CRNO-B E LEM
GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK
LETO XIII	23. maja 1977	Številka 5
NA SLAVNOSTNI SEJI OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK NA MAGISTRATU
ODLIKOVANI DELAVCI TISKARNE
Odlikovanja je že prejelo 16 delavcev, dva pa jih bosta še naknadno
Šestnajstega maja 1977 smo se delavci tiskarne vključili v krog pri-redilev ob praznovanju 40. obletite ustanovitve ZKS in 40-letnice Prihoda tov. Tita na čelo partije. Na ljubljanskem Magistratu je OO ZK tiskarne sklicala slavnostno sejo, na katero je povabila tudi vse letošnje 'n lanskoletne jubilante za 20 in 30 let dela v tiskarni in tiste najzasluž-nejše delavce tiskarne, ki so bili °dlikovani z ukazom predsednika Tita za svoje dolgoletno uspešno strokovno delo, za svoja prizadevala za razvoj in uveljavitev samou-Pravljanja in delovanje v družbenopolitičnih organizacijah.
Prek 70 povabljenim gostom je direktor Božo Sintič v krajšem Sovoru opisal razvoj in uspehe, ki jih
tiskarna dosegla pri svojem delu *n se pri tem zahvalil vsem dolgolet-ni,n članom delovne skupnosti za njihovo požrtvovalno delo, za nji-
Ljubljane. V imenu predsednika republike je podelil delavcem tiskarne odlikovanja. Prejeli so jih:
Red republike s srebrnim vencem Božo SINTIČ
Red dela z zlatim vencem Jože PARADIŽ
Red republike z bronastim vencem
Ivan CIZELJ Jakob KREGAR Ivan SRAKAR
Red dela s srebrnim vencem
Joža DOLNIČAR Ivo GROBOLJŠEK Vinko JAPELJ Anton JORDAN Ivan KOGEJ Bojan KOPITAR Anton PORENTA
Red medalje dela
Rajko Čebular
Franc PAVLIC
Jože REP
Jože SUHAR
Zaradi administrativnega zapleta niso pravočasno prispela odlikovanja za Franca ČERNETA in Maksa BRUMNA — predlagana za odlikovanje z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
V imenu vseh odlikovancev se je za podeljena odlikovanja zahvalil Ivo Groboljšek.
Večina gostov se je po zaključni seji udeležila tudi družabnega dela prireditve, ki se je nadaljeval v pozno popoldne.
Odlikovanci so se, razen Ivana KOGEJA, odločili za skupni posnetek, ki jim bo zanesljivo drag spomin
NAGRADE
ZA DELOVNO DOBO
Ta mesec smo izplačali delavcem Ljubljanskega dnevnika nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe, in sicer po kriterijih sindikalne liste. Nagrade so dobili vsi tisti delavci, ki so L maja letos izpolnili enega izmed kriterijev. Tisti, ki jih bodo izpolnili po tem datumu, vendar še letos, bodo dobili nagrado izplačano v mesecu, ko bodo dopolnili zahtevano delovno dobo. Objavljamo seznam delavcev, ki bodo dobili nagrade ter višino nagrad.
Za deset let delovne dobe, od tega pet let v Ljubljanskem dnevniku — 2300 dinarjev so dobili: Ignac Bizilj, Peter Čolnar, Peter Kavalar, Franc Mazovec, Majda Žlender, Anton Hace, Jana Lazar, Jože Štergelj, Vinko Borišek, Marija Tomšič, Stjepan Golub, Ago Sarajija, Marta Ostreč.
Dvajset let delovne dobe, od tega 10 let v LD — 3450 din: Danica Firm, Marjan Gamze, Edvard Glavič, Alenka Lokar-Blatnik, Janez Šuster, Marko Jereb, Marjeta Lazar, Tončka Cankar, Kristina Golob, Anton Ogorevc, Ivanka Slabe, Mira Snoj, Rafko Trušnovec, Alojzija Kravcar, Bogomil Kurat, Drago Bitenc, Fani Pezdir.
Za 30 let, od tega 15 let v LD — 4600 din: Marjan Ciglič, Miran Ogrin, Mira Orehek, Ema Fister, Zalka Kavčič, Marija Mežek, Pavla Anžič, Justi Borišek, Milan Lukek.
ti ?s|je na slavnostni seji organizacije ZK let ame 50 k'l' tU£H jubilanti za 20 in 30 iz ljela v tiskarni, ki so svoje jubileje Polnili v letu 1975 in 1976 oziroma ga 0 dopolnili v letošnjem letu
kove napore pri obnovi in moderni-Z3ciji strojnega parka in nesebično rekanje dolga leta po osvoboditvi, a Se je tiskarna lahko razvila v tako ■ 0Terno opremljeno podjetje, kot Je danes.
Trost na slavnostni seji organiza-'Je ZK je bil tudi tov. Stane Vrhove, °dpredsednik skupščine mesta
Slavnostna seja v veliki sejni dvorani ljubljanskega Magistrata
V LP SPREJELI VRSTO PLANOV
TEMELJITO VARČEVATI!
Po sprejemu proizvodnih planov in planov dopustov smo v mesecu aprilu v LP sprejeli tudi finančni plan, investicijski plan in plan investicijskega vzdrževanja. Ob sprejemu vseh treh planov je bilo poudarjeno, da bo potrebno v letošnjem letu uvesti temeljite varčevalne ukrepe, tako pri investicijah, re-promaterialu, vzdrževanju, odnosu do dela, izrabi delovnega časa, izostankih in na vseh drugih področjih, ker bomo le tako lahko dosegali plansko višino osebnega dohodka.
Delavski svet je sprejel tudi dokončni predlog besedila sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 21. aprila smo tudi zaključili postopek sprejemanja s podpisom pristopnih izjav. Delavska nadzorna komisija, ki je verificirala podpisane izjave, je ugotovila, da je od 470 delavcev podpisalo izjavo 379 delavcev, zaradi bolezni ali dopusta je bilo odsotnih 48 delavcev, 43 delavcev pa je odklonilo podpis izjave.
