni L 1927, medtem ko so bila v maju 1. 1928 odobrena pravila. Tega leta je bil prvi občni zbor instituta, čigar delovanje je materialno omogočil z visokim, res mecenatskim darom T. G. Masaryk. Tako se lahko letos spominjamo desetletnice polnega delovanja instituta, ki mu je že zakon iz L 1922 določil namen »gojiti in graditi znanstvene in gospodarske stike s slovanskimi deželami. Njemu gre tudi znanstveno raziska-vanje Slovaške in Podkarpatske Rusije«. Deset letnikov Letopisa pomeni deset obsežnih in podrobnih pregledov znanstvenega, organizacijskega in vzpodbuje-valnega delovanja tega instituta, ki mo Prof. dr. M. MURKO, predsednik Slovanskega instituta je že od samega začetka na čelu slovenski rojak univ. prof dr. M. Murko. Obširna publikacijska dejalnost je prinesla praškemu institutu sloves v vseh slovanskih deželah, pa tudi med slavisti neslovan-skih narodov. Mnogo podrobnega in takisto pomembnega dela je opravil v iniciativni in organizacijski smeri: podpiral je in še podpira slovanska vzajemnostna prizadevanja ne le na Češkoslovaškem, kjer imajo že dolgo rodovitna tla in bogato tradicijo, marveč tudi v ostalih slovanskih deželah. Med njegovimi inozemskimi člani - dopisniki so najodličnejši slavisti z vseh univerz, kjer se goje slavistične študije. S svojim letopisom in svojimi izdajami vzdržuje praški Slovanski institut stike med razkropljenimi slovanskimi znanstvenimi in kulturnimi delavci ter gospodarskimi teoretiki in praktiki Tako nadaljuje z modernili sredstvi stari Kollarjev program in že s samim svojim obstojem živo opozarja, da ima slovanska misel znanstvene in kulturne temelje. Deseti zvezek Letopisa je posvečen inst itutovemu delu v minulem letu. Na prvem mestu je seveda beseda v spomin prezidentu T. G. Masaryku, ki o njem pravi urednik Letopisa prof dr. Saturnik, da brez njega ne bi bilo Slovanskega instituta. V članku našteva pisec preziden-tove zasluge za to napravo. Pri tem se moramo nehote spomniti, da T. G. Masaryk ni bil nikdar tako zvani »hej -slovan«, saj je vedno pobijal vseslovansko zdravičarstvo in sentimentalnost, ki je živela od samih romantičnih predstav. Vzlic temu pa je vneto proučeval slovanske kulturne pojave, delal za praktično spoznavanje slovanstva in naposled omogočil ustanovitev po vzorcu akademije organiziranega instituta za znanstvene in gospodarske stike slovanskih narodov. Tudi ta primer kaže ne le veličino pokojnega prezidenta - Osvoboditelja, marveč tudi razumno. trezno in dejalno stališče Cehov v slovanskem vprašanju. Iz prvega dela Letopisa dobimo podatke o organizaciji Slovanskega instituta. Tu je med drugim seznam njegovih rednih, inozemskih in izrednih članov. Naj samo mimogrede zabeležimo, da je med inozemskimi člani prvega (kulturnega) oddelka instituta 37 jugoslovenskih članov, po veliki večini vseučiliščnih profesorjev iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Med novo sprejetimi člani te vrste je znani zagrebški publicist dr. Ivan Esih. Med inozemskimi člani narodno-gospodarskega oddelka je 43 jugoslovenskih članov. Iz letnega poročila o delovanju Slovanskega instituta posnemamo, da je institut organiziral vrsto proslav stoletnice smrti A. S. Puškina. Izdal je poleg Letopisa prvi del spisa prof. E. Ljackega »Zgodovinski pregled ruske literature«, M. Murka »Razprave s področja slovanske filologije«, v tisku