PRISPEVEK K PREUČEVANJU GOTSKE ARHITEKTURE V ŽUPNIJSKI CERKVI SV JURIJA V KONJICAH*
Albin Vengust, Ljubljana
Čeprav je o starejših župnijskih cerkvah na Slovenskem že veliko napisanega, in sicer tako o čas j njihovega nastanka kot o poznejših gradbenih posegih in stilnih spremembah, je ostalo še marsikaj nedorečenega in premalo pojasnjenega. To velja tudi za nemajhno število publikacij, ki od leta 1865 naprej obravnavajo konjiško župnijsko cerkev sv. Jurija.
Konjiška fara je prvič omenjena leta 1146 skupaj s slivniško in hoško.' Dokument govori o odstopanju oz. popravljanju župnijskih meja. Prafara je vsekakor imela cerkev že konec prvega tisočletja. Od najstarejše cerkve za zdaj ni ničesar znanega ali ohranjenega. Stavba je dolga 36,5 m in široka 25 m, stoji pa v zgornjem delu konjiškega trga na vzvišenem prostoru rahlo proti vzhodu padajoče nakionine in je pravilno orientirana. Višina prezbiteri-ja je 10,8 m, ladje pa le 8 m, pri čemer višina niha zaTadi visečega tlaka v ladji in pod zvonikom (2,4%) proti prezbiteriju.2
Večji del cerkve je gotsko obokan; oblike obočnih reber in konzol kažejo na domnevo, da so cerkev obokali v različnih časovnih obdobjih - najmanj v treh, čc ne celo v petih. Cerkev ima namreč razgibano stavbno zgodovino in zapleteno razvrstitev prostorov. Odtod lahko razumemo, zakaj so risarji, arhitekti in umetnostni zgodovinarji tlorise risali nedosledno' ali zelo različno
* Prispevek je do pol nje na sem in ¡irska naloga pod mentorstvom prof. dr. Janeza I lo-tlerja na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani v zimskem semestru 1990/91
1 Franc Kos; Gradivo za zgodovina Slovencev v srednjem veku, IV. knjiga 1101 - 1200, Ljubljana 1920, p. 125, dok. St. 222
1 V letih 1973-1978 so v župnijski cerkvi opravljali obsežna gradbena, restavratorska
in ureditvena dela. Glavni projektant je bil Plečnikov učenec Toni; Biienc. Vpeljal je
pomembne stavbne spremembe in novosti, ki so prilagojene cerkvenemu prostoru in pokontilski iiturgiji.
5 Zbral sem 4 tlorise konjiške ccrkvc sv, Jurija. V Zavodu RS za varstvo naravne in kulturne dediščine hranijo tloris (si. li) in skico iz leta 1903. Oboje je zrisat 1. Wist, konscrvatoc in visokošolski profesor v Gradcu. Od vseh tlorisov je najbolj natančen Edini ima pravilno vrisano rebrno shemo glavne hidje, Skica ima v stranski ladji napis »Alte Kirchc«, Med ljudmi je bilo namreč razširjeno mnenje, daje stian-
.111
in nič kaj uglašeno ocenjevali čase gradbenih posegov in sprememb. Cerkev je ometana in skoraj v celoti pozidana i7. kamna, le tu pa tam je v vrhnjem delu zidov ladji in prezbiterija opaziti nekaj opeke. Pokrita je z dvokapno skrilasto streho in vsaka stranica ima po dve vrsti strešnih odprtin. Tudi obli kovno zahtevna zvonasta streha rožno venske kapele je pokrita s skrilastimi ploSčami različnih prirezov.
V slovenskem umetnostnem zgodovinopisju imamo na voljo dva obširnejša opisa konjiške cerkve sv, Jurija, prvega izpod peresa Avguština Stegenška * drugega pa je napisal Jože Curk.* O starosti ladje in zvonika sta avtorja zapisala različni ugotovitvi. Stegcnšek: »V XII. stoletju je bila pozidana ena (sedanja srednja) ladja z ravnim strupom, 7 nizkim zvonikom na zapadni strani, s kvadratičnim alt poluokrožnim prezbiterijem na vzhodni slTani In Curk: "Sedanja ladja in zvonik sta iz 13. stoletja. Oba sla bila mnogo nižja. Za obliko vzhodnega zaključka ne vemo,«7 Malo pred tem jc argumentirano ugotavljal: »Obok zvonice tvori rahlo zašiljena podolžna banja, kar kaže na zgodnjo gotiko druge poloviet 13. stoletja ali začetek 14. stoletja. V srednjem veku je imel zvonik tri etaže, na kar bi kazale štiri line v tretji etaži, od katerih ena je sedaj na ladjinem podstrešju, a prvotno je gotovo gledala ven. Prvič so zvonik povijali konee 15. stoletja...« Curk je prepričljivejši in tudi čas gradnje govori v prid njegovim trditvam. Drugi pisci ladje in zvonika niso omenjali.
Nemalo težav je umetnostnim zgodovinarjem povzročala stranska ladja, ki sojo domačini poimenovali »stara cerkev«, v literaturi pa je označena kot »kapela«, »stranska ladja« in tudi »stranska ladja dvoladijske cerkve, Ste-genšek upravičeno zavrača ljudsko izročilo, po katerem naj bi bila »stara ccrkcv«' najstarejša konjiška cerkev: »Pred letom 1369'je prizidai stransko ladjo na čast sv, Jakobu vitez Ortolf. Morda je bila ta z ravnim stropom kr ila in zato brez podpornikov. Ortolf si je izbral v kapeli zadnje počivališče (t 1370).«* Curk je zapisal drugače: »Pred letom 1369 jc hi ta ob severno steno ladje prizidana kapela sv, Jakoba, kjer je bila gTobniea konjiških gospo-
ska ladja najstarejši del cerkve; Stcgenšek ga je argumentirano zavrnil. Toda v nekem smislu ljudska resnica vendarle drži Potem ko so podrli romansko cerkev in namesto nje postavili nižjo sedanjo ladjo, jc stranska ladja nenadoma res postala najstarejši del cerkve. Drugi tloris je objavljen v Slugu rt ikovi KmjiSkt dekaniji, 1909 (sl. 12). Tloris ima več napak, toda lepo so razvidne gradbene faze. V Ars Slove-niae. 1967, je objavljen tloris (sl. 13) z največ napakami. V Komeljevi Gotski arhitekturi na Slovenskem, 1973, je natisnjen četrti tloris (st. 14), ki ima tudi napake, vendar jc prvi, ki ima pravilno vrisan kotni zamik zvonika.