DS je razdelil tudi sredstva za stanovanjska posojila za leto 1977. Na predlog stanovanjske komisije smo posojila razdelili takole:
Inka Žerovnik za nakup stanovanja din 100.000
Darko Bajželj za nakup stanovanja din 100.000
Herman Miklič za nakup montažne hiše din 100.000
Desanka Babič za dograditev hiše din 25.000
Marjeta Vraničar za nakup stanovanja din 60.000
Janez Kuhar za dograditev zgornjih prostorov stanovanjske hiše din
15.000
Anton Skubic za dograditev hiše din 60.000
Lado Perpar za dograditev hiše din 15.000
Vadnov inž. Henrik za dograditev hiše din 15.000
Anka Mučič za dograditev hiše din 40.000
Slavko Kos za izgradnjo hiše din
40.000
Milan Škrjanc za dozidavo stanovanjske hiše 15.000
Aleksander Schiller za poravnavo dela obveznosti do Učnih delavnic din 45.000
DS je sprejel tudi sklep o razpisu volitev v samoupravne organe dne 10. 5. 1977. Na novo je bilo izvoljenih polovica članov DS, PO, delavske nadzorne komisije in dva člana komisije za MR. V DS so bili na novo izvoljeni: Božo Kandus, Fani Krampelj, Srečo Dolenc, Bojan
Zunič, Jože Povše, Marko Štepic, Marjan Cimerman, Janko Grebenc, Jože Rep, Ivan Ulčakar, Marko Kisovec, Alfonz Oraže.
V	PO so bili za obdobje 1977—1979 izvoljeni: Vinko Japelj, Sandi Podobnik, Jože Jager, Ivo Groboljšek, Tone Jordan.
V	DNK so bili namesto članov, ki jim je letos potekel mandat izvoljeni: Jože Leben, Borut Nečemar, Tone Smrajc, Rado Zalar, Ana Sladič.
Ker je v komisiji za MR potekel mandat le enemu članu, en član pa je odstopil sta bila na novo izvoljena Roman Tomažič in Štefka Križaj.
Centralni DS ČTP Pravica-Dnev-nik: Fani Krampelj, Bojan Beržan, Jože Rus, Jože Rep, Marko Kisovec.
Novoizvoljenim članom vseh samoupravnih organov želimo pri njihovem delu veliko uspeha.
POVEČANJE DOLGA V NAROČNINI
Primerjava stanja dolga naročnine ob zaključku prvega tromesečja 1977 s stanjem 31. 12.1976 kaže, da se je dolg v naročnini povečal za 70 odstotkov. Vzroki za to so naslednji: naročniki — osebni plačniki, ki plačujejo naročnino enkrat letno, vplačajo to običajno sredi leta. Slabši je bil inkaso naročnine prek pošt. Zaradi spremembe inkasa nedeljskih naročnikov iz dvome-sečja na tromesečje, so bili vsi naročniki, ki prejemajo naš članek v tujino, s plačili v zaostanku za prvo tromesečje. Tudi naročniki, ki smo jih pridobili v prvem tromesečju, še niso imeli poravnane naročnine. Na povečanje dolga pa je vplival tudi dolg ustavljenih naročnikov iz leta 1976. Glavni vzrok za povečanje dolga pa je bila nekako prepozno oddana pobrana naročnina. Iz blagajniških knjig je razvidno, da seje povečani dolg že do 15. aprila zmanjšal za 68 %.
REGRES PO ANALITSKI OCENI DELOVNIH MEST
OBVEŠČEVALEC SE REDI
Verjetno smo bili vsi malo presenečeni, ko smo videli, da je možno s pravim pristopom popestriti celo stran z oglasi. Konec novembra 1976. leta so v oglasni službi vpeljali nov sistem dela. Oglasi so razporejeni v rubrike, tako da bralcem zaradi preglednosti prihranimo veliko časa; tudi razpisi so strnjeni, tako da jih ni treba več iskati po vsem časopisu. Gotovo pa bralce privlači tudi nova likovna predstavitev oglasov.
pogovorom (pri njih zvonijo neprenehoma) smo izvedeli nekaj malega o njihovem delu. Želimo jim še veliko poslovnih uspehov.
Na osnovi smernic sindikalne liste za leto 1977, da regresa ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku, je zbor delavcev ljubljanskega Dnevnika na predlog IO OO sindikata sprejel kriterije za delitev sredstev za redni letni dopust, ki so sestavni del samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD.
Kriterij za delitev sredstev je razvrstitev posameznih delovnih mest v skupine po analitski oceni delovnih mest:
— od 1. do 11. skupine 150 točk
—	os 12. do 13. skupine 140 točk
—	od 14. do 15. skupine 130 točk
—	od 16. do 17. skupine 120 točk
—	od 18. do 19. skupine 110 točk
—	od 20. do 25. skupine 100 točk.
in dodatnih 90 točk za samohranilce.
Kvota sredstev za regres je določena s planom skupne porabe. Na osnovi teh sredstev pa smo glede na število zaposlenih izračunali vrednost točke za regres.
OSEBNI DOHODKI V LUCI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA MAREC 1977
Povprečni mesečni osebni dohodek 4.967,75 dinarjev
Če bi torej sodili po številu malih oglasov, zanimanje za ljubljanski Dnevnik pri ljudeh narašča. Od novembra naprej se je namreč šte-	OBRAT	Povprečni mes. OD	Najnižji izpl. OD	Delovno mesto	Najvišji izplač. OD	Delovno mesto
	Ročna stavnica	4.698,95	2.730,75	strežnik	8.294,55	obratovodja
vilo oglasov kar podvojilo.	Strojna stavnica	5.659,00	3.270,30	topilec svinč. litine	10.241,30	obratovodja
Vodja Obveščevalca je od no-	Časopisna enota	6.559,10	2.586,80	strežnik	13.418,20	vodja izmene
vembra naprej Rezka Gomilšek in	Reprodukcija	5.229,70	2.653,70	čistilka	10.602,90	reprofotograf
že na samem začetku je ugotovila,	Knjigotisk. strojnica	4.886,05	2.591,25	strežnik	10.852,10	vodja v predpripravi
da je tudi oglase moč drugače pred-	Ofsettisk	4.295,75	2.671,25	izlagalka	8.060,70	vodja ofsettisk. stroj.
staviti. Povedala je, da ima poseben	Knjigoveznica	3.386,50	2.520,80	knjigov. delavka	10.126,90	obratovodja
sistem dela. Za likovno plat obveš-	Mehanična delavnica	4.953,20	3.796,55	strojni mehanik	7.545,65	obratovodja
čevalca pa skrbi likovni tehnik	Režijska grupa	5.333,45	2.805,15	odpremni delavec	13.691,00	direktor TOZD
Alenka Lotrič, ki za svoje delo prav tako zasluži pohvalo.