pa ima Borisa Jakovenka »Zgodovino ruske filozofije«, zbornik ob stoletnici Kollarjeve razprave o slovanski vzajemnosti in zbornik »Puškin v češkoslovaški literaturi«, oba v redakciji prof. dr. Jifija Horàka. Prav tako je v tisku nov zvezek zbornika »Byzantinoslavica«. Med prihodnje publikacije je institut sprejel med drugim razpravo dr. K. Paula »B. Kopitar in P. J. Safarik«, zbirko predavanj dr. J. Slavika, dr. Corovica in dr. Šišiča o slovanski ideji v teoriji in praksi, dalje drugi (M ruskega spisa prof. Florovskega »Cehi in vzhodni Slovani«, drugi zvezek Polivkovih »Slovanskih pravljic« in prav tako drugi zvezek izbranih razprav prof. M. Murka. Izide tudi nadaljni del »Zgodovinskega pregleda ruske literature«, dalje drugi zavezek razprave doc. dr. J. Hei-denreicha »Ruski temelji srbskega realizma«, dr. O. Berkopca »Ceškoslov.-jugoslov. bibliografija« itd. Izmed obilnega predavalnega delovanja (sem sodijo tudi debatni večeri) naj omenimo samo nekatere teme: slovanska vzajemnost s sociolosko^zgodovinskega stali* šča, slovanska vzajemnost v medicini, slovanski stiki v likovni umetnosti, slovanski novinarski stiki, dalje slovanski stiki na gledališkem področju. Predavanja o teh temah so bila združena z diskusijo. Nadalje je institut priredil Kollàrjevo in Karadžičevo proslavo, predavanje prof. dr. Coroviča iz Beograda itd. Poseben del Letopisa vsebuje izkaz slovanskih predavanj in jezikovnih tečajev v Pragi in v drugih mestih CSR. Razdeljen je takole: splošno slovanske teme, predavanja o Bolgariji, Podkarpatski Rusiji, Jugoslaviji, Lužici, Poljski in Rusiji. Predavanja o Jugoslaviji so našteta na 4 straneh drobnega tiska in jih je bilo potemtakem največ za Rusijo, katere seznam obsega (brez Ukrajine) nad osem strani Letopis Slovanskega instituta pa ni samo kronika njegovega delovanja, marveč prinaša tudi drugo gradivo. Tako je tu objavljeno besedilo predavanja praškega primatorja dr. Petra Zenkla »Nekoliko migljajev k slovanskemu sodelovanju na polju socialnega skrbstva«, dalje predavanji dr. J. Horaka o Puškinovi živi besedi in o T. G. Masaryku in slovanski vzajemnosti. Med nekrologi članom Slovanskega instituta, ki so ponekod zaključene živ-ljenjepisne študije, omenjamo T. Saturni-ka članek o bivšem profesorju ljubljanske univerze Mihajlu Jasinskem. M. Wein-garta študijo o nemškem slavistu Erichu Bernekerju, Antona Ocvirka daljši oris življenja in dela dr. Ivana Prijatelja (str. 189—200, s sliko na posebni prilogi), dalje Milade Paul ove članek o beograjskem zgodovinarju Stanoji Stanojeviču. Zanimiva so tudi poročila drugih češkoslovaških korporacij za študij slovanstva in za slovansko vzajemnost, takisto kot poročilo o delovanju Slovanske knjižnice ministrstva zunanjih zadev v Pragi; k slednjemu se bomo še vrnili. Vsekako je Letopis Slovanskega instituta v Pragi poleg.svoje dokumentarne vsebine tudi memento, ki je zlasti v tem trenutku pereč: slovanska ideja naj vodi skozi kulturo k solidarnostni zavesti slovanskih narodov! Slovanski institut v Pragi je Kollarjevemu programu izkrčil in zgradil široko pot skozi goščavo sodobne problematike. In če Slovenci pišemo o tej ponosni zgradbi slovanske misli, ne smemo pozabiti na našega vztrajnega in prizadevnega rojaka, ki kljub častitljivi starosti vzorno vodi to delo: je to prof. dr. M. Murko. m odraslo mladine. Tiskovna