Političen list za slovenski narod. r« |»«itl rnjMUU Ttljft: Zk oelo leto predpl»i»n 16 fld., la pol leta 8 rld., u ^^trt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V Vtmliitstrmcl]! prajensii TeiJA: Za eelo leto hi fMk^ 1» pol leta 6 fld., la četrt leta ( fld., xa en meoec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 fld. 20 kr. vei na leto. Po8»infriae itevilke veljajo 7 kr. Karožnino prejema opravaiitvo (»dminietrscija) ia ekspedicija, Semeniške nllee št. 2, U., 28. !T»in«nlla (Inserati) le sprejemajo in veljk tristopna petit-vrsta: 8 kr., Se se tisk« enkrat; 12 kr ie »e tiska dvakrat; 16 kr., oe se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmiinjš* Rokopisi se ne VTauajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških alieah h. št. 2, I., 17. IihaJa VMk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ' 7 Ljubljani v ponedeljek 3. marca 1890. Letnili A^abilo laa iiaročbo. S L marcem pričela se je nova naročba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravništvo. MT Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglaSajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira. \aša društva. (Konee) Kakšne pesni torej pojo pastirji in paslarice ? Svetih ne, ker j'ti ne znajo. Le kateri ima mater, ki je slovela svoje mlade dni za pevko, morda celo cerkveno, tisti ujame še kako od svoje matere. Toda to so le posamični slučaji, katerih ne moremo vpo-števati. Ali pojo posvetne narodne ali vsaj znarod-nele pesni? Gotovo, pojo take. Toda te pesni so zvečine take, kakeršnih pastirji-otroci še ne smejo peti ali pa take, kakeršnih še odrasli ne smejo, ako se nečejo pregrešiti zoper šesto cerkveno zapoved. In te pesni so tiste, katere naši ljudje dobro označijo, češ: klafarske so. Vedeti je namreč treba, da ljudje — vsi seveda ne — dobro ločijo klafarske pesni od Ijubavnih pesnij. Tako zvanih klafarskih pesnij, v katerih se opeva največ pregrešna spolna ljubezen, spremljana po robatih in nespodobnih izrazih, ali pa najviša frivolnost in lascivnost, ne more odobravati niti morala, niti estetika, k večjemu kak goreč učenec naturalistične šole. In ravno zato je treba, da se moralisti in estetiki upirajo temu toku, ki pači naš narod v moralnem in estetičnem obziru. In kako to? Govoril sem do zdaj le o pastirjih in pasta-ricah. Toda ne misli, bralec, da to velja le o njih. Iz pastirčka postane pastir, iz dečka mladenič, iz pastifičke postane pastirica, iz deklice dekle, iz mladeniča mož, iz dekleta žena. Kar pa se človek nauči v mladih letih, to zna tudi star In dasi ima tudi verski vzgojeni vpliv svojo besedo, vendar vsega ne zmore in" kar eden popravi, pa drugi pokaži. Zato pa je ravno treba ne glede na mnoge druge koristi, ki izvirajo iz lepega petja, da se širi in goji med ljudstvom lepa pesen, nabožna kakor posvetna. In zdaj pridemo zopet na stari tii nazaj. Po našem skromnem mnenji moral in mogel bi ravno pevovodja cerkvenega petja največ storiti v tem obziru, kar se tudi v resnici dogaja po nekaterih krajih. Cerkveni pevski zbor moral bi biti nekako središče, iz katerega bi tekala pobožna ih posvetna, vesela in žalostna, domoljubna in stanovska pesen po vsi fari do najzadnje koče in do najnižjega sloja narodovega. Za to pa je pred vsem potreba res podjetnega in požrtvovalnega pevovodje, ki se ne straši niti truda, niti malih troškov. Seveda je neobhodno tudi potrebno, da ga faktorji, ki imajo vplivno besedo in moč, podpirajo in mu gredo na roke, ne pa, da bi se kazali indiferentne ali celo nasprotne. Poznam učitelja, ki ni sicer cerkveni pevovodja, vendar je v kratkem času s trudom in požrtvovalnostjo izuril tako neuke funte iu može, da so v par mesecih peh že jako umetne pesni. In pri takem močnem zboru se ni treba bati tako zvanega pevskega napuha, ki se pevcev, vzlasti teuoristov kaj rad poprijema. Komur ni po volji, lahko zapusti zbor: zbor pri tem vendar ne bode trpel tolike kvare, kakor se rado zgodi pri malem zboru cerkvenih pevcev, koder je za vsak glas le ena moč. Poznam pa tudi učitelja-organista, ki je veščak v glasbi in petji, .a vendar ima le par pevk. Kaj preniiore tak zborček v veliki cerkvi? In vendar b z malim trudom lahko izvežbal močan zbor. Saj imajo vendar mladi fantje in dekleta, vzlasti ko za-puste ponavljavno šolo, tako veselje do petja ia treba bi bilo samo dobre volje — nič drugega. Ifc nič pa ni nič. Taki cerkveni pevci bi bili in so tudi nekaki učitelji petja za vse razne stanove — igraje, da, tako rekoč nevede. Izgovarjajo pa se vzlasti tali orgauisti, ki nimajo veselja — bodimo odkriti — zk petje, ako jih poprašaš, zakaj ne vadijo pevceV kakih novih pesnij ali starih — recimo Riharjevih: Jaz se držim korala". In tako krožijo vedno entt na koru in potlej pravijo: ,to je cecilijansko". Mislim, da bi se cecilijanci lepo zahvalili za tako cecilijanstvo. Petje, kakor se je razlegalo v prejšnjih časih in se razlega po nekaterih krajih še po farnih cerkvah, res ni, da bi je mogli povse odobravati. Ravuo zato pa so orgauisti, da zboljšajo in popravijo, kar se je zavilo na napačno pot. Vendar kakor nekateri orgauisti delajo, je pa že malo prehuda. Kar diši le količkaj po starih napevib ali katera pesem ni bila novejše čase ughsbena, nič ne veljži. Kakor da bi bili njihovi predniki res taki butelji — sit venia verbo! Treba je gledati vendar tudi nekoliko na značaj našega naroda — ne rečem ukusa — in ne postopati kakor kak paša : tako je prav, vse drugo je za nič! Priliko sem imel poslušati večkrat tako »staro" petje pri podružnicah, kamor pribežč pevke starega kopita, da še katero ubero kot nekak odmev svoje nekdanje slave pri materi fari. Priznam rad, da to petje ni tako kakor koral, toda ima svoje prednos'ti in duhu slov. naroda se prilega bolje nego koral, naj reče kdo kar hoče in če najde še toliko napak pri njem. Seveda morajo biti izurjene pevke. Drugače zaidejo kmalu v tisti skoro da smešni ton, ki ga imajo četvero-vrstične poskočnice. Toda ni meni —■ nestrokovnjaku — namen, prerešetavati staro in novo LISTEK. Mihael Žolgar. Ranjki se je rodil I. 1833 pri Sv. Petru na Medvedovem Selu na južnem Štajarskem, opravil iz klasičnih jezikov pa iz slovenščine na Graškem vseučilišču preskušnjo za srednje šole, podučeval nekaj časa v Celju, postal gimnazijski učitelj 1. 