Seveda pa imajo tudi probleme. Ob tako povečanem obsegu dela tri delavke komaj zmorejo vse naloge, pa še to v majhnih, neprimernih prostorih.
Med enim in drugim telefonskim
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V APRILU
Poprečni osebni dohodek je bil 7.016,71 dinarjev.
V redakciji znaša poprečni osebni dohodek 8196,48, Radio Glas Ljubljana 7102,25, BEP 7064,47, IBM 5954,97, splošni oddelek, računovodstvo in analitski oddelek 6227,74, prodajni oddelek 6616,09, naročnin-ski oddelek 5428,28, ekspedit 7263,31, adrema
5076,72, podružnice 6241,87, šoferji pa so prejeli 6239,98 dinarjev poprečnega osebnega dohodka.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2999,55 (snažilka). Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 14351,70 (glavni urednik).
PROBLEM, K! GA OPAŽAMO ZE VSA LETA
FLUKTUACIJA DELAVCEV V TISKARNI
NI PRETIRANA
V večini primerov ni vzrok višji osebni dohodek v kakšni drugi delovni organizaciji, temveč gre predvsem ali za možnost napredovanja drugje, za slabe odnose v sredini, kjer delavec dela, pridobitev stanovanja v drugi delovni organizaciji ali druge ugodnosti, ki niso odvisne od OD
Fluktuacija delavcev v tiskarni LP je v zadnjem času pojem, ki ga srečujemo na vsakem koraku. Uporaba besede pojem je namerna, kajti problem fluktuacije je v enaki meri prisoten že vsa leta, ne pa šele v zadnjem času in tudi ni v toliki meri odvisen od osebnih dohodkov, kot vse preradi poudarjamo.
Razvoj grafične industrije v zadnjih letih in nesorazmerno povečanje kapacitet je nujno prineslo s seboj tudi problem prehajanja grafičnih delavcev v druge tiskarne, predvsem manjše, ki same delavcev niso šolale, pač pa so jih pridobile s tem, da so jim ponudile nekoliko višje osebne dohodke ali druge ugodnosti in so s tem zapolnile vrzeli zaradi Pomanjkanja kadra.
Polkvalificirani delavci in delavke so v nekaterih obratih že vsa leta stalni, v drugih obratih pa se v posameznih časovnih obdobjih menjavajo, potem pa zopet nastopi obdobje, ko to stagnira. Fluktuacija polkvalificiranih delavcev in delavk je v veliki meri odvisna od povpraševanja po delavcih takšne kvalifikacijske strukture. Ko nastopi obdobje relativne brezposelnosti, se delavci bistveno manj menjavajo, potem pa nastopi obdobje, ko se povpraševanje poveča 'n delavci se selijo iz podjetja v podjetje zaradi višjih osebnih dohodkov. V zadnjem obdobju lahko ugotovimo, da se skoraj iz dneva v dan spreminja stanje “K delavcev v ofsettisku, v drugih obratih pa se ta problem ne pojavlja v tolikšni nteri. Prav tako se stalno dopolnjuje šte-yil° delavk v knjigoveznici, kjer se dolo-cen odstotek delavk ne ustali.
Drugačen pa je problem pri kvalificiranih delavcih. Če naredimo statistični Pregled vseh obratov od 1. 1.1973 do 15.
1977 lahko ugotovimo, da je prekinilo deio v naši temeljni organizaciji naslednje število kvalificiranih delavcev grajene stroke:
'	17 ročnih stavcev
4 korektorji 4 strojni stavci
. ~~ 2 montažerja v časopisni enoti 'Podatkov za strojepiske v IBM nismo uPoštevali)
6 montažerjev-kopistov v ofsettisku 10 ofsetstrojnikov ~~ 4 jedkarji
4 reprofotografi 1 ofset retušer 10 knjigotiskarjev 8 knjigovezov.
I lz številčnega pregleda poklicnih de-eev, ki so zapustili našo temeljno ganizacijo je razvidno, da osip ni tako d, kot to radi večkrat poudarjamo,
ampak je nekako povprečen. V gornjem pregledu je upoštevano tudi 9 delavcev, ki so v tem obdobju odšli v pokoj.
Največje spremembe opazimo v obratu ročne stavnice, ker je v letu 1976 zapustilo obrat 9 ročnih stavcev. Pri tem velja poudariti, da je bilo zmanjšanje števila delavcev v interesu obrata in zato ne moremo govoriti o fluktuaciji. Ofset-tiskarji in knjigotiskarji so zapustili tiskarno v enakem številu, in sicer ofsetti-skarji pretežno v letu 1975 (šest), knjigotiskarji pa pretežno v letu 1976 (štirje). Tega pojava verjetno ne bo mogoče omejiti ali spremeniti, ker je povpraševanje po delavcih-tiskarjih največje.
Če pogledamo vzroke prenehanja dela kvalificiranih delavcev,lahko ugotovimo, da v večini primerov ni vzrok za prenehanje dela višji OD v drugi delovni organizaciji, ampak gre v pretežni večini ali za
možnost napredovanja, slabe odnose v sredini, kjer delavec dela, ali prenehanje opravljanja grafičnega poklica sploh, pridobitev stanovanja v drugi delovni organizaciji, selitev v drug kraj ali druge ugodnosti, ki niso odvisne od višine osebnega dohodka. Višina OD je vzrok za prenehanje dela večinoma le pri zelo mladih kvalificiranih delavcih, ki imajo po eno, največ dve leti delovnih izkušenj.