naložba v Mariboru je pravkar Izdala roman prof. Gustava S»Iiha >Beli dvore Delo priznanega pedagoškega pisatelja, ki se je že pred mnogimi leti uveljavil tudi v leposlovju, je namenjeno odrasli mladini (med 12. in 18. letom), s pridom pa bodo segli po njem tudi odrasli citate!ji. Roman se dogaja v eni naših obmejnih dolin v razdobju mtsd 1902 do 1922. ko se je bila med nem-štvom in slovenstvom borba na življenje in smrt. Tako je roman Gustava Šiiiha rasel ob pravem času: dvajsetletnica osvobojen ja obuja spomine na nekdanje borbe za naše narodne pravice in v »Belem dvoru« bo alasti mlad čitatelj našel ne le podobe iz preteklosti in oris razvoja dečka in mladostnika, marveč tudi plemenito vzpodbudo k ljubezni do svoje domovine ter duha optimizma in konstruktivnega dela. V slovenski književnosti eo spisi za odraslo mladino kaj redki, »Beli dvore pa je kot mladinski roman v obsegu skoraj 400 strani velike 8° sploh edinstven pojav in zato vreden pozornosti čitajočega občinstva. Knjigo je po avtorjevi zamisli ilustriral Radovan Klobčič K delu Gustava Šiliha se borno ob prvi priliki vrnili z obširnejšim referatom, za sedaj ga samo priporočamo mladim in starejšim čitateljem. Važna odkritja o VoIta»rn. Eden največjih francoskih pisateljev prosvetljene dobe Voltaire še vedno zanima življenjepisoe, raziskovalce in celo citajoče občinstvo. O tem priča stalno rastoča literatura o njem to nove izdaje spisov, kakor tudi njih prevodi v tuje jezike. Tako je prav v zadnjih tednih izšla italijanska izdaja Voltairovih filozofskih povesti. Najnovejše »Les Nouvel-les Litteraires« pa poročajo, da o tem predstavit eft ju evropske prosvetljenosti še ni bilo vse povedano, kakor se je zdelo in da so na potu važna odkritja. Le-ta prihajajo iz Leningrada. V državni knjižnici nekdanje carske prestolnice se nahaja Voltairova knjižnica, ki jo je bila takoj po filozofovi smrti kupila ruska carica Katarina Velika. To dejstvo je seveda že zdavnaj znano, tembolj pa preseneča, da si doslej ni še nihče podrobno ogledali teh knjig. Sele sedaj so se nekateri ruski znanstveniki posvetili tej nalogi in so odkrili v Voltairovih knjigah obilo novega m delno celo važnega gradiva o Voltairu. Prav tako so tu zasledili nekatere še oeizdane, četudi fragmentarne spise. Najzanimivejše so opazke, ki srl jih je Voltaire delal na robu raznih kn.Mg; te beležke utegnejo dati mnogo značilnega materiala o avtorju »Kandida«. tty(a$odeino delevan)e C otti fitte tede dotile kafkovoòti Kadar je telo trudno, izčrpano, zdelano od napora, kadar so živci napeti zaradi neznosne poletne vročine, Cotyjeva kolonjska voda nudi radost, odmor, pomirjen je... To je pravi Izvor svežine ! Eau de Cotogne »Cordon Rouge« — izdelek visoke kakovosti — ima najbolj intenzivno svojstvo jačanja, naj-nežnejše je parfumirana, to je najbolj sveža kolonjska voda ... EAU de COLOGNE K. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parfumerijski oddelek, Zagreb. SPORT Jubilejne dirke na Ljubelj združene s ciljno vožnjo na njegov vrh, bodo v dnevih 14« in 15* avgusta Zapiski Češki pisatelj v Ljubljani. Včeraj je ob« iskal uredništvo pisatelj Josef Koudelik. ki si ie pridobil ugledno ime v skupini če_ škoslovaških ruralističnih književnikov. Koudelak je po rodu s hanaškega ozemlja, čigar široka polja in velike vasi s starimi običaji in svojevrstno ljudsko govorico ee odražajo v njegovem literarnem delu. Spisal je etiri romane »Vrata teme«, »Na lesu križa«, sObmejni ljudje« in »Hlapec Jor« dan«, izrned katerih je zlasti zadnji dosegel splošno priznanje kritike in občinstva. Izdala ga je praška »Novina« v knjižnici »Glasovi zemlje« in je dosegel že tri izdaje. G. Koudelak je že dolga leta učitelj na čeških manjšinskih šolah pod Sudeti Svoje izkušnje iz življenja na vročih tleh narod« nohtnih 'n socialnih konfliktov je epično ob« delal že v »Obmejnih ljudeh-, pravkar pa piše daiiši ronwn. čigar poglavitno vsebino bodo tvorili boji med češkim in nemškim elementom in zemljo, za življenjski i,n kulturni oro-stor. za pravico in resnico. G. Kou« deläk je prvič v Jugolaviji in kaže posebno zariiman e za slovenske kraje, o katerih namerava priobčiti potopisno reportažo v moravskih listih. »Žirijenje in svet« prinese v prihodnji (pone del jski) številki članek »Krožni tok ogljikove kisline«, zanimivo narodopisno razglabljanje »Ali so zamorci leni?« drugo rx»glavje potopisnega kramljanja dr. Antona Debeljaka »Skozi Črni potok proti Kočevju«, pripovedno prozo Igraaica Koprivca »Večer na vask, dalje zdravstveni članek »O vnetju dovodnic in o njih zdravljenju«, I. Koštiala jezikoslovni prispevek »Rimska cesia« N. K. življenjepisno črtloo o Antonimi Reichi in P. K. poročilo o knjigi Louiea Marlioa »Usoda kapitalizma«. Številko, ki je obilno ilustrirana, zaključujejo rubrike Tehnični obzornik, Fotoamater, Fidateli ja, Človek in dom. Iz filmskega sveta, Uganke in Šah. Jože Rus. Vagfee table in vaška imena. Geografsko društvo v Ljubljani je iadak) kot izredno publikacijo ponatis članka znanega geografa in zgodovinarja dr. Jožeta Rusa »Vaške table in vaška imena«. Pisec je dal svojemu članku tale motto »Krajev, na imena niso nikakšne prazne besede, ampak močna stvarnost živega ljudskega govora sedanjosti in preteklosti. Zato jih je treba šteti med najstarejše vire zgodovine vsakega kraja, za najzanesljivejši spomenik daljnih, četudi nedatiranih časov in jih varovati pred vsem in vsakomur«. V rabi krajevnih imen so nastale v novejšem času neke spremembe, ki so jäh največkrat zakrivila oblastva. Poseben svarilen primer lahkomiselnega poseganja v krajevna imena bo ostala znana blamaža z Velikimi Up. Ijami namesto Grosupljega. Pisec se postavlja glede rabe krajevnih imen na anan-stveno edino pravilno stališče: piši tako, kakor govori ljudstvo v tistem krajca! Torej Logarska, ne Logarjeva dolina. Potočka zijalka, ne Potočnikova jama Itd, Med drugim se zavzema za staro in jezikovnemu snnishi bolj ustrezajoče obliko Trebovlje, Tr&biž namesto Trbovlje in Trbiž. Glede novotvorb v krajevnih imenih pa bo najbrž moral dopustiti fejeme, Iki so v nasprotju z ljudskim govorom na pr. Maribor. Ljutomer. Važno poglavje dr. Rueovega spisa je pregibanje krajevnih imen, takisto tvorba pridevniških oblik. V tem pogledu pri nas mnogo grešimo in td bilo treba sestaviti priročni slovar krajevnih imen, v katerem bi bila označena v imenovalniku, tožilndfcu, rodilniku in mestniku ter v svoji pridevniški oblEki. Tako pisec dokazuje, da je treba Orije, Grosuplje, Dovje sklanjati v ednini in da je pravilno na Brezju, ne pa na Brezjah (kakor Hrast je, Bukovje. Smrečje), za. to je pa pri Prevaljah pravilna množina. Glede pridevniške rabe se ponekod ime temeljito spremeni tako