1868. v Kranju, kjer je bil tudi okrajni šolski nadzornik, potem v Celju, kjer je umrl dne 22. februvarija 1.1. Od 1. 1874. je bil odbornik »Slovenski Matici". V Celju je bil založnik in poldrugo leto vrednik šolskemu listu »Popotniku". Koliko je pisal va-nj, pov6 naj kdo njegovih sotrudnikov. Jaz naj tukaj le omenim, da je prof. Mihael Žolgar bil res marljiv pisatelj. Tako je priobčil n. pr. v gimnazijskem izvestju Celjtkera že 1. 1866. razpravo: »O slovenskem glagolu". L. 1867.: »O slovenski sklauji". V Kranju ima gimnazijsko poročilo leta 1869. čvrst sostavek njegov: »Pogled na atiško zgovornost", v katerem se razpravlja najprej zgovornost naravna, potem sofistov, naposled umetna zgovornost (4. str. 15). Izv^stje 1. 1870. kaže razpravo: »O domači udgoji in njenem vplivu na vspeh šolske mladine" (8. str. 23). Letnik e. kr. realne gimnazije v Kranju za ji šolsko leto 1872 pa ima ranjkega spis: »Različnosti t ► v slovenskem ljudskem jeziku" (8. str. 16). V Celju je priobčil v izvestju gimnazijskem leta 1873. raz^ pravo: »Slovensko narodno pesništvo" (8. stran 23 — 39). Iz tega se vidi, da je pokojni M. Žolgar bil res vzoren rodoljub in marljiv pisatelj slovenski, j Blag mu bodi spomin! J. M. Naš književni jezik. Spisal E. B. IL Oglejmo si zdaj še drugo napako, na kateri boleha n»š književni jezik. Ta bolezen, ki izvira večidel iz prej opisane, imenuje se: nesložnost. Kdor le nekoliko pogleda v naše slovstvo, opazil bo kmalu, da »kolikor glav, toliko pisav": dva časnika, dva pisatelja ne pišeta enako, in niti eden in isti si ni vedno dosleden. S kratka: o enotnem književnem jeziku se pri nas ne more govoriti. Ampak naša književna slovenščina bi se dala najbolje primerjati široki cesti, po kateri vsak vozi, kakor mu drago: najvestneji držijo se kolikor mogoče cestne sredine; drugi pa uhajajo bolj ali manj na desno in levo, in nekateri silijo celo — čez meje. A kako bi moralo prav za prav biti? Naš književni jezik bi moral biti podoben železni cesti, kjer vsak voz po enem in istem tiru drči, ne da bi mogel kateri le količkaj v stran kreniti. Res, da se s tako uzorno edinostjo ne more dozdaj noben narod ponašati; pa take nesloge, kakor pri nas, tudi ne najdemo pri nobenem omikanem narodu. Ako se torej hočemo Slovenci po.slednjim prištevati, je neobhodno potrebno, da se v omenjenem oziru prej ko prej poboljšamo. Obilo truda je sicer k temu treba, mnogo zaprek je treba premagati, a smoter je tudi vreden truda. Pred vsem nam je treba enotne slovnice, ali bolje rečeno, enotnih slovniških oblik. Kolikokrat sa zgodi, da nam ponujajo naše slovnice za eden ia isti slučaj več oblik na izbiro, ko bi nam vendar ena sama zadoščala. Naj omenim le nekaterih takih slučajev: 1. Obrniti, obrnoti, obrnuti; 2. v Celji in v Celju, v mestu in v mesti; 3. z desno roko in z desnoj rokoj; 4. rodilnik dvojine in množine: sladkostij, sladkosti in sladkost itd. — Vprašam: Cemu so nam take različnosti? Pesnikom jih je res večkrat treba, in njim tudi jaz rad privoščim več prostosti; v prozi pa so gotovo čisto nepotrebne, da naravnost škodljive, ker pospešujejo nesložnost in nedoslednost Zategadel bi se morali v vsakem takem slučaji odločiti za eno samo obliko ter isto vsi in dosledno rabiti. Sprejetim enotnim oblikam naj bi se sicer v oklepih pridejale tudi razne pravilne varijante, ki bi pa bile samo pesnikom dovoljene. — Mimogredoč naj še omenim, da bi po mojih mislih bilo najbolje, ako bi se glede mestnika ednine moškega in srednjega spola zedi- petje; le toliko sem se dotakail tegk rpraitojs, kolikor se tiia mojega namena in kar fakta govore. Kakor sem že rekel, skrb je ali tuj morala bi biti skrb organistov, da se pobrinejo sa dobro in lepo petje tudi zunaj cerkve. To pa dosežejo najlaže po tem potu, katerega sem že nekoliko poudarjal. Ako se bodo cerkveni pevci učili tudi slovenskih pesnij is stare Sole, vsaj nekaterih, potem bode to nekak most mej petjem znotraj in zunaj cerkve. Tem cerkvenim pevcem, ki so že kolikor toliko iz-Težbani v petji, je pač lahko naučiti se tudi ne-cerkvenih in domoljubnih pesnij in časih lahko nastopijo javno tudi zunaj cerkve. Toda vse to prav za prav ni nič novega, in kar sem pisal, izvršuje se več ali manj marsikod. Vendar je treba ohraniti v spominu, da imam v mislih vedno le kmetske pevce in za t^ je treba še mnogo skrbeti. Zato bi bilo pač želeti, da bi se nstanavljala pevska društva, kakoršna imajo že na nekaterih krajih po kmetih. Kakor bi knjižnice skrbele in skrb^ ljudem za berilo, tako bi skrbela in skrb^ ljudem za petje pevska društva, katera lahko ob enem skrbč tudi za cerkveno petje. In to je ravno stvar in dolžnost