Prednosti, ki jih nekatera druga podjetja lahko ponudijo, če potrebujejo delavce določenega poklica, so za naše razmere neizvedljive, saj imamo zelo omejene možnosti tako glede napredovanja oziroma razporejanja na vodstvena delovna mesta, kot tudi glede dodeljevanja stanovanj in podobnih dobrin.
Zato lahko pričakujemo tudi v bodoče, da se prehajanju delavcev iz enega podjetja v drugo ne bo mogoče popolnoma izogniti niti s povečevanjem osebnih dohodkov, obrati pa bi morali to dejstvo upoštevati pri pripravljanju predlogov za izučitev novih delovnih moči.
M. H.
TUDI VI STE MED NAMI
Lado Apfel, Marjeta Fortuna, Vinko Komat, Milica Lavrič, Nežka Plazar, Marjan Trampuž, Jože Nered — vsi ti tovariši in tovarišice, naši zvesti sodelavci so že dalj časa, nekateri tudi po več mesecev v bolniškem staležu.
Prvi maj, praznik dela so praznovali v bolnišnicah, okrevališčih ali doma. Nekateri so se ponesrečili pri delu, v prometnih nesrečah, na poti na delovna mesta ali iz njih, nekatere je težka bolezen priklenila na bolniško posteljo.
Ob 1. maju smo vsem hudo bolnim sodelavcem v imenu celotnega kolektiva čestitali za naš praznik dela in jim nakazali vsakemu po 1000 din. Vsi bodo od naše delovne organizacije v času okrevanja tudi prejemali brezplačno svoj časopis.
Ponovno vam želimo, da čimprej okrevate in se zdravi kmalu vrnete med nas.
D. C.
SLOVO
OD NAŠEGA KARIKATURISTA
Z nenadno smrtjo Franceta Anžela v zadnjih dneh aprila, ni samo Nedeljski izgubil svojega tehničnega urednika, ves kolektiv Ljubljanskega dnevnika pa dobrega in delovnega tovariša, ampak tudi naše glasilo svojega stalnega sodelavca za karikaturo na zadnji strani. Odkar je »Črno na belem« začelo pred skoraj 4 leti spet redno izhajati, je Želo redno prispeval karikaturo, ki je enkrat smešila slabosti v tiskarni Ljudske pravice, drugič pa v Ljubljanskem dnevniku. Tvoje karikature niso bile nikoli žaljive ali grobe, pač pa jih je vedno prevevala dobrohotna ironija in satirična ost in tudi zaradi tega te bomo, dragi Želo, v uredništvu našega glasila, tako kot v celotnem kolektivu, močno pogrešali.
Z BIROJEM 71, DOMŽALE
PODPISANA POGODBA ZA PROJEKTANTSKA DELA
Skupaj bomo pridobili okoli 3500 kvadratnih metrov novih bruto površin
Na podlagi idejne zasnove usklajene z investitorji je podjetje za projektiranje in prostorsko planiranje Biro 71, Domžale, pripravilo pogodbo za projektantska dela za prizidek k objektu Ljudske pravice in delno adaptacijo obstoječega dela po idejni zasnovi prof. Eda Ravnikarja. Pogodbo smo podpisali 10. maja
letos za dokončno ceno 1 milijon 300 tisoč dinarjev.
Investitorji TOZD tiskarna Ljudske pravice, DO Cankarjeva založba, DO v ustanavljanju radio »Glas Ljubljane« in TOZD Ljubljanski dnevnik bomo s to gradnjo pridobili naslednje nove površine: v pritličju 170 in medetaži 90, v prvi etaži 437, v drugi etaži 300, v šesti etaži 550 kvadratnih metrov in delno zazidavo stare stavbe Ljudske pravice 300 kvadratnih metrov. Nova površina teh etaž je torej skupaj 3030 kvadratnih metrov. Ob tem bomo izvedli razširitev in adaptacijo obstoječih prostorov v rotaciji, razširili prostor za skladiščenje papirja. Sedanje pritličje in prostore, v katerih je prodajno naročninska služba Dnevnika, pa bomo delno adaptirali, prav tako tudi vzhodni prostor. Skupno gre za projektna dela, ki bodo zajela 3584 kv. m bruto površin ob naslednji razdelitvi: pritličje, medetažo, IV. in V. nadstropje dobi po dogovoru TOZD Dnevnik, L etažo bo zasedla tiskarna Ljudske pravice, II. in 111. etažo Cankarjeva založba, VI. etažo in delno nadzidavo stavbe
Ljudske pravice pa radio »Glas Ljubljane«.
Projektno dokumentacijo bomo izvedli v dveh etapah in sicer: prostor za rotacijo, skladiščenje papirja ter paviljon za medetažo v 90 dneh po zagotovitvi plačil iz pogodbe in v drugi etapi od I. etaže pa do končanja del. Ko bo narejena prva faza tega projekta, bomo na podlagi projektne dokumentacije iskali tri najboljše ponudnike za izvajanje prvega dela gradnje, ki naj bi bila gotova do novembra letos. Na ta način bi dobili prepotrebne prostore za preselitev rotacij, skladiščenja papirja, zagotovili bi prostore za delo s strankami prodajno naročninske službe in obveščevalca ter dokončno za nekaj let rešili prostorsko stisko v prodajno naročninski službi.
Prihodnje leto bi potem nadaljevali z drugo fazo gradnje. Zagotoviti v tem trenutku dokončno dograditev objekta brez opreme, je seveda zelo težko. Truditi se bomo morali, da bo to čimpreje, v nobenem primeru pa ne na račun kvalitete izvedbe in funkcionalnosti prostorov.