na pr. aa Središče rabi ljudstvo pridevniško obliko serjanski in Središčam so Serjamci. Oblasta pripravljajo revizijo vaških tabel, zato je razprava o krajevnih imenih aktualna. Prav tabo bo treba popraviti nekatera imena v krajevnem leksikon« bonske nprave. Motoklub Ilirija, znani prireditelj vsakoletnih mednarodnih gorskih motodirk na Ljubelj, bo letos, ko proslavlja 251etnico svojega obstoja, izvedel svojo tradicionalno športno prireditev še v večjem obsegu kakor doslej. Znano je, da so bile vse dosedanje prireditve ,MK Ilirije zares na športni višini, saj je vsakoletna ljubeljska dirka že znana daleč preko mej naše domovine, a letos nam prireditelj obeta še več. Svoj 25. jubilej bo MK Ilirija proslavila v okviru ljubeljske dirke in drugih prireditev, ki bodo v zvezi s to dirko. V nedeljo, dan pred dirko, je razpisana mednarodna ciljna vožnja na vrh Ljubelja s ciljem od 8. do 12. ure. Vsak motociklist, ki bo v tem času dospel na vrh Ljubelja in se prijavil tajništvu kluba za udeležbo, bo prejel lepo spominsko plaketo. Klubska grupa, ki bo imela največje število udeležencev in največje število prevoženih kilometrov, prejme še posebno častno darilo. Točno ob 12. uri ta dan bo komisija na cilju zaključila delo in takoj za tem bodo Hirijani na vrhu Ljubelja odkrili spominski steber svojemu, lani tragično preminulemu predsedniku Rudolfu Zalokarju. Po kosilu se odpeljejo udeleženci ciljne vožnje na Bled in dalje v Bohinj, medtem ko bodo tekmovalci imeli trening pod vodstvom športne komisije MK Ilirije. Za one, ki se zanima jo za tehniko in način treninga, bo to gotovo zelo zanimiva točka. Glavna točka Vili. mednarodne gorske dirke na Ljubelj bo pa na praznik, v ponedeljek 15. avgusta ob 10.30 dopoldne. Vozilo se bo za državno gorsko prvenstvo in obenem za klubsko prvenstvo Motokluba Ilirije. Prvo razpisuje savez motoklubov kr. Jugoslavije, drugo pa prireditelj dirke, MK Ilirija, že nekaj let velja ljubeljska dirka za vsakoletno »revijo jugoslovenske moto-ciklistike«, a letos bo gotovo še prav poseb- no zaslužila to ime. Na prireditvi bomo videli tudi odlične inozemske tekmovalce, najslavnejše vozače velikih svetovnih prireditev. Vodstvo dirke posveča udeležbi inozemcev veliko pozornost, ker je koristno, da se na taki prireditvi vidi paralela med našimi in inozemskimi vozači. MK Ilirija je poslala svoje funkcionarje že na več strani v inozemstvo, kjer so se vršila pogajanja glede starta inozemskih tekmovalcev na Ljubelju in so prav uspešno potekla. (Imena bodo še objavljena.) Veliko zanimanje vlada med Zagrebčani, ki pošljejo svojega rekorderja Uroiča, dalje pridejo dokaj nevarni Mariborčani, največje zanimanje pa je seveda, kako se bo to pot plasiral ljubljenec Ilirije Janko Šiška, ki se za letošnji Ljubelj že resno pripravlja. Na startu bo tudi »leteči Kranjec« Starič, ki bo gotovo skušal revanžirati se šiški za poraz na Jezerskem. Tajništvo Ilirije ima že sedaj veliko število prijavljenih vozačev, a vsak dan prihajajo še nove prijave. Eno je gotovo, da bo letos na Ljubelju živahno kakor še nikdar doslej, da bo borba za sekunde in desetinke sekund huda, a morda bo »padel« še kak rekord, kar je prav verjetno, če upoštevamo vnemo, s katero se je letos vrgla Ilirija na Ljubelj. Prireditelj bo poskrbel za čim ugodnejši prevoz gledalcev na dan dirke na Ljubelj, na delu pa je tudi