1 Avguštin StegenSck: Konjiika dekanija, Maribor 1909 (od tod citirano Stegenšek: Konjiika dekanija), p. 26.
5 Jože Curk: Topografsko gradivo, E-Vlll, Celje 1966^1967, IV. Sakralni spomeniki na območju Slovenske Konjice, Celje 1967 (od tod citirano Curk: Konjice) [ctklostira* noj.
' Stegenšek: Konjiška dekanija, p. 26.
' Curk: Konjice, pp. 17 in 19
" S lege riše k: Konjiika dekanija, p. 26.
.111
dov.«' Stvar se je malo bolj zapletla ub opisih, kako sn stransko ladjo ali kapelo obokali oz. kapelo spremenili v stransko ladjo. Stegeniek piše: -Sto let pozneje je sporočil bratovščinski kaplan Jurij Freyhatt dva soda vina 'zum Bau und Gerüst seiner (Capellen1«*.111 In naprej: »Okoli sredine XV. stoletja SO to kapelo tudi obokali, in sicer sklepamo to iz dveh razlogov. Vprvič ni bila istočasno postavljena in svodena. ker bi sicer imela podpornike od zunaj; drugič pa je, kakor smo že omenili, vsled ene konzole, na kateri sloni obok, isti sodoben s prezbitcrijemV Curk je brez omahovanja preprosto zapisal: »Kot vse kaže, so pred letom 1464 s pomočjo beneficiatnega kaplana podrav-ske bratovičine ŽMB Gregorja Frevhatta predelali Jakobovo kapelo v stransko ladjo ter jo obokali.«11 Brez podrobnejšega pregleda vseh stavbnih elementov stranske ladje ni mogoče presojati, kateri zapis bolj ustreza resničnim dogajanjem v visokem srednjem veku.
Najprej se natančneje pomudimo ob Stegenškovi trditvi, da je imela stranska iadja prvotno raven strop oz. da ni mogla biti obokana brez zunanjih podpornikov. Iz prečnega prereza stranske ladje realnih razmerij (si. 1) je videti, kako se pravilno sestavljeni stavbni elementi prilagajajo drug drugemu tako, da se nasprotne sile nevtralizirajo in ustvarjajo urejeno in trdno ravnotežje mas. Zidova glavne in stranske ladje sta tako bogato dimenzioniranj, da močno presegata nevtralizacijsko protisilo za sorazmerno skromno širino gotskih obokov stranske ladje. Navsezadnje je stranska ladja le malci širša od marsikaterega križnega hodnika. Avtor bi moral nekoliko bolj logično razmišljati s tehničnega in ne samo s stilnega vidika, ko je v svojem času opazoval časovno zaporedje gradnje. Povsem vseeno je namreč, kdaj so ladjo delno
' Curk; Konjice, p. 19.
,fl StegenSek: Konjiška dekani ja, p, 26. Citira Orožna: Das Bisthum III, p. 226 in v opombi pod črto zapiše: »Iz tega volila ne sledi, da so tedaj pri stranski ladji napravili nova podstrešje ali pa obok. Volilo je za vzdrževanje zidu (Bau) in podstrešnega stola (Gerüst), ne pa /a stiivbeni oder (Baugerüst).* Stegenškova razlaga je netočna. Če analiziramo sporni stavo k po nemškem slikovnem besednjaku Det Sprach,
IX, izdaja, Wiesbaden: Broekhaus,l9S4, pomeni der Bau gradbeno delo, ko z opeko, klesanim kamenjem, Inmljenccm ah rečnim kamenjem oblikujejo razne oblike zidov, označujejo objekte, nikakor pa ne za vzdrževanje zidov, za kar rabijo besede: (verbessern, reparieren, instandsetzen m äe druge; medtem ko da S Gerüst pomeni izključno ogrodje (leseno ali železno), ki je v pomoč zidarjem, da lahko zidajo določeno formo zidov. V obravnavanem primeru je šlo za podporje, ki je nosilo zidani obok vse dotlej, dokler obok ni postal samonosen.
Ko sem si ogledal sporni stavek v originalu, sem ugotovil, da je S lege nie k pomotoma dal Freyhattu ime Jurij, namesto Gregor, in da gre za obsežen (pp. 22&-23J) testament, ki je hil sestavljen in podpisan s Številnimi pomembnimi pričami leta 1464, na ponedeljek pred dnevom Pavlovega spreobrnjenja (25. januarja). Iz zapisanega sklepam takole: ni več govora u kapeli, ampak o stranskem prostoru in o tla t sv. Jakoba bo počašžen z večno lučko po končani gradnji. Dva soda vina, sodeč po krajevnem običaju, nista bila namenjena za prodajo, temveč za krepčilo dela Vce m, ki so tedaj dozidavah stransko ladjo in jo obokavali.
11	StegenSek: Konjiška dekani ja, p 26
12	Curk: Konjice, p. 19
.111
ali v celoti obokali. Obokana je gotsko in trdno ohranja obliko, ki jo je dobila najprej pred letom 1369 in nato današnjo okoli leta 1464, ne da bi bili stavbarji potrebovali pomoč zunanjih obstenskih opornih slopov.
Po dolžini četrte, najkrajSe obočne pole bi sklepali, da je bila grobna kapela viteza Ortolfa, če je sploh bila zgrajena v ta namen, samo v tem delu stranske ladje, Taki domnevi nasprotuje podatek, da so v tretji in četrti iraveji starejša gotska rebra pravokotnega profila L močno pri reza tli m robom bi-konveksne oblike, medtem ko so v prvi in drugi traveji rebra zrele gotske dobe tudi pravokotnega profila s klinastim pri rezom z obojestranskim žlebom. Pri obnavljanju cerkve v sedemdesetih letih 20. stoletja so bila tudi v stranski ladji opravljena utrjevalna in gradbena dela.11 Pri kopanju jarka za kineto centralne kurjave so odkrili pud srednjo o progo trdno zidan temelj nekdanjega prečnega zidu, pod tretjo oprogo pa so našli ostanke temelja iz večjih, grobo obdelanih kamnov s slabo apneno povezavo.