SINDIKALNA PODRUŽNICA IN MLADINSKA ORGANIZACIJA V TISKARNI ORGANIZIRALI
OBISKALI SMO ČEBINE
Sindikalna podružnica in mladinska organizacija tiskarne sta 16. aprila organizirali obisk Čebin, kraja ustanovitve KPS. V lepem, sončnem jutru se je s posebnim avtobusom odpeljalo 38 članov našega kolektiva. Pot nas je vodila skozi moravsko dolino, kjer smo si v Moravčah ogledali lep spomenik žrtvam te doline med vojno. Zanimiv je tudi doprsni kip legendarnega komandanta XIV. divizije Jožeta Klanjška-Vasje, ki se je rodil v bližnji vasi.
V prijetni gostilni Vidergar smo imeli dobro kosilo, nato smo krenili do Kote-dreža, kjer je avtobus parkiral. Od tod je vodila strma peš pot do zgodovinskih Čebin. Nekdo je na skalo ob poti optimistično zapisal: ČEBINE 30 MINUT! Za
Kot že nekaj let nazaj bo tudi letos prodajna služba Dnevnika organizirala prodajo obeh naših časopisov na morju. Medtem, ko bomo obalo in otoke od Pulja naprej pokrivali kompletno prek drugih časopisnih hiš oz. z njihovim sodelovanjem, bomo slovensko obalo in obalo zahodne Istre vključno s Puljem razvažali in skrbeli za reguliranje naklade sami.
Lanska sezona je bila kljub mnogim težavam (zlasti slabo vreme od 20. julija dalje) kar se tiče prodaje Dnevnika in Nedeljskega, rekordna. Poprečna naklada v času pošiljanja od 20. junija dalje je bila okoli 1000 izvodov Dnevnika in okoli 4.000 izvodov Nedeljskega na šte-\ i 1 ko.
Tudi letos bosta v Kopru stacionirana dva šoferja z voziloma Dnevnika, ter jih razpeljala, prvi na relaciji Koper—obala—Poreč, drugi pa vso ostalo Istro od Poreča naprej.
Sprememba v letošnjem razvozu je v
nevajene hribolazce našega kolektiva se je pot raztegnila na celo uro, vendar smo vsi srečno prisopihali v vas. Posebno moramo pohvaliti nekaj mamic z malčki! Pred hišo ustanovnega kongresa KPS smo bili neposredno pred začetkom proslave.
Tu zgoraj je bil čudovit razgled na zasavsko hribovje. Po severnih pobočjih se je belil sneg, pravzaprav je bil le Kum v daljavi nekoliko višja točka. Spodaj, v dolini, je bilo videti drobne hiše in neprekinjeno pisano kolono, ki je lezla na prireditveni prostor. Ta se je iz minute v minuto bolj in bolj polnil...
V tem trenutku se je na dvorišču zgodovinskega poslopja ustavila kolona
tem, da iz Ljubljane Nedeljskega ne bomo vozili samo do Kopra, temveč vse do Pulja s tem, da ga bo naš šofer oddajal v prodajnih centrih kot so Umag, Poreč, Rovinj in Pulj. S tem bomo precej razbremenili oba naša šoferja Dnevnika, ki sta morala lani v noči iz srede na četrtek razvoziti Nedeljskega, takoj nato pa ju je čakal še razvoz Dnevnika. Zato je prodajna služba kupila 2-tonski TAM tovornjak, ki bo lahko prevzel vso pošiljko za to področje.
Posebno skrbno se bo lotila letos prodaja priprav na prodajo v sezoni, saj bo potrebno za še večji uspeh,kot je bil lanski, poiskati nova prodajna mesta — to so predvsem počitniški domovi slovenskih delovnih organizacij. Celotno področje bo treba poprej obiskati ter poiskati čimveč novih možnosti za prodajo. Letos lahko torej računamo, da bi bila lahko prodaja še boljša kot v lanski rekordni — sezoni.
avtomobilov z našimi najvidnejšimi političnimi voditelji in udeleženci zgodovinskega zasedanja pred 40 leti. Član našega kolektiva Bojan Beržan je preprosto pristopil in se z nekaterimi rokoval. Kasneje je povedal, da ga je premagalo zgodovinsko okolje in veličastnost trenutka... Pisec teh vrstic pa se je prebil med množico fotoreporterjev, ki so se zgrnili na koncu dolgega špalirja in tako so nastali neposredni posnetki za naše glasilo.
Po običaju smo slišali najprej INTERNACIONALO, pozdravne govore in govor Ljuba Jasniča. Močan vtis je napravila tudi Titova štafeta in prijetna zavest, da smo na kraju dogodkov, posebno pomembnih za našo deželo...
Kmalu so se kolone začele spuščati nazaj v dolino... Pot navzdol je bila seveda lažja in v Kotedrežu smo si v gasilskem domu ob kapljici izmenjavali vtise. Nekatere so zasrbele pete, na pomladanskem soncu ob hreščečih zvokih preobremenjenega gramofona so se malo zavrteli...
Ob 19.30 smo posedli v avtobus in v prijetnem vzdušju krenili v Ljubljano. Prevladovalo je mnenje, da bi se morali člani kolektiva pogosteje takole srečati, se bolj spoznati med seboj, se poveseliti skupaj kdaj tudi kakšno urico zunaj službe...