poseben stanovanjski odsek, ki bo skrbel za udobno in ne predrago prenočišče gledalcev. (Prijave sprejema tajništvo kluba, Miklošičeva 15.) Dolžnost vsakega športnika je, da s svojim obiskom izkaže pozornost MK Iliriji ob proslavi njene 251etnice, a vsakdo bo imel tudi svoj užitek, ko bo gledal edinstveno, zares kvalitetno motociklistično prireditev na strmih ljubeljskih zavojih. Kajakaši v vodah Tekme za državno prvenstvo bodo v nedeljo ob 10.30 na Bleda Prvo tekmovanje za drž. prvenstvo te vrste je bilo 5. avgusta 1936 na Bohinjskem jezera. Kajak klub Ljubljana je takrat s svojimi tekmovalci zasedel vsa prva in druga mesta nasproti močni konkurenci zagrebških tekmovalcev. Ta tekma je bila obenem izbirna tekma za olimpiado. Na nedeljski tekmi, katere organizacijo ima v rokah Kajak klub Ljubljana, bo star-tala poleg ljubljanskih »kanonov« tudi elita zagrebških tekmovalcev, tako da bo konkurenca zelo močna. Naši so se že prav od zgodnje pomladi neumorno pripravljali za to tekmo ter so vsi v dobri formi. Startali bodo skoraj v vseh disciplinah tako v F 1 (olimpijski enojki), F 2 in v turni dvojki V F 1 bo startal prvič naš znani smučar Stopar Rudolf, ki je na treningih pokazed, da bo lahko častno zastopal barve svojega kluba, dalje bo nastopil v enojki prvič še mladi »Miki«. V F 2 (olimpijski dvojki) bosta nastopila inž. Deutschmann, dosedanji drž. prvak v enojki, ter Topdna Pavel. V drugi F 2 pa bosta vozila kot favorita v tej disciplini inž. Gaberäek-Malahovsky. Prvi je znani naš olimpijec ter drž. prvak v tej disciplini, drugi pa todi znani mednarodni vozač, čigar domena je sicer kajak-slatom. Izven okvira državnega prvenstva bosta prvič nastopila v turni dvojki mlada tekmovalca Drovenik-Boltavzer. Razen teh ljubljanskih tekmovalcev bo nastopilo še približno 20 zagrebških, tako da se obeta vsakemu, Id bo prisostvoval tej tekmi velik športni užitek. Proga bo potekala OkoH Blejskega jezera s startom in ciljem v Grajskem kopališču ter se bo vozila «feakrat. Start to ob 3&30. Jutri torej — ženska tekma! Ob 17.30 na igrišču ob Tyrsevi cesti HSK Zagreb je javil v Ljubljano, da bosta obe enajstorici nastopili v kompletnih postavah, a pri Zagrebčankah vse tri Ljubljančanke: Omanova, Cimperm anova in Bernikova. Predtekmo k gornji prireditvi bosta odigrala rezerva Ljubljane in SK Reka. Poslednja je dosegla v zadnjem času nekaj prav lepih uspehov, a ker bo predvidoma tudi rezerva Ljubljane ojačena, je pričakovati lepe in napete tekme. Predtekma se bo pričela ob 16., ženska nogometna tekma pa ob 17.30, ob vsakem vremenu na igrišču ob TyrSevi cesti. Obe enajstorici prideta v Ljubljano v nedeljo dopoldne z brzim vlakom iz Zagreba ob 9.30. plasirani moštvi prejmeta spominske plakete. Razdelitev nagrad bo takoj po končanem teku na Trgu svobode. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani in neveri-ficirani atleti, člani mariborskih klubov, nogometni klubi, dijaška, sokolska in vojaška moštva. Prijave brez prijavnine, ki morajo vsebovati natančen vrstni red tekačev in ime kapetana moštva, je treba poslati najkasneje do 8. t. m. do 18. na naslov: Evgen Bergan t, uradnik Putnika, Maribor, Trg svobode-grad v zapečateni kuverti s šifro: »Štafetni tek skozi Maribor M.T. 1938.« Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JLAS. Združeni mariborski lahkoatletskih klubi Razpis propagandnega stafetnega teka za prehodni pokal »Mariborskega tedna« ki ga prirejajo združeni mariborski lahkoatletski klubi v sredo, dne 10. avgusta na tradicionalni progi: Koroščeva ulica (Ljudski vrt) — Maistrova ulica — Zrinjski trg — Kolodvorska ulica — Aleksandrova cesta — cilj Trg Svobode. Skupna dolžina proge 1.810 m, za 7 atletov na običajnih progah. Start točno ob 19. v Kosroščeri uB-ci (pred bivšim igriščem ISSK Maribora). Kapetam moštev s svojimi tekači se morajo najkasneje ob 18.40 javiti vodji tekmovanja g. Starašini Gustavu. Za slačflm-co poskrbi vsak klub sam. Nagrade: zmagovalno muSUu prejme za leto 1938 v prehodno last prehodni pokal »Mariborskega tedna«, v stalno posest pa spominsko plaketo. Pokal brani mo-što» SK Rapida, Martha*. SK Mars. V nedeljo ob pol 9. bo na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno trening tekma med I. moštvom in juniorji komb. Opozarjajo se vsi verif. igralci da se točno javijo načelniku na igrišču. Kdor ima opremo, naj jo prinese s seboj. Tajnik. SK Reka. Jutri v nedeljo ob pol 16. bo I. moštvo v garderobi Ljubljane zaradi igre z Ljubljano, dopolne ob poi 9. pa rezerva na našem igrišču s Slavijo. Postavi sta razvidni v garderobi. Iz SK Ljubljane. Vljudno naprošamo športnice in športnike, da se udeleže sprejema sester Cehoslovakinj in Zagrebčank, ki bodo jutri odigrale nogometno tekmo in sicer na glavnem kolodvoru v nedeljo dopoldne ob 9.30. SK Ljubljana. V nedeljo bo igralo prvo moštvo proti Reki juniorsko moštvo pa v Laškem. Postave in navodila na običajnem mestu. Odbor lahkoatletskih sodnikov v Ljubljani. (Službeno.) Za miting podsaveza in SK Planine, ki bo danes in v nedeljo 7. t. m., so določeni naslednji sodniki: dr. Bradač, inž. Grünfeld, Sancin Savo, Megušar Maks, Kare! Polajnar, Pevalek Mirko, Vidic Ciril, Cimperman Maks, Cek Oktavij, Trtnik Metod, Kalan Avgust, šoukal Ciro, Sancin D. in Dobovšek, vrhovni sodnik inž. Grünfeld, voditelj tekmovanja Sanci D., starter gospod Vidic. Ostale funkcije bodo razdeljene na mestu. Začetek danes ob 16.50, v nedeljo ob 9. dopoldne. Tekmovanje bo na Stadionu. Vsi sodniki morajo biti na mestu pol ure pred začetkom tekmovanja. — Predsednik. Nogometni brìi turnir v Celju. Na Glaziji v Celju bo jutri popoldne nogometni brzi turnir v korist krajevne protituber-kutozne lige v Celju. Nastopili bodo naslednji pari: ob 16.30 Celje—Atletik, ob 17. Olimp—Jugoslavija, ob 17.30 premaganca, ob 18. zmagovalca. Ker ima prireditev plemenit namen, saj je čisti dobiček določen za jetične bolnike, vabimo občinstvo, da se je udeleži v čim večjem številu. Turnir bo gotovo zelo zanimiv in napet. 16- zvezdno kolesarsko dirko v Celje bo priredil Klub slovenskih kolesarjev v Celju v proslavo svoje 401etniee jutri zjutraj na naslednjih progah: Zagreb—Celje, Ljubljana—Celje, Maribor—Celje, Slovenj Gradec —Celje, Konjice—Celje, Celje—Konjice— Celje. Ob 11. bo v Narodnem domu slavnostna seja in razglasitev rezultatov. Proslava desetletnice SK Olimpa. Letos poteče 10 let, odkar se je osnoval v Gaberju pri Celju SK Olimp. Ob ustanovitvi kluba je bilo rečeno, da naj zbere pod svojim okriljem gabrsko mladino in ji da zares prave, z ljubeznijo prepojene telesno-kulturne vzgoje. Olimp je storil svojo dolžnost v polni meri. Mladina se je organizirala in navadila reda in discipline. To je pa pogoj vsakega