Po več ogledih in opazovanjih stranske ladje, razgovorih in prebiranju razpoložljivega pisnega gradiva sem ugotovil, da jc gradnja stranske ladje najbrž potekala takole. Leta 1342 so k zahodnemu delu severne stene glavne ladje prizidali kape!oI+ pravokotne oblike s krajšo stranico. Kapela je imela vhod iz ladje; bila je brez oken in krita z ravnim stropom. Dokumenti o bratovščini Žalostne Matere Božje (ŽMB) v Savinjski dolini, katere sedež je bil v Konjicah, so zbrani v posebni knjigi (Copialbuch) od leta 1357 do 1 SOJ.15 V dokumentih so vpisana razna volila in kupoprodaje v prid bratovščine. Najstarejši dokument, v katerem sta Otmar Konjiški in Ditmar, konjiški župnik, utrdila nekatere lastninske zadeve, je iz leta 135?, Dokument, datiran s I. februarjem 1369, pa že govori o kaplanu bratovščine ŽMB in o kapeli sv. Jakoba, ki je prizidana k cerkvi sv. Jurija.'6 Prav tam šc zvemo, da je bratov-
,J Konjički cerkovnik Furman mi je rade volje razložil, da so v letih 1974/75 utrdili zid med glavno in stransko ladjo, pri čemer so močno razširili predrtine, tako daje zdaj glavna ladja s stransko holj povezana in ostanki stene delujejo kot s lopi, Lep krstilnik, ki je bil v drugi predrtini, so prestavili v prezbiterij. Oltarna men za in ambon sla bila prestavljena v ladjo pred slavolok. PttŽniCO so odstranili. Gradnjo jc vodil v imenu investitorja - župnije - kaplan Jože PriboŠič, danes župnik v ŠoSia-nju, gradbena dela pa Jože Požauko iz Maribora-, pomagal mu je sin Peter,
11 Pavle Blaznik: Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskima dela ti oro tke do leta 1500, Maribor 1986 (od tod cilirano Blaznik: Historična topografija), p. 352, Podatek: »1342: einer capeln bey Ganabitz zu pamen - (izvl. Iz 16- stol. /LA/)« je res hipotetičen, vendar če razčlenimo posamezne besede, dobimo določnejši pomen. Kaj pomeni -bey Ganabitz- v konjiškem primeru? V tistem času je bila župnijska cerkev na samotnem kraju nad trgom, ki je ležal spodaj v ravnini in je štel komaj trideset lesenih hiš, zato ne smemo biti presenečeni nad izrazom. Ni znano, da bi takrat v bližini Konjic gTadili kako kapelo. In kaj pomeni *ciner capeln zu pawen«? Morda bi lahko pomenilu, da so kapelo k neki zgradbi prizidali. K taki razlagi nas usmerja podatek na p 353 s 1. februarja 1369: -zu der capellcn sanet lacobas, dtc da gelegen is t in der abseyten der pfahr kiirchcn zu Gonobiz.-(kop. 17. stol., LA). " Orožen: Das Bisthum III. p. 222. tf Orožen: Das Bisthum III, p 223
.111
ščina kupila pel kmetij. Bogata bratovščina prav gotovo ni bila zadovoljna z neugledno kapelo, zato so verjetno v sedemdesetih ieiih 14. stoletja prizidali k obstoječi kapeli kvadratno polo, ju skupaj obokali in vzidali vrata in okni v severno steno novo zgrajene pole. V zahodni steni kapele so izdolbli nišo za kip ali oltar sv. Jakoba. Za boljio povezavo med ladjama so obstoječi predr-tini dodali Še eno. Stegenskova trditev, da je vitez Ortolf prizidal stransko ladjo k cerkvi sv. Jurija,17 nima podlage v dokumentih, na katere se sklicuje.
Okoli leta 1464 so s pomočjo bratovščine ŽMR predelali dvopolno kapelo, tako da soji dozidali na vzhodni strani Se dve kvadratni poli in ju križno rebrasto obokali. Hkrati so v stari kapeli zamenjali konzole z novimi, modernejšimi in jim dodali prvo sekcijo reber {si, 2), kakršne vidimo v novem delu stranske ladje. Tako so vsaj na videz ustvarili enotno gradnjo zrele gotike in zato se stranska ladja zdi na prvi pogled mlajša od prezbiterija. Ponovno raziskovanje je potrdilo Curkov zapis o razvojnih etapah gradnje stranske ladje. Toda kakor je Curk nedvoumen v enem delu sporočila, tako je na drugem mestu omahljiv: »Ali je bila stranska ladja že od prvega začetka obokana ali ne, se ne da ugotoviti, vendar je najverjetneje nastala šele ca 1464 iz Onolfove kapele sv. Jakoba izpred leta 1396, za kar bi govorila tudi različna profilacija njenih reber.«1® Res je, da ni pisnih dokumentov, ki bi prepričljivo govorili o gradnji stranske ladje, vendarle je sama ladja prvovrsten dokument, njena govorica pa dovolj razumljiva in prepričljiva, da iz nje lahko izluščimo zaporedje gradnje. Seveda bi bil tudi Curk povsem jasen, ko bi vedel za oba ostanka prečnih zidnih temeljev, ki so ju našli v sedemdesetih letih pri razkopavanju tal v zahodni polovici stranske ladje. Jože Pribošič1* mi je povedal, da so v četrti poli stranske ladje pri kopanju jarka naleteli na kosti pokojnikov, najbrž plemiškega rodu. Zato ne drži Stcgenškov zapis: »Ortolf je postavil stransko ladjo in v njej je izbral sebi in svojemu rodu počivališče. V tej rakvi pred oltarjem je bil prvi pokopan, za njim morda nobeden več, ker je kmalu ?a njim konjiška cerkev prišla iz oblasti propadajoče rodovine.«20 Nagrobnik viteza Ortolfa so vložili v tla pred kipom ali oltarjem sv. Jakoba, Verniki so zato kapelo poimenovali Ortolfova, zgodovinarji pa so ljudsko iz-
" Ste gen še k: Konjiška dekanija, p. 26.
18 Curk: Konjice, p. 18.
" Jože Pribošič, vodja obnove župnijske cerkve v 70. letih, mi je potrdil obstoj prečnega zidnega temelja v sredini stranske ladje in opisal še drug, doslej neznan prečni i e me Ij med tretjo in četno o bočno polo. Razkazal mi je obsežno fotodokumen-tacijo, ki pa bolj sledi tehničnim detajlom kot pa dokumentiranju pomembnih dogodkov za zgodovino cerkve. Tako ni o zidnih temeljih nobene fotografije, pač pa obstajajo posnetki najdenih kosti. Zbrane fotografije kažejo zahtevno reševanje tehničnih problemov pri širjenju in utrjevanju predrl in med ladjama in pri zamenjavi dveh oktogonalnih stebrov pod pevskim korom, Prezbitcriju so vrnili nekdanjo obliko in velikost gotskih oken, dve, ki ju je vrinila na južno steno regotizacija Cerkve, pa so zazidali. Na zunanji strani južne stene prezbiterija SO ponovno odkrili skromen gotski portal, ki so ga zazidali, ko so leta 1740 gradili rožnovensko kapelo.