BOGOMIR ŠEFIC, klišarna
MAJDA KALAN, saldakontistka:
»Rezultati novega načina dela se še niso pokazali, razlika, ki jo čutimo me delavke, pa je, da je malo več dela. Mislim pa, da je tak način dober, saj sproti kontroliramo stanje in ugotavljamo bilanco. Napake lahko hitreje odkrijemo in jih seveda tudi odpravimo. Gotovo je to koristna novost, nam se pa zdi težka, kot vsako novo delo, s katerim se pričneš ukvarjati.«
LJUBA GROJZDEK, saldakontistka: »To je velika sprememba, ki je nismo pričakovale. Dela je veliko, tako da bomo morale včasih delati tudi popol-
KADROVSKE
NOVICE
K________________________J
LJUDSKA PRAVICA
PRIŠLI V TISKARNO V APRILU
1977
Pavel Stergar, — ročni stavec Anica Orel, — referent obračuna OD (za določen čas)
Bojan Kačanski, — strojni mehanik Etelka Ružič, — izlagalka v ofsettisku Milan Jovičič, — kurir Dora Opravil, — knjigoveška delavka Dušan Radovanovič, — strežnik v ofsettisku
ODŠLI V MESECU APRILU 1977
Alojz Oblak, — rezač v ofsettisku Slavko Kamenič, — strežnik v knjigo-tisku
Rajko Bogataj, — strežnik v ofsettisku Valentin Kragelj, — kurir Borut Vodopivec, — ročni stavec Tatjana Češek, — strojepiska na IBM Anica Orel, — referent obračuna OD (neg. ocena poskus, dela)
Marija Pleško, — upokojitev Marija Weibl, — upokojitev
LJUBLJANSKI DNEVNIK
V mesecu aprilu se je pri Ljubljanskem dnevniku zaposlil Mitja CJUHA (s L 4. 1977) novinar; odšla pa sta Stane KLEMENC in Helena ŠENICA, oba 30/ 4.
dan. Za nas je to popolnoma nov način dela in imamo težave. Brez dvoma pa sc bomo čez nekaj časa vpeljale. Morda sc nam zdi tako naporno tudi zato, ker smo konec januarja zaključevali lanskoletno bilanco, obenem pa uvedli še to novost.«
IVANKA SLABE, vodja naročnine: »Cene časopisov so vedno višje, tako je večji tudi denarni promet oddelka. Ker so pri inventurah nastajale razlike, smo bili prisiljeni spremeniti finančni način vodenja naročnine. S takšnim načinom dela je lažje ugotavljati razlike in jih prej tudi odpraviti. Po koncu drugega tromesečja bomo verjetno videli že prve rezultate novega načina poslovanja.«
KAKO BOMO PRODAJALI LETOS NA MORJU
NOVI ČLANI ZK
Partijska organizacija tiskarne je 28. aprila letos okrepila in povečala število članov s petimi mladinci. V lepo okrašeni sejni sobi je sekretar Borut Nečemer s preprostimi in toplimi besedami pojasnil peterici mladih, kakšne so naloge in cilji komunistov. Tudi drugi navzoči člani so bili mnenja, da se v prostovoljnem vsto-
panju v članstvo Zveze komunistov odraža naprednost mladine v tiskarni. Sledila je slovesna razdelitev članskih knjižic in v imenu peterice se je za izkazano zaupanje zahvalil Bojan Beržan. Sprejeti so bili: Tončka Jere, Francka Japelj, Božo Sulič, Bojan Beržan in Savo Vidic
NOV NAČIN VODENJA NAROČNINE
Saldakontistke imajo več dela
Pretekli so približno trije meseci, odkar smo v naročninski službi ljubljanskega Dnevnika uvedli nov način obračunavanja. Po starem načinu so saldakontistke vodile le številčno stanje izvodov, sedaj pa primerjajo denar, ki so ga inkasanti dobili od strank in število izvodov Dnevnika, ki jih raznašajo po posameznih območjih mesta. Tako poslovanje je bolj natačno, prej se dajo odkriti napake, seveda pa zahteva veliko več dela.
Pet mladih, ki so jih v tiskarni Ljudske pravice sprejeli v osnovno organizacijo ZK
Ekipa Ljudske pravice med pohodom ob žici okupirane Ljubljane
POMERILO SE JE ŠEST EKIP
EKIPA LP PRVAK GRAFIČNEGA TURNIRJA V KOŠARKI
V soboto, 14. maja je ČGP Delo organiziralo turnir v košarki, na katerem je sodelovalo 6 ekip ljubljanskih tiskarn in ekipa grafične šole (ŠCTP). Ekipa tiskarne Ljudske pravice je dosegla velik uspeh, saj je osvojila prvo mesto in zato prejela prehodni pokal.
Naša eLipa se je v prvem kolu srečala z moštvom tiskarne Ljubljana. Na začetku tekme je naša ekipa igrala precej neorganizirano, v nadaljevanju pa to napako odpravila in zmagala s 35:30 (15:16).
V drugem kolu nam žreb ni bil naklonjen, saj je bil naš nasprotnik favorizirana ekipa Dela — TOZD Grafika. Ta
Košarkarska ekipa LP
ekipa je bila odlično pripravljena, poleg tega pa je imela odličnega igralca Križaja, člana mladinske reprezentance Slovenije. Kljub temu, da je bila naša ekipa utrujena od težke tekme s tiskamo Ljubljana, v tej odločilni tekmi ni naredila napake, igrala zbrano in zasluženo zmagala z rezultatom 47:43 (27:16). Največ zaslug za zmago naše ekipe ima Šuštaršič, ki je dosegel 21 košev in je ves čas odlično vodil igro.
V finalu smo se srečali z ekipo tiskarne Toneta Tomšiča. Tekma je bila polna napak in grobosti, saj sta bili obe ekipi že utrujeni od predhodnih srečanj. Prvi polčas smo kljub temu vodili 27:16, ker pa smo bili prepričani v zmago in zato podcenjevali nasprotnika, je le ta to izkoristil in znižal rezultat na 27:24. Po timeoutu pa smo se zopet zbrali, zaigrali z vso močjo in zmagali 47:43.
Za ekipo LP so igrali: Šuštaršič (44 košev), Bavčar (23), Makuc (23), Ogrizek (20), Martinčič (18), Jovičič (4), Rančov (2), Humar (1).
Ker naj bi to tekmovanje postalo tradicionalno, mi pa smo osvojili prvo mesto, smo to tekmovanje v letu 1978 dolžni organizirati mi. Upamo, da ne bomo imeli pri tem finančnih težav in da bomo tekmovanje organizirali tako dobro, kot je to storilo Delo.
Ekipi LP pa čestitke k njenemu uspehu!
OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
Lep sončen dan je pripomogel tudi k naši nekoliko skromnejši udeležbi na letošnjem 21. tradicionalnem pohodu, ki postaja iz leta v leto popularnejši.