organistova — čegava pa? In kakor za knjižnice, tako tudi za taka pevska društva ni treba Bog ve kakih priprav! Izurjenec v petji, recimo organist, povabi več dečkov in deklic, o katerih meni, da imajo dobre glasove, in začne je vaditi v petji. Vse drugo pride samo ob sebi. Vem, da nastanejo pri takih prilikah sčasoma kaj rade kake spletke, zvečine ošabnosti, katere pa moder vodja lahko vselej odstrani, osobito ako ima dosti vajencev — kar je vsakako potreba in tudi lahko mogoče. Malo dobre volje je treba in nekaj več vstraj-nosti — pa gr^l Hus v svojem in sedanjem času. XVI. Iz Wiklifovih spisov je Hus jemal nagibe z4-se . in za ljudstvo. Razmere so bile večkrat podobne in je marsikaj prav prišlo na češki preloženo. Husu je bilo za gibanje, bojevanje, za prevračanja, v tem stanju stvarij se je dalo kaj prenarediti, v mirnem času se ne d^ reformovati v živo, zlasti ne od posameznih, ali pa le polagoma. Zato je Hus skrbel za vedne viharje in v teh so šli čin za činom. Eim? To še Husu ni bilo jasuo vselej, a naprej je šlo. Od narave je vsak človek nekoliko prevzeten, a ta napaka se da poboljšati z zatajevanjem, ali pa vzraste nasproti v strast. Kaj biti in veljati, to je tudi Husa mamilo, a ker svet ne privošči posameznim mnogo časti zaradi osebe, je treba modro postaviti se za splošen blagor, in tako leti vse slavljenje na onega, ki se poteguje za take narodne svetinje. Tako nekako je tudi Hus ravnal. Na videz je delal za lepoto cerkve, za krepost duhovnikov, za blagor češke, za čast naroda itd., a za plačilo je prišlo nekaj zasebnega. To sicer ne bi bilo nič napačnega, ako bi bili nameni čisti. Ali bi se bil Hus trudil toliko tudi v slučaja, da bi bil žel le nebva-ležnost, laničevanje, preganjanje, kakor na primer apostoli, ne vtfmo, a faktMn je, da je bil na vsa* uiilišii prvi, na dvora Mlikomoieo, vodja močne reformatorske stranke; to so pa le taka reči, ki prevzetnemu dubu ugijajo. Pri tem, ko je Rasa ilo dobro, so se okoristili še mnogoteri drugi, ia Hus jim ni zavidal. ^ Praiali bi lahko kar naravnost: ali je imel Hus jasen ta smoter pred seboj, (eSko ljudstvo oprostiti nemškega pritiska, in iz cerkve odpraviti nekatere napake, ali pa je to vse le slučajno se združevalo, ker so njemu kot Cehu raviio Nemci najbolj bili ua potu? V začetku svojega delovanja Hus kaj tacega ni mislil ne upal, pozneje pa, ko je imel več izkušnje in pripravne okoliSčine, je verjetno kaj tacega snoval, pa le bolj prikrito in posrednje. Prav imenitno prašanje je torej: ali je bilo to Husovo gibanje opravičeno, so li imeli dovolj vzrokov boj pričeti in nadaljevati, in so li hodili prava pota in s pravimi sredstvi? Vsako gibanje mora imeti enega, ki giblje. To je res, a za veliko gibanje je treba veliko moči. Posamezni zasebnik nima veliko moči, zato mora skrbeti, da še mnogo druzih in močnih z&-se pridobi, zlasti vlado. Združene sile pa so velika moč, in ta napravi veliko gibanje. Husova agitacija je bila veliko gibanje. Kako je spravil toliko moči skupaj? Ljudje so sicer nagneni povsod pečati se z novostmi, in zalo ni prav težko pridobiti jih za ka-košno novo stvar. Zgodovina nam pripoveduje sto takih slučajev. Na drugi strani je pa zopet res, da je navada na stare razmere najboljši porok stanovitnosti in miru v ljudstvu. Vsekako pa morajo biti razmere te zdrave, da ostanejo stanovitne, ako so nenaravne in gnile razmere, začne družba sama se majati in gibati in pri tacih razmerah je agitacija in prevrat mogoč, da celo lahek, ker je pripravljen. Kako je bilo za Husa na Češkem? To smo prej povedali. Razmere niso bile naravne in zdrave, marsikaj gnilega je bilo v družini in državi. Glavne rane smo videli v tem le: 1. Vlada kralja Venceljna je bila slaba in gnila, za blagor narodni čisto nesposobna in dostikrat krivična in kruta. 2. Razmera med prvotnimi prebivalci čehi in tujimi priseljenci Nemci se je bila ua kvar prvih obrnila. Nemci so preveč pritiskali in Cehi so pri-tisek čutili in ga zavračali. Zakaj in kako je to prišlo, smo prej že pojasnili. 8. Najbolj konservativni faktor v narodnem življenju je dobra duhovščina. Za Husa je bilo mnogo dobrih duhovnikov višjih in nižjih, svetnih in redovnih, to je gotovo in razvidno iz zgodovinskih podatkov in iz vzgledov ravno za časa Vencelj-nove vlade. Kjer se taki duhovniki dobe kot n. pr. sv. Janez Nepomuk, in tak ni bil sam, ne moremo reči, duhovščina je bila splošno sprijena. Slabosti pa so res bile med tačasno duhovščino na Češkem. Najprej ni bila vzvišena nad narod- nostnim prepirom, ampak je gibanje iz sreta zrilo v eerkev in to je bilo bndo. Nadalje so bili res mnogi ▼ISji dohovniki preveč obdarjeni z pozemeljskimi dobrotami, posebej z obširnim posestvom. Te skrbi pa dabovnika begajo in ga motijo ter odvračajo njegovemu poklicu, in to je slabo. Bogastvo in obilnost rodi rado še druge pregrehe, slastno vlivanje itd. Te napake so bile med duhoviiino ob Husovem časa, ne sploine, pač pa javne, in to je bilo prav hudo. Slednjič je mnogo duhovnikov bilo odvisnih od vlade, in vlada je nastavljala take ljudi, o katerih je vedela, da jej ne bodo delali nikakih sitnosti in zaprek. Tako je prišlo po vladni krivdi čedalje tem več slabih duhovnikov v službo in slabi duhovniki gibanja niso zadrževali, ampak pospeševali. Politični preg-led. v Ljubljani, 3. marca. ITotrant« dežele. ČeSka. Deželni zbor se bode vendar soŠel meseca maja, kakor poroča ^Politik". Ni pa še gotovo, ali pride že sedaj pred deželni zbor razdelitev