3,1 Stcgenšek: Konjiška dekani/a, p. 33,
.111
ročilo zapisali, čeprav pisni dokumenti, ki jih poznamo danes, kapele ne pripisujejo Ortolfu, v času gradnje staremu komaj 12 let. Pri zadnjem obisku konjiSkc cerkvc (22. junija 1991j sem našel nagrobnik pnslonjen na južno steno cerkve, izpostavljen vsem vremenskim ujmam. 62 J let star spomenik si gotovo ne zasluži tako nespoštljivega ravnanja (si. 3).
Tudi o prezbiteriju imamo različne razlage, tako o starosti kot o razvojni stopnji gotike. Stegenšek najprej omenja konzolo v stranski ladji, ki je sorodne oblike s tisto v prezbiteriju, Slavolok, okrašen s poznogotskimi izsekanimi vejami, naj bi bil po njegovem mnenju postavljen hkrati s prezbiterijem, o čemer piše: »Prezbiterij je bil torej pozidan tudi okoli sredine XV. stoletja; tedaj so podrli prejinjo apsido ali pa koriti kvadvat, kjer je bil oltar. Tudi Ptuj in Maribor sta Šele pozno dobila gotski prezbiterij mesto romanskega ladji-nega sklepa; prvi v letu 1420-1440, drugi v prvi polovici XV. stoletja.«'1 Pred tem pa ugotavlja: »Služniki» ki nosijo v prezbiteriju vrh ka pite lov svod na re-bresa, se začenjajo šele 2 m nad tlemi in počivajo na konzolah. Za oltarjem so ohranjene Se nekatere take stare nosiljke: ena kaže glavico pod baldahin-čkom, druga čepečega pritlikavca, ki si objema kolena in se Široko Teži, tretja in četrta vpodabljata zopet glavo in pritlikavca,, pa na nekoliko drugačen način. (...) Kjer .se sekajo rehresa, se nahajajo majhni ščiti, t. zv. sklepniki, ki nosijo grbe,«-12
Curk pa je zapisal nekoliko drugače: »Prezbiterij s potlačeno banjo ima 2 ozki križno- reb ras t i polji in 5/8 zaključek, ki ga ločujeta 2 rebrasti oprogj. Kjer se križajo rebra, so sklepniki grbi, ki predstavljajo: majhen, rdeč Andrejev križ, stoječega pantra ter rdečo bruno na zelenem polju. Polih romadja sklepnikov ni več originalna. Rebra počivajo na okroglih služnikih, ki jih nosijo v zaključku 4 originalne konzole, predstavljajoče glavico pod baldahi-nom (si. 4)t čepečega pritlikavca, ki si objema kolena (si. 5), giavico pod bal-dahinom (si. 6) in spet pritlikavca (si, 7), ob slavoloku pa 2 nefiguralni konzoli.« In nato: »V začetku 15. stol. (1370) je bil k ladji prizidan sedanji prezbiterij, kije bil mnogo višji od ladje. Zato so že kmalu nato dvignili ladjo ter jo ponovno ostropali.« In: ^Prezbiterij je v celoti kamnite gTadnje.«23
Svoje ugotovitve je zapisal tudi Emilijan Cevc: »V domačem gradivu so timpanonu (v minoritski Marijini c. v Celju, op. pisca) precej blizu figuralne konzole v prezbiteriju župne cerkve v Konjicah. Na njih vidimo glavico pod baldahinom, čepečega starca, ki si objema kolena, mladeniško figuro ter sedečega bradača, ki si opira glavo z roko." [A. StegenSek, Konjiška dekanija, str. 25. - O prezbiteriju samem nimamo podatkov, toda Stegenškova misel, da seje stari romanski kor umaknil gotskemu šele sredi 15. stoletja, bo treba revidirati,] Nazadnje je istega dela tudi konzola - iz porušene cerkvc sv. Jakoba na Kunšperku? - v Celjskem muzeju. Na splošno lahko vse te konzole
51 Stegenšek: Konjiška dekanija, p p. 26 in 27. 51 Stegenšek: Konjiška dekanija. p p, 24 in 25,
Curk: Konjice, pp, 12 in 18-20. Curk daje dva različna časa za gradnjo prczbitenjii, Očitno gre za napako v letnici (1370),
.111
pomaknemo na konec 14. stoletja in spomnimo ob njih na primer na figuro Jeseja v ostenju glavnega portala regensburške katedrale,26 [Prim. Tli, Müller, Alte bairisehe Bildhauer, si. 40.], ne da bi s tem hoteli poudariti kaj več kot slogovno vzporednost.«2,1
V	Dombauhütte v Kölnu hranijo konzolni figuri, ki sta bili v južnem stolpu kolnske katedrale. Figuri sta oblikovani frontalno, telesi pa tako močno nagnjeni naprej, da so kolena široko razmaknjena, noge skrčene in prekrižane. pri čemer so vidni: obraz, ramena, skrčene roke, ki imajo dlani položene na kulena, in noge od kolen navzdol. Teža služnika je naravno porazdeljena na hrbet, zatilnik in na zadnji del temena glave. Ena figura je oblečena v nagubano obleko, druga pa zavita v blagovni trak. Velikost plastik je: v 16, š 18 in g 20 cm, Konzolni figuri sta bili oblikovani 1380-1390. Podobno figuro najdemo npr. v Zonsu (Rheinturm), Na tej figuralni konzoli ne počiva služ-nik, ampak nosi neposredno sklep reber, stekajočih se na tfcme,:i
Figuralne konzole v prezbitcrjju konjiške cerkve seveda ne presegajo pro-vincialne umetnostne izrazne kvalitete, toda kljub temu kažejo ambiciozno obrtniško podjetnost, ki si brez pomisleka jemlje za zgled srednjeevropske stilne pridobitve in med njimi morda tudi ie parlerjansko plastiko.
