Vsejani novci. j T) L 1 lijrencž iz Skočidola je bil nenavaden Slovek. Imovit pač, to 88 mota *^-j reči. Hlev nabasan z živiuo, kašta s polnimi pregradami je bila nje-"% gova last. Ljudjž so pravili, da bi denar ]ekko na mernike meril, a mož | * je prerad za kozarec prijemal. Kadar se je kam naptftil, v somenj ali ¦ le po opravkih, po navadi ga ni ljilo po ves tedfin dom6T. Bokal mu je bila skleda, kozarec žliea in klop poleg piyniSke mize postelj. Prišedši pijan do-miiv, ležal je po ves dan ter ni niti goviSril niti sc oteSčal s čim. Družina I je gororiJa, da tofii ? postelji solzS kes&nja. VstavSi se, šel je i hlev s peharom ovaa. V kočnrji je obiskal svojega kozla in mn clal zobati. Kozol scjespenjal po njem ia se mu dobrfkal po svoje. Ko je kozla napasel, obšel je svoj dom, pogledal zaspano v ta ali 6ui kot; začutivSi pa, da ga od žeje gani, po grli, mahnil jo je k Petri^a in ondu je prazail kupice. A bozel 9e je sam dolgocasil v hlevu. Pastir mu je pač vrgel v jarem I kako bukovo vejo ali malo seaii. Ali kozlo je le žito šlo na misel, a go-l spodarja, ki bi mu ga priuesel, ni bilo. Tfidaj se je kozel vzpžl po kočnrjevih vratih, zagnal se vanje, prvič, drugiC; in 6e ge mu ni posrečilo, da bi uSel skozi vrata, skočil je predrzno preko planek. Ako so bila hlevna vrata za-pahnena, prikoraCil je po stopnicah skoti loputuik nn jasno. Nato jo je pa, ne gledajoc ne ua levo ne ua deano urno vsekal proti Petriču. Iu ako ima kozel spomin, kakor ga imaiiio Ijndj^, gotovo se je med potjo spominjal, k&ko ga je nekdaj gospodar, ko se mu brada še ai tak<5 razrasla, vabll vseloj s seboj v krčmo, ponnjajoiS mu soli in otrobov. In zvesta ži?al si je zapdmnela pot in muogokrat je šla po gospodarja k Petričn. V take spomine utopljen, pride kozel do pi?nioe. Spleza na knp drr, zloženih pred hi5o. Nato se vzpn6 na okno, migne z brado, zabekžde in ko le ni od nikoder gospodarja, potrks lahno z rogovi ob okno. Gospodar začavši kozla, ptitekel j» ix hiše. Taki5j je moral kržmat prineati iep kos belega kruha in kozarec vina. BrencS je pomakal kosce kruha v pijaja ter jih podajal kozlu. Ko je rogatee povžil dobre kosce, napravila sta se oba domuv. Ib koael je od ^eselja skakal in ugaaial butke, a Brencfe se mu je smejsL ] TakiS je kozel večkrat spravil gospodarja domdv. Po tem potn si je pridobil milost tudi pri gospodinji, Ja gs ui dala pobiti, aio tadi se jej je zdela njegova reja potratna. A postaral se je kozel in je pogiail sam o sebi, prav po naravnej smrti-A Brenct) je še vedno kolovratil po svetu. Le malokdaj je bil doma; tein redkejše zdaj, ko je izgubil kozla in ni imel aičesa, a čiuitir bi se bil kratkočasil- n. Sretega Mibela dan prodd y L—. raesarjn bika. Še nad ato goldlnarjC potegne zanj. Prva pot iz mcjsnice mu drži uaravnost y krSmo. Ondn so opije do veselja in dobre volje, šalee se s svojimi zaanci. Potem nagl° vstane, možko korači iz sobe ter se napravi v opalto. Ondu znieni desetak v Bame krajcarje. Vrhu tega si knpi še vrečico j rsnje vanjo krajcarje ter si jo priveže za pas. Pri Kolen&vem kozolci se nstopi. Z roko mahoe po vzduhu (zrako) in zakliče: ^Antikrist je priSel v L—. Denarje aeje; hitite pobirat! Danes je tukaj, jutri ga nli ne liode!" Hiše v L—. stoje ob cesti. V tem hipu se nabere kopa otrok, pa tudi žen. Brenci jame sejati krajcarje, uprav takfi, kakor (iomi ajdo ali pšenico. Otroci kriož, bijcS se in pnlijo za krajcarje. Cel moSaik od ljndi je po cestf. Vedno jih vre nova množiea, Cel6 oilrasli prihajajo. A Brenc6 se drži p0~ nostto po konei in veličastno razsipava novce. Od KoleniSevega kozolca pa do Sečanovega znamenja jih je sejal. Ko mu nedostaao krajoarjeT, skoči na voz. stojžč tik SeCaaovega vtta, ki si gft je nl6 prej najel, reie pognati konje ter se pripelje pred krSmo nazaj. Strašen smeh in krobot ga sprejine. Sosedje 7 krčmi mu podajajo rok^, dmgi m bij6 po kolenih. Ko se nemir malo poleže, reCe jeden sosedo?: nKa bodo zeleufli, ka-Ii?" nDa bodo kalili, nadejam ae," odvrne mu Breno^, smijoo se. m. Po tej dogodbi se je Bvencč bolj po redkoma prikazoval v L—. Govo-rilo se je, da mu gospodarstvo leze rakov pot in zdravemu amu se fak gJss ni zdel neverjeten. Kar ga necega dn^ sapa prinese od Dekod. Bisago je imel črez ranao, nabasano z obleko, v roei pa je nosil pallco. Obraz se mu je ponagrbančil, vfender mu starost ni izbrisala sledi dobrovoljnosti jn potratljivosti. LjudjiS, srei!a7ajoi!i ga, pozdravijali ao ga in pogledavali. Pripotnik ga je ogovoril: „066, kam pa jo mžrite ?" Tedaj je Brenc^ obstal, Easmčhnil 8e ter dejal: ^Nič dlje, kakor do slm. Pred nekaj !eti sem tu denarje sejal. Pribajam pogledat, ee so donesli kaj sadtt. Včdi, i douja me je boben spodil, drugafie bi vam, L—auoiu pre-pustil 6no žetev." Pripotnik je razumel, kaj meoi Brencti. nŽetev, upam, afe bode preslaba," reee osupel in vender razpoložen k smebu. n Vsedibe so za mizo, kosilo s^ užo kadi a sklede." 168 Pri Pripotniku je ostal ngkaj dni. Potem se je preselil k sosedn m od soseda k sosedu ia tak