Enajst mladih članov LP je že ob 9. uri odšlo cilju naproti. Pohoda so se udeležili:	Poljanec, Beržan,
Finec, Acalinovič, Kalčič, Šiberl, Sladič, Dimnik, Leben, Pugelj, Tome. Nekateri člani našega delovnega kolektiva so se pohoda udeležili s svojimi družinami.
Zlasti s strani starejših članov našega kolektiva bi bila zaželena naslednje leto še večja udeležba.
PRED NAMI SO 22.
LETNE GRAFIČNE IGRE
Grafično podjetje »Soča« je organizator 22. letnih grafičnih iger, ki bodo v Novi Gorici od 24. do 26. junija. Na
NOGOMET V LP SPET ZAZIVEL
Po dveletnem premoru ima LP zopet predstavnika v trim tekmovanju za mali nogomet v občini Center. Po lanskoletnem prestopu nekaj naših starejših standardnih igralcev k ekipi Dnevnika je kazalo, da bo nogomet, disciplina, ki je bila včasih najmočnejša športna panoga Ljudske pravice, popolnoma zamrl. No, mladi člani našega Podjetja so dokazali, da danes lahko še zaigrajo dobro, čeprav v ekipi nimajo starejših Prekaljenih nogometašev. Tokrat našo ekipo sestavljajo: Zalar, Prančič, Zakrajšek, Kot, Lah, Strgar, Jovanovič, Pekljaj, Klemar, Miklavčič, Maren.
. Do sedaj je ekipa odigrala tri srečanja 'n vse tri dobila. Prvo srečanje je bilo z F10 najmočnejših ekip v skupini — z ‘detekstilom. Tekmo smo dobili z rezultatom 1:0. Gol je dosegel z bele točke '-alar. Moštvo je igralo zelo borbeno in
požrtvovalno in zato zasluži vso pohvalo. Posebno pohvalo pa zasluži vratar Zakrajšek, ki je z dobrimi obrambami pripomogel k temu, da se naša mreža ni zatresla.
Drugi nasprotnik je bila ekipa Jugo-
banke. Tehnično nekoliko slabše moštvo, a zelo borbeno je naša ekipa premagala z rezultatom2:l. Tokrat je bil strelec obeh golov Strgar.
V tretjem kolu bi se morali srečati z ekipo RSNZ. Nasprotnika ni bilo na srečanje in naša ekipa je zmagala z rezultatom 3:0.
Tako je naša ekipa po treh kolih pri vrhu lestvice brez izgubljene točke. Nogometašem pa lahko zaželimo, da bi še naprej igrali tako vestno in prizadev-
ORGANIZACIJA
REKREACIJE
Večkrat smo že slišali razne pripombe ua račun organizacije športne rekreacije ? zaposlene v Dnevniku. Nikdar pa še ni !jce izrazil natančne želje, za katero p **ko športne rekreacije se navdušuje.
ovedali in napisali smo. da lahko sku-P,r|e kegljajo ali igrajo namizni tenis, Poravnajo stroške in nato prinesejo hi. Un.' k' Ja poravnamo iz sindikalne i a£ajoe- Žetoni za plavanje se dobijo v jp°V.n! redakciji, nekateri jih pridno L mijejo in upamo, da jih tudi izkoristijo. rPv bl *t.^° želel še kakšno drugo obliko Sk r.eai-'je' bi pač moral to povedati, bon i bomo ustreči vsem željam, če kak'° 6 V na^' m°e'- Če ima kdorkoli red sj)n Predl°g, naj Posreduje športni
DOSLEJ ENA ZMAGA
Za tekmovanje v malem nogometu, ki ga za moštva TOZD in KS organizira telesnokulturna skupnost Ljubljana Center, smo prijavili tudi moštvo Dnevnik— Pravica, v katerem skupaj tekmujejo nogometaši Dnevnika in tiskarne Ljudska pravica. Prvo kolo, v katerem bi naši nogometaši igrali z moštvom Ljubljanske banke, je zaradi slabega vremena odpadlo in ga bodo odigrali na koncu tekmovanja. V drugem kolu so nogometaši igrali s predstavniki ljubljanskega urbanističnega zavoda in jih premagali s 3:2.
To je bila doslej tudi edina zmaga, kajti v tretjem kolu naši nogometaši niso bili obveščeni, da bo tekma in so jo tako izgubili s 6:0 s Kartonažno. Po dogovoru s strokovnim sodelavcem TKS Ljubljana
Center bodo morda to tekmo igrali po končanem prvenstvu, če bodo igralci Kartonažne pristali.
Rezultati tekem prve skupine — 2. kolo: Staninvest : Papirografika 1:6, Prometna sekcija : Slovenijales 1:2, Mestni vodovod Kartonažna 2:1, Dnevnik, Pravica : LUZ 3:2, PTT: Ljubljanska banka 3:2, TTG : Sloga 4:7, 3. kolo: LUZ : PTT 2:3, Slovenijales : Mestni vodovod 3:0, Sloga : Staninvest 9:3, TTG : Ljubljanska banka 1:3, Kartonažna : Dnevnik, Pravica 6:0, Papirografika : Prometna sekcija 1:2.
Vrstni red po 2. kolih: Sloga, Slovenijales, PTT 4, Kartonažna, Papirografika. Ljubljanska banka, Prometna sekcija. Mestni vodovod, Dnevnik — Pravica 2, LUZ, TTG, Staninvest 0.
programu so letos naslednje panoge: mali nogomet (člani in veterani), rokomet (moški), odbojka (ženske in moški), namizni tenis (ženske in moški), streljanje (ženske in moški), šah (moški).
Kakor že nekaj let nazaj, bomo verjetno tudi letos imeli težave pri sestavi ekip, saj je veliko standardnih igralcev v posameznih panogah odšlo iz podjetja ali pa so pri vojakih. Zato vabimo vse člane podjetja, ki dosedaj še niso tekmovali, ali pa so šele prišli v naše podjetje in bi se želeli udeležiti tekmovanj v posameznih panogah, naj se javijo vodjem ekip.