V	obeh kotih notranje strani slavoloka vidimo prvotna služnika in konzoli, od katerih samo četrtina stebrov in konzol štrli v prostor. Konzoli imata dvojni prstan s pri rezanimi robovi in navzdol obrnjen stožec z okroglo konico in nimata nič skupnega s konzolami v stranski ladji, kajti že na pogled sta vsaj pol stoletja starejši. Druge Štiri konzole so bile v letih 1860/70 neogotizi-rane v figuralne mavčne konzole. Pri obnovi cerkvc v 70. letih 20. stoletja so konzolam vrnili oblike, ki so sorodne tistim v notranjih kotih slavoločnega dela prezbiterija.
Prczbitcrij ima še neko posebnost, ki je doslej ni opazil noben avtor: ob slavoloku je za četrt metra Širši kot pri apsidi. Zakaj so se graditelji odločili za trapezasto obliko prezbiterija, se najbrž ne da pojasniti.
Vse, kar smo doslej zvedeli o gradnji prezbiterija, nam pomaga le toliko, da vse bolj dvomimo o njegovem nastanku sredi 15. stoletja, kot je mislil Ste-genšek. Morda je smiselno ugibati o dveh, po mojem zelo pomembnih vzrokih, ki bi utegnila pomagati pri določanju časa gradnje prezbiterija. Najprej je treba opozoriti na reliefno oblikovan grb konjiških gospodov v sklepniku prezbiterija: poševno položeno Črno bruno na belem polju. Konjiški gospodje so dobili grb na sklepniku zato, ker so bili skoraj tri stoletja advokati24 konjiške župnije in ker je zadnji konjiški dinast Leopold VI, pri razprodajah,
Emilijan Ccve: Srednjeveška plastika na Slovenskem, Ljubljana 1963, pp. 100-101.
" Die Parler und der schdne Stil 1350- 1400, Keln 1978 [r. k.], I. knjiga, pp. 178 in 179.
" Po srednjeveškem cerkvenem prava je morala imeti vsaka župnijska cerkev svojega advokata (za vet ni ka ali branitelja). To je bil redno zemljiški gospod, pod katerega je spadala župnija, ki je bila v njegovem vplivnem področju. Advokat je župnika imenoval, patriarh pa le potrdil. Kot advokati konjiške župmje so izpričam konj liki gospodje od začetka 12. stoletja do 13S5.
.111
zapravljanjih in volilih v letih 1390-1397 prav gotovo daroval dovolj premoženja iti pravic, da so tretji sklepnik okrasili z reliefnim grbom. Koi drugi vzrok je treba navesti dejstvo, daje na prelomu iz 14. v stoletje vodi! župnijo nadžupnik in savinjski arhidiakon Peter Topoltz1' (Topolec), ki je župni-koval pred letom 1391, medtem ko je bil njegov naslednik imenovan leta 1412. Bil je vsestransko bolj delaven kot nekaj župnikov pred njim in tudi za njim vsaj petdeset let ni bilo aktivnejšega, Zato vse kaže, daje bil primeren čas za gradnjo prezbiterija samo v zadnjem desetletju 14. stoletja. Prav lako ne smemo pozabiti na stilne forme figuralnih sklepnikov, ki smo jih uvrstili v zadnje desetletje 14. stoletja. Takrat so torej verjetno gradili prezbiterij, podrli prejšnjo apsido ah korni kvadrat, hkrati povijali zidove glavne ladje in to na novo ravno ostropah. Povsem odprto ostane vprašanje, kakšne oblike jc bil slavolok med ladjo in prezbiterijem.
Stegenšek in Curk sta različno določila čas poznogotskega obokan j a glavne ladje, gradnje slavoloka in pevskega kora. Stegenšek je zapisal: »Obok srednje ladje je banjast in počiva na krepkih slopih, ki so k ladjinemu zidu pristavljeni in imajo predložene siužnike; iz teh sc razvijajo dekorativno in mrežasto po oboku razplet ena rebresa; dvoje rebres štrli pri vsakem sluiniku svobodno v zrak, (...) Ko so cerkev koncem 15. stoletja obokali - bilo je za nadžupnika Valentina Fabrija (1480 - 1509) (...)- niso radi tenkosti zidov in radi prevelikih stroškov posadili obok vrh ladjinih zidov, ampak za tri metre nižje na nalaič postavljene slope. Slopi segajo na vsaki strani za poidrug meter v ladjo (moja meritev 1,33 m, op. pisca); da bi pa preveč ne ovirali pogledale med njimi in zidom svoboden prehod. Ti slopi, omenjena svobodna, v zrak štrleča rebresa in posebno še stopnice na pevski kor, ki so takorekoč v zadnjem slopu izsekane, vse to kaže poznogotskega, dekorativno čutečega umetnika.«28 V nadaljevanju je ie ugotovil: »Ladjo je obokal in pevski kor z znamenitimi stopnicami pozidal župnik V. Fabri (1480-1509), prošt doberla-veški. Tudi svojo proitijsko cerkev je dal svoditi, in sicer L 1506; mrežast obok je nekoliko podoben našemu, a vsa rebresa so v tlorisu zakrivljena in zavita, torej je delo poznejše ko v Konjicah,J [Kunstdenkmiler von Karmen, p. 27.] Najboljše bo, ako slavimo konjiško svodenje v prva leta Fabrijevega župnikovanja, zakaj znano je, da je i. 1484 oskrbnik planinski «Herr von Katzendorff« ustanovil večno luč nad grobom svojega očeta tik poleg stopnic, ki vodijo v stolp* f Orožen, L c. 111, str. 233. Sicer pa niso liklj učene nekatere druge, starejše stopnice.], ki se nahajajo v podpornem slopu za obok.«24
Curk jc o ladji zapisal: »Ladjo pokriva rahlo zašiljena banja, ki počiva ob empori na paru konzol, sicer pa na 2 parih krepkih slopov, skozi katere so narejeni prehodi, ki imajo predložene siužnike. Iz teh sc dekorativno razvijajo mrežasto po oboku razpeta rebra žlebastega profila, medtem ko po dvoje
11 Orožen; Da.f Bisium III, p, 17; Blaznik: Historična topografija, p 354, in Stegen Se k:
KonjUka dekanija, p. 44, Jl Slegcrtšek: Konjilka dekanija, p. 25. " StEgenick; KonjUka dekanija, p. 27.