okrajev po narodnosti prebivalcev. Gališka zemljiška odveza. Poljaki odločno zahtevajo, da se to vprašanje hitro reši. V tajni seji je poljski klub sklenil z vsemi proti trem glasovom, da bodo glasovali za vladno predlogo. Mnogi člani desnice pa naglašajo, da to vprašanje ni tako nujno in naj bi prišle druge važnejše in nujnejše stvari prej na dnevni red državnega zbora. Vsled tega je položaj na desnici precej kritičen. Ogerska. V ogerski zbornici ste bili tudi zadnji dve seji jako burni. Oglasil se je tudi vodja zmerne opozicije grof Apponji. Finančni minister Wekerle je očital opoziciji, da je prerobata, ker napada le osebe. Dalje je naglašal minister zasluge Tiszove ter solidarnost vlade. V soboto je bila debata končana. Govorilo je več govornikov, nato je bilo glasovanje. Proračun je bil z večino potrjen. Tnanje driare. Italija. V jedni zadnjih sej italijanske zbornice je moral dati Imbriani zopet enkrat dušek svojim irredentovskim mislim. Zlorabil je debato o pomanjšanji sodišč iu poudarjal, da bode glasoval proti dnevnemu redu, ker noče podeliti pooblastila nobenemu ministerstvu kakor le v slučaju „vojske z Avstrijo'. Vtis tega razlaganja bil je tak, da se mu je smejala vsa zbornica. — Imbriani naj se ne šali s takimi predlogi v zbornici, kajti zgodovina govori, da italijanske vojne z Avstrijo niso bile nikdar za Italijo vesele. Francija. Princ Filip Orleanski biva v ječi v Clairvauxu v posebnem paviljonu, kjer bivajo navadno jetničarski nadzorniki. Ko vred^ zanj pripravno ječo, kjer so bili preje anarhisti, odvedli ga bodo vanjo, kakor poroča „Correspodance Havas". Vojvodinja Chartreška, princesinja Marjeta Orleanska, dr. Qučneau de Mussy in g. Bocher smejo princa vsak dan obiskati. Polkovnik pl. Parseval in vojvoda Luyneški smeta tudi obiskati princa, a le dvakrat v tednu. Sploh ga ne sme do sedaj nihče drugi obiskavati. S princem se ravna, kakor z vsemi političnimi kaznjenci. Hrano sme od drugod dobivati in oblačiti se, kakor mu drago. Pisma njegova pa pregleda jetničarski ravnatelj. nili v naslednjem pravilu: Tisti samostalniki, ki " imajo v družilniku končnico nem", dobijo v mestniku končnico „1"; vsi drugi pa, ki imajo v družilniku končnico „om", dobijo v mestniku končnico „u"; torej: v Celovci, ne v Celovcu; pri moži, ne pri možu; a: na vozu, ne na vozi; v mestu, ne v mesti.*) Nadalje nam je treba enotne terminologije, to je: za vsak pojem enega samega slovenskega izraza, ne pa po tri in še več. Tako n. pr. služijo Dam zdaj za pojem »Familie" izrazi: rodbina, rodo-vina, rodina, družina, obitelj; za »Kugel": krogla, obla, oblica itd. Kadar imamo za kak pojem več besed na izbiro, izbrati moramo, ako le mogoče, tisto, ki je najnavadnejša, vsakemu lehko umljiva; napačno pa je, ako se nasprotno poslužujemo takih izrazov, ki so le v kakem kotu slovenske domovine navadni ali sploh manj znani. Za ,Warme" pišimo toplota, ne pa gorkota; za „Wahrheit" resnica, ne pa istina; za „0b8t" sadje, ne pa ovočje; za „fra-, gen" vprašati, ne pa pitati; itd. Le ako nam za kak pojem manjka dobrega, primernega izraza, ustregel nam bo, kdor nam iztakue kako narodno, če tudi manj znano besedo, kakoršna je n. pr. ^sleč" — Alpenrose. Na druge slovanske jezike pa bi se smeli še le tedaj ozirati, kedar za kak pojem nimamo niti enega domačega ali dobro skovanega ♦) Ta ce bode obveljala. Op. vred. in že udomačenega izraza na razpolaganje. — To načelo je brez dvojbe edino pravo in naravno, a žal, da se je dozdaj pri nas ravno nasprotno ravnalo. Pa tudi za razne živali, rastline, rudnine treba nam je enotnih imen, n. pr. nUdeb", ne pa tudi: odap, smrdokavra, smrdojerica itd.; ali .škrjanec", ne pa tudi: skorjanec, škrlec, goliber, podnebar itd. Posebej pa še moram poudarjati, da nam je za vsako besedo tudi le eue same natanko določene pisne oblike treba, kajti pri nas se malone vsaka tretja beseda različno piše, kakor je to razvidno iz naslednjih izgledov: Nisem, nijsem, nesem, nejsem; .nimam, nijmam, nemam, nejmam; skoraj, skoro; tedaj, tadaj; vender, vendar; kedar, kadar, kader; nečem, nočem, nehčem; kakoršen, kakeršen; danas, denes, dones; razen, razun, razven; temuč, temoč, temveč; maša, meša; predno, preden; zmirom, zmerom, zmiraj, zmeraj; blizu, blizi, blizo, blezu; usoda, osoda; gozd, gojzd; teško, težko; bralec, bravec; ječa, uječa; nabirati, naberati; uzrok, vzroK; gnezdo, gujezdo; češnja, črešnja; kopriva, kropiva; čebela, bučela; cvetica, cvetlica; tisoč, tisuč; tujec, ptujec; tica, ptica; hrvaški, hrvatski, horvaški, hrovaški; goriški, gorički; pomlad, spomlad, vspomlad, vzpo-mlad; jaz, jez, jest; vpliv, vpljiv, upliv, upljiv itd. Ali ni to krasen pravopis?! Kakor znano, imajo Nemci enoten pravopisni slovar, da vedo, kako jim je to ali ono besedo pisati; pri nas pa se ni doslej za take „malenkosti" nihče brigal, ampak pisal je vsak, kakor je hotel. Bes skrajni čas je že, da se opisane napake našega književnega jezika odpravijo, m upam, da se temu važnemu in koristnemu početju ne bode nobeden Slovenec ustavljal. Vprašanje je le, kako bi se stvar dala najlažje in najhitreje izvršiti. Toliko se mi zdi gotovo, da bi v tem oziru delovanje nekaterih posameznikov ne imelo zaželjenega vspeha, ker bi se njihovim določbam le malokdo hotel pokoravati. Ampak trebalo bi nam nekako po vzgledu nemškega „Sprachverein"-a posebnega jezikovnega društva, v katerem bi bili zbrani vsi slovenski pisatelji in omikani rodoljubi. In sklepi tega društva morali bi potem tudi za vse Slovence merodajni biti. Delovalo naj bi pa društvo po teh-le glavnih, pravilih: 1. Namen društvu: Slovencem ustanoviti enoten, v resnici domač in vsakemu lahko umijiv književni jezik; sploh poslednjega kolikor mogoče olikati in na vse strani razviti. 