Mali nogomet (člani) Peklaj (ofset strojnica); mali nogomet (veterani) Čebular (časopisna enota); rokomet (moški) Jager (knjigotisk strojnice); namizni tenis Podobnik (časopisna enota); streljanje, Župančič (časopisna enota); šah, Pavlin (ofset montaža).
Ker so prijavnine za posamezne panoge zelo visoke, bomo nastopili le z dobro pripravljenimi ekipami. Druge člane kolektiva pa vabimo, da pridejo v Novo Gorico in bodrijo naše ekipe, ki bodo tam tekmovale.
NAJBOLJŠI
DROBEŽ
Tudi za občinsko prvenstvo v kegljanju je Dnevnik prijavil moško in žensko ekipo. 9. aprila so tekmovale ženske, vendar je na tekmovanje prišla le ena tekmovalka, drugih treh ni bilo. Tako ženska ekipa Dnevnika sploh nima uvrstitve.
Za moško ekipo Dnevnika so nastopili: Edo Glavič, Janez Šuster, Janez Drobež, Franc Mazovec, Jože Pogačnik, Janez Alič in Igor Knez. Najbolje je podiral keglje Janez Drobež, ki je podrl 375 kegljev in se uvrstil na 104. mesto med posamezniki, le tri keglje manj pa je podrl drugi najboljši Dnevnikovec Jože Pogačnik. Vsi skupaj so podrli 2143 kegljev in med 50 ekipami osvojili dobro 28. mesto.
Razloge za slabši uspeh kegljačev Ljudske pravice je iskati tudi v nezainteresiranosti nekaterih naših boljših kegljačev. Od pred letom ali še prej zelo aktivne skupine kegljačev skoraj ni več. Za takšno stanje med kegljači pa so tudi objektivni razlogi. Nekdaj naš najboljši kegljač na raznih rekreacijskih tekmovanjih Peter Babarovič je prenehal s tekmovanjem. Tudi vodja kegljačev Marjan Trampuž, zaradi daljše bolezni ne more sodelovati. Večje kritike pa sta lahko deležna Miha Grbec in Stefan Vidmar, ki se kljub dani besedi nista pojavila na tekmovanju. Zato smo nastopili s slabo ekipo, kar je privedlo do slabe uvrstitve. Kljub vsem tem težavam smo se tekmovanja udeležili. Od šestih naših tekmovalcev sta imela dober met le Škedelj in Vidrih, Radovan, Kralj, Mihelič in Podobnik pa so bili tokrat nekoliko slabši.
V zadnjem času smo v Ljubljani priča obsežnim integracijskim gibanjem in oblikovanju novih SOZD. Predlagam, da tudi naša delovna organizacija postane SOZD in da kot nove TOZD priključi TOZD »Peglezen«, TOZD »Sodček« in TOZD »Vodnikov hram«.
Nekateri kolegi bodo prav gotovo navdušeno podprli ta predlog, saj ga v praksi že izvajajo.
Pred kratkim je prišel račun za telefonski pogovor s Parizom, nihče pa ne ve, kdo ga je naročil.
oddajah tako tudi boljše, vsaj ljudje ne slišijo, da je Kosovo republika, ali pa se ne čudijo, če se novinar v nekem intervjuju v sredo sogovorniku zahvaljuje, ker je žrtvoval svoj prosti čas ob koncu tedna (intervju je torej bil očitno narejen v soboto, objavljen pa v sredo!) in tako naprej...
Ko se je naš glavni urednik in direktor mudil v ZDA, se je na omari v desku pojavil napis »Šef je v Ameriki, mi bomo pa imeli Teksas doma!«
ČRNO-BELEM V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU
To bi bilo sicer zanimivo vedeti, še bolj pa, kdo so grešniki, ki pogosto pošiljajo prek Dnevnikovih telefonov poročila redakcijam v drugih republikah in tako za lastni žep povečujejo Dnevnikove stroške.
Namizni koledarji »Dnevnik ’77« imajo (po dosedanjih ugotovitvah) eno samo napakico: v maju sledi ponedeljku 23. torek 25., za njim pa je sreda 24.
Napakica pa bi postala kar velika napaka, če bi po tem našem koledarju slavili Titov 85. rojstni dan en dan prej kot druga leta!
Radio »Glas Ljubljane« si je uspešno utrl pot tudi na televizijske zaslone. V »TV Zehtniku« so zadnjič omenili, da tega »glasu« ni slišati skoraj nikjer ali pa samo šumenje in prasketanje.
No, morda je glede na občasne površnosti in napake v posameznih
Klasičnega Teksasa s streljanjem sicer nimamo, precej pa je »kavbojskega« pohajkovanja, samovolje in popivanja — kar dovolj za »mali Teksas«.
Zamisel o reklamiranju našega časnika z velikimi plakati z naslovi posameznih člankov po kioskih in drugih prodajnih mestih je bila brez dvoma dobra. Toda praksa znova dokazuje, da je od ideje do uresničitve včasih velik korak.
Naslovi, ki jih izbiramo za plakate, so namreč pogosto prava antire-klama za prodajo časnika. Pri tem se spominjam stare šale: neka klo-bučarska firma je obesila v izložbo napis: »Naše klobuke nosi tudi Charlie Chaplin!« — Konkurenčna klobučarska trgovina pa je dodala samo še pripis: »Zato pa se mu tudi smeje ves svet!«
STRUPENJAK
ČLANOM
KOLEKTIVA
Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla Cim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu Vso pošto ali predloge o tem. kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu ,,Crno na bele'm“, dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer j uredništvo Ljubljanskega dnevnika).
Uredništvo
ČRNO^BELEM
Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik — Ureja uredniški odbor:	Saša Jarc (odgovorni
urednik), Srečko Mrak (tehnični urednik), Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Breda Tell, Majda Tičar in Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1-72 od 21. januarja 1974.
—	Javne razlage zakona o združenem delu, ki so jo organizirali v tiskarni, se je od okoli 500 članov kolektiva udeležilo le 14... Porazen odstotek!
—	Kakor se vzame! Morda pa le tem štirinajstim še ni vse čisto jasno.