.111
reber pri vsakem sluiniku svobodno štrli v zrak. V tej igri reber, ki je še močneje razvita na sorodnem oboku doberloveSke proštijske cerkve iz leta 1506. je opazen vpliv Koroške in predvsem njenega mojstra V ie rt ha le rja,3(1 Sredi oboka je nameščen grb izvajalca obokanja nadžupnika Valentina Fabri-ja {1480-1509} z naklom in kladivom."11 In pribil; »Nadžupnik Valentin Fa-bri je konec stoletja obokal glavno ladjo s pomočjo notranjih nosilcev, vzidal pevsko eni poro, dvignil zvonik za nadstropje ter uredil slavolok.«32
Ivan Komelj je namenil konjiški cerkvi nekaj opisov in razlag. Najprej jc opredelil vlogo notranjega opornika: »Notranji opornik kot sestavni del stavbe srečamo pri nas prvič v župni cerkvi v Hajdini. Tu jc zidana stena ire-ducirana hkrati s pritličnimi nišami in prišlo nje ni mi obočnimi nosilci z dodatnimi ojačitvami, da v resnici vizualno in praktično deluje kot opora, ki nosi breme o bočne ga nosilca. Še bolj jc tak princip očiten v ladji, kjer obok sloni na notranjih oporah kot v špitalski c, sv. Duha v SI, Gradcu, v ž. c. sv. Jurija v Konjicah ali v ž. c. v Kranjski gori,«" Za oboke je zapisal: »Prepletajoče se (nadaljevanje zvezdastih) oboke uporablja naša gotska arhitektura v glavnem žele od konca 15. stoletja. Ti oboki nadaljujejo tisto razvojno stopnjo obočnih shem, ki jo je že nakazal Parler. Lahko jih izpeljujemo iz zvezdastega ali mrežastega oboka, Osnovni sistem sc bogati in tako zaplete, da se konstruktivna logika popolnoma zbriše,« In dodaja: »V župni cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah je sedanji nbok rezultat adaptacije iz leta 1506.«" Nato pojasnjuje šc obokanje: »Nasledek direktnega naročila pa je obok žup-nc cerkve, ki ga je dal napraviti namesto prejšnjega ravnega stropa proit v Dobrli vasi na Koroškem in kasneje župnik in savinjski arhidiakon v Konjicah Valentin Fabri. (...) Zaradi konstrukcijskih vzrokov sloni konjiška notra-
w Cf. Ulrich Thieme & Feli.i Becker: Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler, XII. knjiga, l.eipzig 1916; Walther Brauneis (Bundesdenkmalamt Wien): Bart Ime Vierta-kr - ¿in Kärntner Baumeister der Spätgotik und seine Bauten in Kärnten und Tirol [neobjavljen referat na simpoziju v Millstadtu 7.-S, junija 1985), Iz obeh zvemo: Finaler (Finhaler, Vierihaler, Virtaler, in Viriler) Bartolomen, gradbenik iz Inniehena, je delal po vzhodnem Tirolskem, zahodnem Koroškem in v Zgornji Dravski dolini. Leta 1505 je na novo obokal zgornjo kapelo dvonadstropne rom&nako-gotskt kapele na gradu Kamen na Koroškem. O tem govori napis: »Das paw hat gemacht maister partlme Virtier von innichen 1505." V letih 1505-1535 je gradil cerkve in kapele v naseljih: Wahlen/Valle, Lersehach pri Toblachu, Inni-ehcn/San Candido, Prettau/Predoi, Welsberg/Mo nguelt'o, Feistritz/Bistrica v Dravski dolini, Lass/Laze, Kötsthach/Koie, Maria Luggau, Kranjska gora in še nekateri kraji, Brau ne i s bivše samostanske cerkve v Dobrli vasi nc prišteva k cerkvam, kjer bi bil mogoč vpliv Viert ha lerja; kot pravi, so oblike zavojev v obočni shemi popolnoma drugačne. Zato je mogoče trditi, da je Curk napak ocenjeval časovne in krajevne zakonitosti, ker je mojstru Viertalcrju pripisal Opazen vpliv pri o bo kanj U in obliki ohočne sheme v konjiški cerkvi.
J1 Curk; Konjice, p. 12.
" Curk: Konjice, p. 19.
" Komelj: Gotska arhitektura, p, 38.
51 Komelj: Gotska arhitektura, p. 108. Na p. 256 pod tlorisom je avtor vpisal (okoli 1500).
.111
nja arhitektura na močnih notranjih nosilcih, kar je prav tako rezultat koroških stavbnih razpoloženj, kijih opazujemo v župni cerkvi v SI. Gradcu. (...) Po izrazu je namreč koroška arhitektura slikovita in temu izraznemu izhudis-ču se podreja tudi oblikovanje arhitekturnih členov. Podobno je koroški vpliv preskočil - kar smo že opazili - po zaslugi V, Fabrija ludi v Konjice. Tudi tu rase ubočni sistem, ki v igračkasti formulaciji ne bi potreboval močnejših opor iz močnih notranjih in celo predrtih p o Iste b rov.«31
Marijan Zadnikar ob opisu mogočne nekdanje samostanske in sedanje župnijske cerkve v Do brli vasi omenja tudi konjiško župnijsko cerkev: »Ko je Fabri postal savinjski arhidiakon, je na podoben način kakor dubrolsko (1506) dal obokali tudi svojo župnijsko cerkev v Slovenskih Konjicah, kakor ju danes vidimo. (...) Ta obok bi z vsemi podrobnostmi in slogovnimi posebnostmi lahko postavili na začetek 16. stoletja, ko je prava gotika že umirala in so sc ohranjali le šc nekateri zunanji spomini nanjo, Tu pa nam z natančno datacijo priskoči na pomoč celo napis sredi oboka, ki pove, da je za to po-znogotsko predelavo cerkve in za njeno oboka nje poskrbel Valentin Fabri (...). Delo jc bilo zaključeno leta 1506. Zdaj je tudi bolj razumljivo, kako je prav taka poznogotska arhitektura za Sla na Štajersko, saj je konjiška farna cerkev obokana na docela enak način. Je pač proŠt Valentin naročil tej koroški delavnici, ki je po turških pustošenjih tako uspešno prezidala dobrolsko cerkev, naj na enak način oboka tudi njegovo konjiško hišo božjo, da bo lepša, bolj sodobna in varnejša pred požari,
Z naštetimi zapisi smo izčrpali pregled umemostnozgodovinskega gradiva, ki sc ukvarja z opisom in časom poznogotske adaptacije v konjiški ccrkvi. Datacija je ph avtorjih različna: StegenSek datira obokanje ladje in gradnjo empore z enkratno konstrukcijsko rešitvijo stopnic nanjo v leto 1484; Curk trdi, da so konec 15. stoletja obokali glavno ladjo, postavili emporo in slavolok; Komeij opisuje samo obokanje ladje, za čas gradnje navaja letnici 1506 in 1500, in Zadnikar odločno zatrjuje, da so konjiško cerkev obokali isti stavba rji šele potem, ko so delti končali leta 1506 v Do brli vasi.