2. Pred vsem bi moralo društvo na prste stopiti vsem zaničevalcem in kvariteljem pravega, naravnega narodnega jezika. V ta namen naj bi se takoj v začetku izdala kolikor mogoče popolna zbirka takih umetnih ter večini naroda neznanih izrazov . Nemitja, Calo se je, d» meni Bismarck od-predati se ministerstra. .Hamborger Nacbnehten" p« poročajo, da j« Bismarck opastil to misel z ezi-lom D» itid volitev. .National-Ztg.' pa piše, da odpoved Bismarekova ni v nikaki ivezi z volilnim izidom. — .N. Ali. Ztg." sodi hladnokrvno o izidn Tolitev in njih nasledkih v državi. Nasproti vsem poročilom, ki so hotela naprej vedeti posledice vo-IH«v, izraža se kancelarjev list tako le: ,Ko bi tadi qe imela kartelna stranka večine v državnem zbora, vendar bi bilo napačno sklepati iz te okolnosti, da bode nastal kak prevrat v političnih zadevah nemške države. Motili so se prostomišljaki, ki so se veselili propada kartelne stranke. Kakor še nikoli, avideli ^mo zdaj, da si morajo iti na roke vse one straLke, katere žel^ ohraniti naSe državno in družbeno blago-Aanje. Ideja kartelne btranke, katero priznavajo tudi Ajeni nepristaši, pokazala je svojo moč in smemo 86 nadejati, da bo vzajemnost državo pospešujočib elementov zmagala stranko, ki hoče prouzročiti prevrat v državi." — Kartelna stranka je propala in ožje volitve jej gotovo ne pomorejo k zmagi. To Vvidi tudi .Nordd. Allg. Ztg." Praktična je kartelna stranka, kakor nje gospod mojster knez Bismarck, in v svoji žalosti snuje zopet nov kartel, ki ga ne bodo vezale tako nenaravne vezi, kakor staro kar-telno stranko. Novi kartel bo značil zvezo vseh onih političnih elementov, ki hotč ohraniti dosedanji družbinski red ter pobijati revolucijonarne namene socijalnih demokratov. Kartel ima torej mnogo več politikov in volilcev, kakor jih je bilo v njih imeniku zaznamovanih. Ko bi tudi dobile manj glasov one stranke, ki sestavljajo v državnem zboru kartel, ne govori ta slučaj že proti naravni in potrebni ideji, katera se v kartelu nikakor ni vtelesila Še do sedaj. Bilo je morebiti napačno, da so v razne programe omejevali državno idejo, katera živi v narodu. Tdko početje ne ugaja pa nikakor nem škega naroda načelom in posebno radi tega ne, ker se niso mogli sprejeti v resnici veliki krogi volilcev, kateri spadajo v ta okvir. — Tak program, na katerega bi prisegali tako obširni krogi, je sicer mogoč, a vprašanje je, kdo bode vse stranke spravil pod jeden klobuk. To se tudi Bismarcku ne bode posrečilo. Rusija. Letošnji shod ruskega in nemškega cesarja bo bojda v zapadni Rusiji ne daleč od j)raske meje. — Za pomiloščen e princa Orleanskega potegnil se bo bajž tudi ru«ki car pri francoski vladi. Bolgarija. ,Plovdiv" zahteva od bolgarske vlade, da plača Rusiji zahtevane svote in stori pri evropskih državah potrebne korake, da bodo priznale Drinca Ferdinanda kot bolgarskega vladarja. Belgija. Kakor je znano, praznoval bode letos belgijski kralj Leopold II. petindvajsetletnico svojega vladanja. Vojaški krogi nameravajo letošnje vojaške vaje tako vravnati, da se bodo ob cesarjevi petin-dvajsetletnici blizu Bruslja končale. Tako se bode -vsa belgijska armada vdeležila slavnostnega dne. — Belgijska zbornica je z 51 proti 29 glasovom sprejela predlog, da morajo pričenši z letom 1895 znanje nizozemskega jezika vsi sodniki in notarji dokazati. Izvirni dopisi. z Gorenjskega, dne 1. marca 1890. Devetnajsti . vek, ako ga resno in dobro preudarimo, je resnično vek napredka, če ne pozitivnega, pa vsaj negativnega. Ne-le samo v Ameriki in drugod se velikansko in čudovito napreduje, marveč še celo pri nas trdih Gorenjcih. Čudiš se morda, dragi čitatelj, kako je to pač mogoče! Rečem ti, istina je, le pridi in poglej! — Najpreje te peljem tja gpri do Save, kjer se gradi velikanska tovarna, o koji se je že čitalo po časopisih. Zares amerikansko delo in stavba! Kakor poleti se tadi še po zimi vedno jednako stavi in zida, četudi je hod mraz. Vse to ne dela nobene ovire v dnevih napredka. Voda, pesek, kamenje, opeka in draga taka roba, vse se pri ognji ogreje za mali denar s pomočjo krščanskih sužnjev. Seka in teše in zbija se vedno jednako, bodisi petek ali svetek, kdo se meni zato v dnevih napredka. Glavna reč je, da napredujemo. Da se pa to more vresni-čevati, treba se je strogo držati onega zlatega Dar-vinovega nauka: Človek je pretvorjena opica, torej brez duše in višjega namena, tedaj živina. Potem je nepotreben Bog, nepotrebna molitev, odveč so prazniki in nedelje, odveč tudi cerkev. In tega se moraš trdno držati. Gorj^ ti, ,da krainischer Hund" itd., kakor te pitajo, ako bi se drznol iti v praznik ali nedeljo k sv. maši! Takoj si ob delo in še ta bore, krvavi zaslužek je proč. In kaj je zopet vse to? Napredek! O zares ubogo ljudstvo, ki mora toliko trpeti pod tujim na-silstvom! Oporekal mi bode morda kdo rekoč, slabi delavci so, malo se stori, kdo jih bode dobro plačeval itd. Prašam, kdo pa je temu kriv? Dajte ljudstva dušnega in telesnega živeža, pustite delavcem rešivno vero, delite jim potrebno hrano in kmalu bodete spoznali kdo je bil bolj in preje bolan, glava ali udje. Spoznali bodete pa tudi, da bode dobiček obestranski: pri podjetnikih in pri delavcih, ki bodo