221. številka. Ljubljana, v četrtek 27. septembra XXVII. leto, 1894. tafcaja vaak dan sveder, isimli nedelje in praznike, ter velja po poiiti Fr«jeman «a a v ■ t r o-og ere k ■ deželo u* vat; leto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa fetrt leta 4 gld za jeden aa*er 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 3<> kr., aa jerleo meuec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje da dom računa »e po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje deželo toliko veo, kolikor poštnina znuSa. Za ozna ni In placnje ee od cetiriatopne petit-vrvte po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce ne trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravni u ... je na Kongresnem trgu Lt. 12. Uprsvniitvu naj se blagovolijo | ><>6iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j ve* adtoinistrativne stvari. Tržaška občina in slovenski okoličani. Is Trata, 25. septembra, [I/.v. dop ] Tržaški občinski svet je imel mnuli Četrtek svojo prvo sejo po počitnicah in ta seja je bila tem vetje važnoBti, ker se je v njej razpravljalo o ob cinakera proračunu, pri kateri priliki ne je g si j-venske strani osvetljevalo čudno gospodarstvo občinskega zastopa. Proračun končuje tudi letos z navadno glo-rijo, namreč z izdatnim deficitom v znesku 143 200 gld. In ti deficit narašča Čedalje bolj, dasi je država Tržaški občini dovolila pobiranje tako ogromnih davkov, kakeršnih ne plačuje nobena druga občina v Avstriji. Navzlic ogromni svoti skoraj treh milijonov preračunanih dohodkov izkazuj* proračun zgoraj imenovani primanjkljaj, kateri bi pa prav lahko izostal, kajti ves ta primanjkljaj bi se pokril lebko samo s tem, kar bi se prištedilo, ak > bi se opustil le najnepotrebnejSi, rec mo deseti del italijanskih šol in otroftkih vrtcev. Gospoda so pa glede troškov za zgradbo in ustanovljenja novih italijanskih Šol jako radodarni. V to svrbo imajo vedno dovolj denarja in ta njth radodaraost bo tudi v bodoče vedno večja, ako jim bo vladina pomoč »mirom tako brezpogojno na raspolaganje, kakor jim je bila dosedsj. — To priliko je porabil okoli-čanski poslanec Nabergoj, ter je v temeljitem govoru osvetlil gospodarstvo mestne občino s posebnim ozirom na tužno Tržaško okolico. Ne samo se ne upoštevajo opravičene tožbe in žel|e okoličanov, niti sklepi mestnega zbora se ne izvršujejo več. Tako je mestni zbor že pred petnajstimi leti dovolil svoto 5000 gld. za zgradbo vodnjaka v Sv. Križu, a še do današnjega dne se ni začel graditi; pred petimi ali šestimi leti ne je določilo, razširiti pokopališče na Prošeku, a še sedaj ne ni z delom začelo; minolo leto te je dovolila svota 200 gld. v podporo onim okoličanom, kateri bodo gradili privatne vodnjake, a prošnje za podporo ao se vse odbile! L 1884. se je določilo, namestiti zu vao okolico le jedmga okrajnega načelnika (Capo distrelto), a mesto je d nega sta dva, katerih j: d'u je navadno bolan, ua odpustu ali zadržan. Ako bi ■e bil dotični sklep izvršil, prihramlo bi se bilo že celih 14.0P0 gld, s katerimi bi se bila že davno lehko zgradila šola za Gropado in Podričc, za katero šolo toliko let brezuspešao prosijo ondotni prebivalci. Po gorenji in apodnji okolici živo pomanj-kuje vode in mestna uprava še neče dotičnih krajev pieikrbeti z vaškimi vodnjaki. V Bazovici se štaka v vodnjak celo voda a pokopališča, iz jarkov in grabnov; nekdaj se je v istem vodnjaku našlo celo segnito človeško truplo. Pri Sv. Ivanu je magistrat ukazal zapreti nekatere vodnjake z neresnično pretvezo, da je voda, ki se iz njih dobiva, nepitna, dočim so se pustili odpreti diugi z iatioito slabo in nezdravo vodo; za nadomeščeoje pa ni odprlo novih vodnjakov. Šolstvo v okolici je pomanjkljivo in nezadostno. V Gro padi, Rocolu, Sv. Mariji Magdaleni Doljnji prosijo že dolga časa ljudskih šol, a še vedno zaman OJ 5880 ea Solo goduib okoličanskih otrok obiskuje jih komaj 53% Solo, čemur niso uzrok samo nemarni starši, temveč in v prvi vrati magi atrat, ki ne izvršuje svoje oblasti. Živo je Nabergoj bičal zuane