Poskusimo torej natančneje določiti čas poznogotske zidave v konjiški cerkvi. Stegenškove daiadje ne moremo sprejeti, ker je V. Fabri šele leta 1484 postal konjiški župnik in leta 1486 savinjski arhidiakon, Paolo Santonino nam je leta 1487 slikovito opisal, da je V. Fabri nekaj let poprej urejal župni-žče in gradil obsežne obrambne naprave proti Turkom.17 Zato ta čas za gradnjo in obokanje glavne ladje ni primeren, Curku bi 5c najprej pritrdili, da je pravilno ocenil konec 15. stoletja kot primeren čas za obsežna poznogotska dela v konjiški ccrkvi, medtem ko jc leto 1506 ali pozneje, kot sugerirata Ivan Komeij in Marijan Zadnikar, sporno iz več razlogov. Ko jc Valentin Fabri začel obnavljati cerkve na velikem področju od Savinjske pa do Junskc doii-
" Komeij: Gotska arhitektura, p, 258,
" Marijan Zadnikar: Po starih koroških cerkvah, Celovec 1984. p p. 62-65. " Giuseppe Vale: Itinerario di Paoto Santonino in Carinthia, Siiria e Corniola negli a fini 1484-14S7, Cittá del Vaticano, Biblioteca Apostólica 1943, p. 226.
.111
ne, ki mu je bilo zaupano v past i rova nje, je minilo že domala dve desetletji in pol. Počasi so ga začele pestiti razne bolezni in tudi v letih je že bil. Pa še nekaj pomembnega smo lahko opazili: kar je bilo v konjiški ali v vuzeniški cerkvi že poznogotski arhitekturni prvenec, to so v dobrloveški proštijski cerkvi s pridom uporabili in dodali še nove elemente.
Veliko oblik gotske arhitekture je večji de! 15. stoletja ostalo nespremenjenih. To je bila splošna arhitekturna govorica, ki se tudi na prestopu v novo stoletje ni bistveno obogatila. V južnem srednjeevropskem prostoru velja la ugotovitev predvsem za velike cerkvene zgradbe, medlem ko so bile župnijske cerkve bolj dostopne za spremembe, ne toliko v tlorisih in gradnji kot v gotskih arhitekturnih členih in detajlih. Pri župnijskih cerkvah seje izrazila volja meščanskega sloja, prav tako pa je prišla do izraza podjetnost kakega župnika, ki jc pri prenovah uveljavil napredne gradbene posege.
Na ozemlju današnje Slovenije smo imeli takega moža v župniku, arhi-diakonu in proštu Valentinu Fabriju. Že pri lepšanju župnišča si je na svoje stroške omislil v začetku 80, let 15. stoletja lep gotski erker v prvem nadstropju severnoV ¿hodnega Vogala. Kaže, da je bil gradbeno in tehnično razgledan in zato zahteven naročnik. V zadnjem desetletju 15. stoletja je naročil obsežno obnovo konjiške cerkve: uredil je slavolok, obokal glavno ladjo, vzidal emporo, pri čemer je Z enkratno tehnično domiselnostjo speljal dostop na emporo skozi notranji slop in povišal sleme strehe ter zvonik. Preden se je lotil obokanja ladje, je moral podreti stari slavolok in ustvariti nov arhitekturni stik med prezbiterijem in prej ravno stropano ladjo, ki je zdaj dobila obok.
V Copialbuchu je ohranjen dokument »ok. ¡490: de Ganobitz presbítero —k (kop. LA) Morda jc bil v originalu govor o gradnji slavoloka - čas bi žc bil pravi. Pri oblikovanju slavoloka je naročnik potreboval zajetne klesane
kamnite hloke, v katerih So reliefno oblikovani.' vodoravno in navpično polo-
ženc ter v spodnjem delu slavoloka prekrižane palice (si. 8). Ta poznogotski okrasni arhitekturni element je bil v tistem času daleč naokoli prvenec.
Pri datiranju obokanja glavne ladje, zidave slavoloka in empore mi je pomagal zapis Janeza HoflerjaL »Na cerkvi so delali okoli leta 1494. 1494, 26/111 (AAU, Acta No. 17, 177vJ je videmska kurija dala poziv Henriku Vil-lingerju iz Konjic, da izroči določen denar vodjem zidave cerkve (victricis /seu guhernatorihus/ fabrieeplebis de Cnnobicz), ki ga je v ta namen volil Jurij Hcbenstreit, katerega vdova se je vnovič poročila z omenjenim Henrikom.« Celotno obnovo konjiške cerkve smemo slej ko prej postaviti v čas med 1490-1495.
Valentin Fabri je gotovo poznal najnovejše dosežke v razvoju gotske arhitekture, v kateri so se začenjale kazati pomembne novosti. Lažji materiali (opeka) so omogočili samonosne oboke precej večjih razponov. Vse pogosteje so uporabljali notranje obstenske slope, ki so zamenjali zunanje podpornike in tako omogočili gladke, racionalno oblikovane zunanje stene in hkrati dali notranjim stenam prijetno dinamiko ekspresivno govorečih, različno obliko-
" Blaznik: Historična topografija, p. 356.
.111
varuh in poslikanih ploskev. Rebra so dobila okrasno funkcijo, ki so jo še poudarila s slikovitimi omamentalnimi in vege labilnim i vzorci obočne rebrne sheme. Začele so se uveljavljati dvoranske cerkve z notranjimi obslenskimi oporniki.