napredka! Spored za lOletnico bo lep in pričakujemo od občinstva, da bo ta dan podprlo klub moralno in gmotno in mu ostalo še v naprej naklonjeno. V soboto 3. septembra bo propagandni stafetni tek po mestu. V nedeljo 4. septembra dopoldne bo cvetlični dan in prodaja spominskih znakov ia lOletnico, popoldne pa lahka atletika in nogometne tekme. hJeienie g— ZVO&4 kino Radio predvaja dar <* in jabl t slaAetjD ob pol 9. zvečer v netf». fp» pop. db 8. rari samo ob slabem vr?m^-am wfcfita tdPravi in lažni pri~c«. ' ' ~ dodatttì tnrE Paramoirotcv zvočni teCcx .. »Gospodarica džung1?«. >JUTRO« St 18t 8 SoEota, 6. Vm. 1938. Mali oglasi LAHKA LETNA [OBLAČILA, vetrni suknjiči, perilo itd. I prodaja najceneje Presker, |Sv. PETRA C. 14. Kam pa,kam ? Beseda 1 Din, davek Din.; za šliro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. v nedeljo in ponedeljek Jccn.inje pri GRADU v Be-ričtveiru Avtobus pelje iz Ljubljane od Mestnega doma ot> 14.30, 15.30, 18.30 in 20.00. Odhod iz Beriče vega ob 19.30, 21.00, 22.30 in 24.00. 18308-18 Jutri vozi avtobus v Rakitno ob pol 7. izpred Mestnega doma. Telefon 36-98. 18290-18 [Službo dobi tseaeda 1 Dm, daveK. 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din, Postrežnico snažno jn pošteno, iščem za dopoldanske ure. Naslov v Vieh poslovalnicah Jutra. 18302-1 Briv. in frizer. pomočnika sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18289-1 Več mlajših kartonažnih delavk sprejme takoj litografila Josip Čemažar, Ljubljana, Igriška ulica 6. IS285-1 Vsaka beseda 50 par ; daveK J din ; za šifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din. Uradnica z večletno prakso v zadružnem knjigovodstvu, z zna-niem slovenske stenografije, :šče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 91« 18291-2 MOTORNA KOLESA Absolventka dvoraz. trg. šole išče službe v pisarni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18262-2 Vajenci (ke) manHaHNMMMMM» Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH daja oje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 27 Din. Učenka (močne postaje), z dveletno učno doba, želi dokončati svoj učni termin v trgovini z mešanim afi špecerijskim blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18333-44 Vajenca poštenega, vestnegi", za trgovino z mešanim blagom s primerno šolsko izobrazbe sprejmem. Vso oskrbo nudim v htsi. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod >:Požten in vesten 292«. 18252-44 sposobnega samostojne nemške, angleške in ev. francoske korespondence, iščemo za takoj — Pismene ponudbe s sliko naj se pošljejo na PUBLICTTAS D.D. Zagreb, Ilica 9, pod br. 50526. Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Dto; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spalnice pofittrane v orehovi knita-ciji ima stalno na zalogi mizarstvo »Ličen«, Celovška 209, Ljubljana.. 18309-12 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Družabnika -s kapitalom od din 300.000 dc 600.000, sprejme dobro vpeljano tekstilno podjetje. Rentabilnost 15—20%. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »15—20«. 18246-16 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šUro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vino odfične vrste, bek> in rdeče do 100 bi prodam po dnevni ceni. M. Bartulič, Videm, Krško. 18250-6 Žago venecijanko s cirkularico na stalni vo