zdravi, krepki, zadovoljni, veseli, pridni in zvesti. In to bode še-Ie pravi napredek. Potem se pa tudi ne bode treba bati, da bi se kedo zadušil na tak način, kakor v zadnjem času France Cegnar iz Druljevka šmartinske duhovnije (in ne iz Mavčič, kakor se je bralo), ker delavci ne bodo iskali takih stanovanj, kakoršna niso za ljudi. — Ker ravno govorimo o delavcu Pr. Cegnarju, kateri je izdihnil po paragrafih napredka, naj pa še povem, kakor sem zvedel iz gotovega vira, da se je tudi pokopal po istih paragrafih. Štirje delavci v raznih ,.modernih uniformah", v raztrganih predpasnikih in istotakib rokovicah za mraz prineso poslednje ostanke pokojnega k sv. Lenartu na Jesenice v mrtvašnico, da bi se drugega dne zagrebli, kar se je i zgodilo; a še istega dne se je moral ubogi ranjki spet odgrebsti. Zakaj? Ni mi znano. Brž ko ne se je pri njem iskal kak paragraf na* prednjaške pameti! V sedanjem veku napredka se daleč pride. Tudi na Jesenicah se uč^ na pamet in praktično izvršujejo omenjeni slavni paragraf, posebno v „h3-telu", če se prav spominjam, z napisom: .Zum Kaiser von Oesterreich!" Gospodar z družino, kolikor mi je znano, slovi kot poštenjak strogo krščansko-ka-toliški. Pa duh napredka in krivonosa in druga kultura iz »rajha" je vse prekvasila seveda po paragrafih napredka. Ni mogoče, boš djal! Istina je! Le poslušaj me! ki ST se v poslednjih desetletjih brez prave potrebe zasejali v književno slovenščino, na škodo njene razumljivosti in sploh zdravega narodnega napredka. 3. Za prvo silo naj bi se potem določili enotni slovenski izrazi za najpotrebnejše pojme, in ob enem tudi pravopis najnavadnejših slovenskih besed. 4. Še le potem naj se loti društvo glavnega dela: skrbi naj, da se odpravijo vse nepotrebne različnosti gled6 slovniških oblik; nadalje, da se polagoma ustvari enotna slovenska terminologija: za Tsak pojem ena sama slovenska beseda, za vsako besedo ena sama pisna oblika. A na tem mestu še jedenkrat poudarjam, da moramo skrbno paziti na to, da se bo naš književni jezik kolikor mogoče vje-mal z narodno govorico, ali bolje rečeno, z govorico narodne večine, sploh da bo tudi priprostemu ljudstva lahko umljiv. 5. Da se poznanje in raba pravilnih domačih izrazov povsod med Slovenci razširi, naj bi se razven velikega občnega slovarja izdale še posebne terminologije za razne potrebe, kakor: pravna, rokodelska, kuharska itd. Nadalje naj se določi in izd4 enoten prirodo- in zemljepisni imenik. 6. Društvo naj bi skrbelo tudi za to, da bi se po družbi sv. Mohorja na svetlo spravil lahko umljiv tolmač vseh v enotno občno terminologijo vsprejetih, v popularnih knjigah navadnih, a priprostemu ljudstvu manj znanih izrazov. 7. Posebno skrb in pozornost bi moralo društvo obračati na to, da bi se njegovi sklepi tudi dejanjski in sicer povsod in točno izvrševali, ter da bi se za-branilo vsakoršno samovoljno pisanje, prenarejanje jezika, kovanje nepotrebnih besed itd. V ta namen naj bi se po nizki ceni izdajalo posebno društveno glasilo (mesečnik), v katerem bi se poleg raznih jezikoslovnih razprav tiskale temeljite jezikovne ocene vseh novih ali vnovič natisnjenih knjig, zlasti šolskih. Pa tudi na razne časopise, govornike itd. naj bi se primerno pazilo. Kdor bi se društvenim določbam naravnost ustavljal, zoper njega bi moralo društvo ostro postopati; n. pr. Slovenci bi se morali svariti pred nakupovanjem dotičnih slovenskih izdelkov, društveniki pa bi morali biti naravnost zavezani, da si istih ne bodo naročevali. 8. Kar bi jezikovno društvo jedenkrat sklenilo in določilo, to bi se — vsaj brez tehtnih vzrokov — ne smelo več prenarejati; kajti po tistem vednem prenarejanji in novotarenji jako slabi jezik in ž njim vred ves narodni život. To se mi zdijo najvažnejše točke, po katerih naj bi se novo društvo ravnalo. In zdaj na koncu tega spisa izrekam le še to prisrčno željo, da bi Slovenci ne preslišali mojih besed, ampak da bi si nemudoma ustanovili priporočano društvo, ki bi nam naš književni jezik prerodilo in slovenskemu narodu s tem postavilo temelj — boljše prihodnosti. Kvaterni teden je, čas pokore in svete resnobe in to še tem bolj, ker smo v 40dan8kem postnem čuu. Ker so pa to Ia prasne, stare, sedanjemu napredka neprimerne nepotrebnosti, treba j« kaj čisto novega. In glej! Gospodar, občespoštovani in katoliški mož, najame godbo, menda še celo ondi za Bečem. in ta svira od četrtka zvečer do petka zjutraj pod njegovo streho, pa zakaj ? Na Ijnbav kopici lu-terancev iz .raj h a", zakletih sovragov Slovencev, zatiralcev naših delavcev, da se je s tem počastil Bakus! Ob polunoči pa se prične ples, ki traja do petih zjutraj. In to se godi »kvaterni petek v postu" tn sicer pod streho onega strogo katoliškega moža, čegar življenje je lansko leto osorej viselo na tako tankem lasu, da je sam priznal, da mu je k zdravju, nad kojim so zdravniki obupali, jedino pomagala le molitev! To je torej napredek, znamenje časa! Kamo smo prišli? Na ljubav peščici drugo-vercev, rekše brezvercev, mora se očitno sramotiti Bog, vera in vse, kar je lepega, poštenega, katoliškega, svetega, da se pohujšuje in bega domače ljudstvo in prekletstvo božje kliče nad vže tako raznim nezgodam podvrženo okolico! B-g nas varuj takih katolikov ter reši žalostnega napredka! Dnevne novice. (Presvetli cesar) je podelil g, deželnemu gozdnemu nadzorniku V. Gollu viteški križec Franc Josipovega reda. (Velečastiti gosp. Josip Marn), častni kanonik, c. kr. gimnazijski