Glavna ladja konjiške cerkve je vse ponujeno dobro izkoristila (si. 9). Glavna ladja kot zbirališče vernikov je po arhitekturni opremi in okrasju postala lepša od prezbiterija. Obok v ladji je bil najbrž namerno spuščen na tisto višino, ki so jo narekovala okrasna rebra in njihova gostota črt v risbi. Igrivo shemo obofinih reber z učinkovito povezavo z razgibano severno in južno steno sta dopolnila mogočen slavolok in resnoben oltarni kor na vzhodu, ki ima pendant v domačnostno oblikovani zahodni empori, na katero vodijo konstrukcijsko enkratne stopnice, skrite v hišici, ki je hkrati nosilni element za dvakrat poševno prerezan notranji s lup. Glavna ladja je postala arhitekturna umetnina, ki v času nastajanja ni imela neposrednega vzornika na tedanjem Avstrijskem,
I j. močnih obstenskih predrtih slopov, ki imajo dvojni prstanast nastavek, rastejo in se razvijajo rebra slikovitih vcgctabilnih in resnih ornamentalnih likov v enotno sklenjeno obočtto shemo, li vsakega šopa reber poganjata tudi rebri, ki se ostro in neposlušno zvijeta vsako v svojo stran cerkvenega prostora in okamnelo obstaneta (si. 10), kot bi hotela reči; Najin čas seje iztekel; za delo sva postala odveč; ostala sva okrasni element, dokler ne pridejo na vrsto drugi in po volji vernikov še lepši elementi. Sicer pa vedite, da sva iz gline, izdelana po modulu in žgana v peči!
Ob koncu si zastavljam še vprašanji: Kje je stala opekarna, ki je po kalupu oblikovala in žgala rebra, in kje je krajevno delovala delavnica, ki je gradila konjiški, vuzeniŠki in dobrloveški cerkveni poznogotski obok?
EIN BEITRAG ZUR ERFORSCHUNG DER GOTISCHEN ARCHITEKTUR IN DER PFARRKIRCHE ST. GEORG IN KONJICE (GONOBITZ)
Die Urpfarre in Konjice muß laut erhaltenen Schriftquellen bereits Ende des L Jahrtausends eine Kirche besessen haben, Davon ist kein Rest erhalten geblieben bzw. liegt bisher nichts Bekanntes vor. Der Großteil der jetzigen Pfarrkirche ist mit gotischen Architekturelementen versehen. Die Gewölbe- und Rippenformen, die Dienste, die einfachen und figürlichen Konsolen unterstützen den Gedanken, daß sie in verschiedenen Zeitabschnitten eingewölbt wurde - wenigstens in drei, wenn nicht sogar in fünf. In der slowenischen Kunstgeschichte stehen uns für die Pfarrkirche St. Georg zwei umfangreichere Studien zur Verfügung {die von Avguštin Stegeniek aus dem Jahre 1909 und die von Jože Curk aus dem Jahre 1967) sowie einige kürzere (von Ivan Komelj, Marijan Zadnikar und anderen).
Die Datierungen einzelner Bauphasen sind bei Kunsthistorikern unterschiedlich. Das Gewölbe des Turmcrdgtschosses stellt eine leicht zugespitzte Tonne dar und weist auf die frühe Gotik der zweiten Hälfte des 13. oder den Anfang des 14. Jahrhundens hin. Das ist der älteste erhalten gebliebene Bestandteil deT Kirche. Das Hauptschiff stammt auch aus dieser Zeit, jedoch nur der untere Teil, denn an den westlichen Teil dur nördlichen Schiffs wand wurde das Seitenschiff bzw. die Kapelle angebaut. Und gerade bei der Kapelle gehen die Meinungen der Kunsthistoriker über Dauer und Verlauf der Bauarbeiten auseinander. Aus verschiedenen Angaben, von denen einige hy-
.111
pathetisch sind, gehl hervor, daß das Seitenschiff 1342 zunächst als Kapelle an die Pfarrkirche angebaut wurde. In den siebziger Jahren des 14. Jahrhunderts ließ die Bruderschaft der Schmerzhaften Muttergottes die Kapelle um ein Joch vergrößern und anschließend die beiden Joche mit Kreuzrippen cinwölbcn. Um 1464 erweiterte die Bruderschaft die Kapelle zu einem Seitenschiff, wölbie sie im hoch gotischen Stil ein und verband sie durch Öffnungen mit dem Hauptschiff. In der Kapelle behielten die Baumeister die alten Rippen ¡im Gewölbe bei, ersetzten alte Konsolen durch neue, dasselbe taten sie mit der ersten Rippe über der Konsole. Daher erscheint die Einwol-bung im Seitenschiff jünger als die im Presbyter!um.
Auch über den Bau des Presbyteriums führten die Kunsthistoriker verschiedene Jahreszahlen an. Entscheidend für die Zeitbestimmung des Presbyteriumsbaus waren bestimmt figürliche Konsolen, die Ende des 14, Jahrhundens behauen und eingemauert wurden. Auf diese Zeil wies auch E, Cevc hin, als er die figürlichen Konsolen von Konjice mit ähnlichen im CeljcT Museum verglich, Auch der Abschlußstein im dritten Joch des Presbyteriums ist nicht zu übersehen. Er zeigt ein reliefartiges Wappen der Herren von Konjice, die Schirmherren der Pfarrkirche von Konjicc waren, bis ihr Geschlecht Ende des 14. Jahrhunderts ausstarb.
Die Pfarrkirche von Konjice zeigt im Hauptschiff zahlreiche neue spätgotische Archilekturclementc: Schmuck netz deT Gewölberippen aus gebranntem Lehm, Triumphbogen mit Zierstäben geschmückt, mächtige ausgehöhlte Pfeiler mit einer hohen und hinreichend breiten Übergangsöffnung, die eine bewegte Wand und einen einheitlichen Hallenraum des Hauptschiffes sowie die Westempore schufen. Alle Kunsthistoriker heben hervor, daß Valentin Fabri, Pfarrer von Konjice, die Pt'arrkirchc erneuern ließ und daß der Einfluß von malerischen spätgotischen Architekturbestrebungen aus Kärnten zu spüren ist. Doch die Schriftquellen und das Werk des Pfarrers Fabri liefern einen Beweis dafür, d&Q er in den JahTen I490-Id95 die Kirche von Konjice, dann um 1500 die Pfarrkirche in Vuzenica, besonders schön aber die Propsteikirche in Dobrla vas (Eberndorf) erneuern ließ. Bei der letzteren hinterließ er ein Monogramm mit der Jahreszahl 1506 am Gewölbe. Deswegen muß man besonders hervorheben, daß die spätgotischen Elemente aus der Kirchc von Konjicc zuerst in der Kirche von Vuzenica verwendet und neue ergänzt wurden. Die beiden fanden aher bei der Erneuerung der Stiftskirche in Dobrla vas (Eberndorf) Verwendung, Die Kirche von Konjice spielt eine Voneiterrolle bei der Gruppe von Kirchen, die einen gemeinsamen Charakter in der Verwendung von schmückenden ArchitekturgliedeT des Spätgotik aufweisen.
.111