profesor, konz. svetnik itd. v Ljubljani, poslal je že v drugič »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 5 gld. Srčna bodi hvala blagemu rodoljubu! (Minister dr. pl. Gantseh in dunajske mestne srednje šole.) Za časa vlade nemških liberalcev bilo je ustanovljenih po vseh deželah mnogo srednjih šol, in sicer ne toli ob državnih ali deželnih troških, temveč na občinske troške. Kjer je bilo kako mesto ali mestece, kateremu je stal na čelu občinske uprave mož Schmerlingovega ali Auerspergovega mišljenja, založilo je lastno srednjo šolo, realko ali gimnazijo — seveda nemško — kjer je ni ustanovila država. A nastal je čas, ko so se občine naveličale vzdrža-vati take šole, prosile so, naj jih dežele ali država prevzamejo v državno upravo. Zlasti Dunaj v tem oziru ni zaostajal za drugimi mesti, in ker je mestna uprava dobro vedela, da ji deželni zbor ničesa ne bode dovolil, obrnila se je s prošnjo do države. In glej! Gospod naučni minister Gautsch bil je zelo postrežljiv. Dunajska občina vzdržava poleg državne srednje šole še pet srednjih šol ob lastnih troških, ki znašajo nad 400.000 gl., dasi niti četrtina te naklade ni pokrita s šolnino. Konservativni listi sicer izražajo nddejo, da ne bode vseh pet šol podržavljenih, ker bi se potem moralo neizogibno tudi po-državiti mnogo slovanskih občinskih ali zasebnih srednjih šol. Mi se ne moremo pridružiti povsem tem nadejam, dobro vedoč in poučeni vsled usode kranjske spodnje gimnazije, da je za nemške ustave več naklonjenosti! (Umrl) je nocoj ob 7^3. uro v St. Vidu nad Ljubljano nadučitelj g. Ivan Kermavner, rojen 1. 1857 v Ljubljani; služboval je od 1. 1876, Pogreb bode jutri ob 5. uri popoludn^. N. v m. p. (Telovadba na gimnazijah.) Naučno ministerstvo namerava vpeljati telovadbo kot obvezen predmet na gimnazijah in v tem smislu predložiti državnemu zboru postavni načrt. (V Trstu) je umrl v torek zjutraj po dolgi bolezni č. gosp. J. Skabar, duhovni pomočnik pri novem sv. Antonu. N. v m. p. (V Gorici) je umrl dn6 26. februvarija po dolgi in mučni bolezni č. g. Andrej Skert, vikanj v začasnem pokoji, star 44 let. N. v m. p.! (Ljubljanska čitalnica) imela je včeraj prvo svojo postno društveno besedo s prav zanimivim vsporedom, obsegajočim jeden ženski in mešani zbor, dva moška zbora, V. Moser-ja »Suite" za gosli in glasovir in jedno deklamacijo. Tako ženski kakor moški zbor nastopila sta, akoravno smo pogrešali marsikatero dobro, izkušeno moč, v lepem števila in izvršila sta svojo nalogo jako častno in hvalevredno; to velja posebno o Bazin-ovem prekrasnem moškem zboru: »Križarji na morji", v kojem so se odlikovali s čisto, krepko in sigurno intonacijo zlasti basisti, katerim v tem zboru pripada najtežavnejši del; sploh tega zbora še nikdar nismo slišali prednašati s toliko dovršenostjo in sigurnostjo, kar je tudi priznalo občinstvo z burno pohvalo. Posebna hvala gr^ gosp. kapelniku G^rbioa u ta, da, nas je seinanil i dosibmai pri nas še nepozoatim poljskim sklada-. teljem J. Gall-om, profesorjun) in pevovodjo na Uovskem kooservatoriji, č.eg»r troglasoi žeuEki ^bor »DrospeT" je Upa, milo doDoč« kompoaicija, ki pričuje o velikej nadarjenosti mladega skladatelja iu ki je toliko prijala posloj^lcem, da se je morala ponavljati. O Moser.-jevi .Boite" ta gosli, in glasovir (gosp. Obm vitez Janu$ovsky), katero je skladatelj za ta večer nekoliko prenaredil io okrajšal, izreklii smo svojo pohvalno oceno že o priliki koncerta, katerega sta pred nedavnim časom priredila ta dva gospoda, in veseli nas, da je ta pot t večjem šte-n vila, kakor pri omenjeaem koncertu zbrano občinstvo imelo priliko, izraziti obema gospodoma živahno in zasInžeDo priznanje in pohvalo in to v obilnejj meri. Eonečno uam je še omeniti, da je gospica Krsnik-ova deklamovala s pravim naglasom, in razumom Boris-Miranovo: .Preširnovo oporoko" in so tadi ta večer skazala kot jako spretno deklamovalko, j katero so poslušalci odlikovali z burno pohvalo. In tako smejo biti povsem zadovoljni z vspehom tega večera tako društveniki, kakor tndi vse izvršujoče moči. —ik. . (Slavjanski,) ki bode koncertoval v četrtek tu v Ljubljani v redutni dvorani — mimogrede omenjamo, da so za ta koncert razprodane že vse vstopnice — nastopil je te dni s svojo družbo v Oseku. Ker se je vlada ogerska bala .panslavistiških" demonstracij pri njihovem prihodu, odposlala je redarje na tamošnji kolodvor. Srbskega občinstva se je vse trlo. V mesto so se peljali na dveh prekrasno ovenčanih tramvajskih vozovih. Takoj po njihovem prihodu pripeljal se je v Osek vladika Strossmajer iz Djakova ter je bil navzočen pri obeh koncertih. (Slovansko pevsko drnštvo na Dnnaji) priredi v sredo 5. marca t. I. v cvetličnih dvoranah c. kr. vrtogradnega društva (Parkring) postni svoj koncert, pri katerem sodeluje več znamenitih umetniških sil slovanskih. Med prekrasnimi moškimi, mešanimi in ženskimi zbori je na prvem mestu dr. 6. Ipavca slavnostna kantata ^Todnika" (besede J. Funtkove), ki se je pela vlani o priliki razkritja Vodnikovega spomenika. — Po koncertu svirala bode vojaška godba. Dunajske Slovence opozarjamo na to slovansko slavnost. (Starina štirskega nčiteljstva.) Med aktivnim nčiteljstvom na Štajarskem je najstarejši nadnčiteij g. Miha Cerv v Gorenjem Gradu (poroj. 1. 1811), senior med upokojenimi učitelji je pa 1. 1801 v Slov. Goricah porojeni, zdaj v Mariboru živeči nad-učitelj g. Fr. Regholec; slednji je bil v letih 1821 do 1824 učitelj upokojenega dvornega in tajnega svetnika g. Fr. viteza pl. Miklošiča. (Štirski šolski svet) namestil je na Ijnd&kih šolah za nadučitelja g. Iv. Weixla pri Mariji v Puščavi; za učitelja g. Fr. Zagoričnika v Orešji vasi na Bizeljskem, in g. BI. T o min ca v Črešnjici pri Slov. Bistrici; dalje je imenovana za učiteljico Ernestioa Razlag na dekliški šoli v Ljutomeru, za podučiteljico Antonija Sigmund v Cmureku. Dekliška šola v Lankovici, koja je pod vodstvom sestra krščanske ljubezni, proglašena je za javno. (Tabakovi dim) ostruplja meso. To raziskavanje objavil je zdaj nadzornik velike klinike pariške, ur. Bourrier. Pustil je namreč v tabakovem dimu na mizi dva kilograma drobno razsekanega mesa; za nekoliko ur je to meso povrhu popolnoma očrnelo. Ponudili so to meso psu, a ta se ga še dotaknil ni; povžil je stoprav meso prepečeno, a kmalu je poginil vsled ostrupljenja. Slični poskusi so se vršili s telečjim in konjskim mesom ter se izpostavili podganam, ki so istotako pog nile. (Pozor!) Solnograška ^Kirchen - Zeitung" objavlja svarilo pred nekim sleparjem, ki se izdaje bajč za dr. Benjamina, nadškofa in arhimandrita (!) v Solunu; na prsih neki nosi pektorale, hodi s svojim tajnikom iu nabira mile darove za semenišče v Solunu. Ko ga je opozoril neki duhovnik, da v Solunu ni nadškofa in da je ondi nadškofijstvo „in partibus infidelium", je hitro pobral kopita, ne da bi se bil izkazal z dotienimi dokazili. Pri obedu v nekem samostanu vstala sta hipoma, priporočila se, ter hitro odpeljala na kolodvor. Kam? ui znano. Nedvojbeno sta oba jako zvita „berača". (Iz zavarovalniških krogov.) Iz Trsta se poroča, da je kot izborni strokovnjak, na dobrem glasu poznati K. Levi, generalni tajnik zavarovalnice „Assicurazioni Generali", odstopil zaradi slabega Isdajatelj: Matija Kalar. zdravja; njemu naslednik bode baje imenovan sedanji ravnatelj avstrijske zavarovalne družbe zoper nezgode, g. Edm. Richetti. Dalje se je v Budimpešti pod pokroviteljstvom napominane zavarovalnice ustanovilo zavarovalno društvo zoper škodo po toČI in je tržaška zavarovalnica novi družbi brezplačno odstopila na razpolaganje vse svoje zastopnike ter tem načinom ne bode imela nobenih organizacijskih troškov. » u . ^ (Bela zastava) je visela pustni dan na jetniš- nici Q., kr. okr. sodišča v Krškem v znamenje, da niso imeli nobenega ptička pod ključem. (Krika posojilnic«) je darovala od čistega dobička družbi sv. Cirila-in Metoda 110 gld., pedago-giškemu društvu,^ šolarski knhinji v Krškem io šoli v Leskovci po 5 gld. Izvoljaoi so gg.: J. Knavs, ravnatelj: J. Lapajne i namestnik in tajnik; J..Pfaifei, blagajnik ;, njegov; namestnik A. Jugovic; A. Jurčec, odbornik; J. Božič, Fr. Gabršek in J. Geraldi, nadzorniki. Teleg:raini. Dunaj, .2. marca. Angleški prestolonaslednik pripelje se na pomlad obiskat najvišji dvor. Dunaj, 3. marca. V budgetnem odseku je odgovoril vladni zastopnik Niebauer na interpelacijo poslancev Bareutherja, Schaupa in Plenerja o vravnavi valute, da je ogerska vlada povoljno odgovorila na dotično noto avstrijske vlade; obravnave se še vrše, torej vlada sedaj ne more dati povoljnih pojasnil. Cetinje, 2. marca. Knez Nikita odpotuje koncem meseca v Carjigrad ter se povrne skozi Belgrad. Pariz, 2. marca. Minister Constans je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan ministrom notranjih stvarij poslanec Bourgeois. Pariz, 3. marca. Zmerni republikanski li«ti ostro pišejo proti temu, da je Bourgeoi« imenovan ministi'om in se je ministerstvo približalo radikalcem. „Autorit6" naznanja, dft bodeta odstopila ministra in Fal«* lieres. Berolin, 2. marca. Pri ožjih volitvah je bilo izvoljenih doslej 6 socijalistov, 7 prista-k šev ljudske stranke, 5 prostomišljakov, 5 narodnih liberalcev, 3 konservativci. London, 2. marca. Poštni parnik „Quetta'' je na povratku zadel v morski ožini,Torresil ob neznano skalo ter se takoj potopil. Utonilo je nekda dvesto oseb. Drugo poročilo dostavlja, da se je rešilo sto oseb. Tremensko sporočilo. Cas opazovanja 7. u. ijut. i. a. pop. 9. u. zvec. 7. u. zjut. 2. u. pop 9. n. zvec. Stanje irtkom.ra T mm ^mr 732-6 732-3 toploratn (O Cliija -2 8 -5-2 7278 727 6 732-7 -5-8 -24 —7-0 Veter sr. v»h( U). vzh. sr. vzh. si. vzh Vreme oblaino oblaSno II! »S 000 1-30 sneg n. zvec. ičz-1 —ru si. vzn „ sneg Srednja temperatura obeh; dni 4-3'', in —4-7'' za S-g" in 6-6' pod normalom. Dunajska borza. (Tciegrafiuno poroJilo.) 2. marca. Papirna renta 5« po 100 gl. (s 16* davka) 87 gld. 05 kr. Srebrna . 5* ."„ 100 '„ „ 16 % „ 87 5% avstr. zlata reiit«, davka prosta . . . 109 Papirna renta, davka prosta......101 Akcije avstr.-ogerske banke......928 Kreditne akcij«.......... 312 London.............119 Srebro ............. — Francoski napoleond. .......9 Cesarski cekini...........5 Nemške marke ..........58 20 56 „ 80 „ f>- 25 „ eo „ 60 „ Tujci. 23. februvarija. Pri Slona: Topfer, Petrovi«, trgovca, Fels, Ooldman in Arnstein z Dunaja — Koen-neeke, bozdravnik, iz Trsta. — Doktor Schainagel, vojaški zdravnik, ii Gradea. — Rait-harek iz Berolina. Pri .nmi&n : MandI, Pick, Back, Flesch, Conratz, Spiel-mann, Ulman, Liekman, trgovci, in Mandl, po.ovalec, z Dunaja. — Edvard Steuer iz Prage. Univ. med. D" EDVARD GLOBOČNIK deželni okrožni asciraviiilc (3-i) ir Razglas. ^3-2) V smislu deželnega zakona s 17. dn6 junija 1870, št. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti fikodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrSesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je