magistratoe ogteduhe iu biriče v okol c» takozvane „capoville" (vaške načelnike) — ki so samt lahouski ngitatorji. Ti ljudje imajo v okolici neomejeno oblast, njim je poverjena policijska služb* in neštevilue pritožbe pričajo, kako jo izvršujejo; mk ne ve, kdaj so v službi, kdaj ne; nenadoma nastopijo ter sklicujoč sa na svojo službo delajo, kar hočejo, celo aretujejo ljudi. Znamenja nimajo nobenega liki preoblečeni policisti. Ovajajo pridno krčmarje, ako imajo le par minut čez uro odprto svojo gostilno, dočim, če so sami krčm»rji, smejo ponoćni mir rušiti kakor hočejo in nobena pritožba nič ne izda. Pojasnjuje samooblastno postopanje občinskega zdravnika dra. Suš*1, ki pridno pošilja svoje pacijente v bolnico tudi za najmanjšo bolezen, provzročujoČ 8 tem zasebnikom in občini škodo. Tudi poti v okolici so v jako alabem stanju ter se ničesar ne stori za njih zboljšanje. „Tu navedene potr ebSč i ne n am mora občina preskrbeti — pravi govornik — in naslikane nedostatke odstraniti; ako pa tega noče storiti, naj se odreče ogromnim do kladam, katere pobira od okolice in mi si bomo znali a temi politiško in gospodar ako Nitmi pomagati 1* Predlaga, naj so voli odsek, sedmih članov — mej njimi dva okoličauska svetovalca — da se te razmere prouče. Glas vpijočega v puščavi! Žu.jan dr. P tteri omeni, da je g Nabergoju sicer dovolil besedo, a nasvete svoje in predlog ob odaeku naj bi stavil pozneje pri podrobni razpravi. Ni vredno niti omeniti, da je galerija po svoji navadi ropotala in sikala, dokler je Nabergoj govoril. To je že res navada, ako si okoličanaki sveto atc drzne le usta odpreti. To rop tanje te pa vrši navzlic ljubeznivim in vzpodbudnim opominom župana, Buaj bi »gospodje* ne motili razprav !" l/.borui govor Nabergojev je napravil najboljši utis na slovenske okoličane. Nezadovoljnost z mestno upravo rase d*o za dnevom in ko bi bdo v okolici energičnih agitatorjev, bi se lahko na nedvoumen način izraaila. Meatni magistrat postopa z okoličani tako, kakor da so neke vrste raja. Ne Bamo v na-milnem oziru tlači ubozega okolčana ter ga poita« lijančuje na vae mogoče načine, naložili bo mu luli ogromnih občionkih doklad, kakeršnih ue nosi uobeu državljan na svetu. Okoličan v obsežju uz.it-ninske črte mora plačevati u. pr. od vaacega hektolitra po njem pridelanega vina, b.diai da ga proda ali Ram izpije, samo občini C g o 1 d. 8 0 k r. in državi 3 gld. GO kr. J dnako B8 godi zgornjemu okoličanu, ki je ibtotako z dokladumi preobložen. Ako pomislimo, da je vsled znane klavzule vino mnogo cenejše, sprevidiino, da je okoličauskemu kmetu že zdvojiti ter opustiti obdelovanje itak peščene in nehvaležne zemlje Z druge strani pa preti trtna uš ugonobiti še ono malo trt kar jih ima, tako, da bode kazalo okoličanom kmalu bo!j saditi krompir nego trte. Ni čuda, da so okoličani skrajno razburjeni ter da je že večina prepričana, da je Tržaški okolici toliko v gmotnem kolikor v narodnem oziru jedina pomoč, ako se administrativno loči od Trsta ter ustanovi samoupravo zase. To misel, katero je izrazil g. Nabergoj v začetku svojega govora, moralo bi si osvojiti tudi naše politiško društvo „Eiinoat* ter sklicati okoličanske veljavne in zaupne može v pomenek in začeti zanjo delovati z vso odločnostjo, v časopisju in ustno. II tro se tako velika Ideja ne izvrši alt z vztrajnim in resnim delovanjem mej narodom se končno premagan* tudi najmočnejše ovire in če bodo Tržaški Slovenci na to vprašanje kon-centrovali vse svoje moč , je bodo gotovo srečno rešili. LISTEK. Ludvik XI. (Kunec.) Karla Drznega prvi general, Napolitan Cara j* o - Hansi), imel je mržnjo zoper svojega vročekrvnega gospoda in bo je ponudil Ludviku, da mu spravi najnevarnejšega sovražnika s poti. Ko je pri obleganji Nancvja prišlo do bitve, za gnal je Campo-BaBoo krik: ReSi se, kdor more! in vsa vojska se je udrla v beg ter potegnila vojvodo a seboj. Dra dni pozneje so našli Karla mrtvega, in sploh se je slutilo, da je bil zavratno umorjen. Koliko je pa kralj Se druzih manjših glav odsekati in obesiti dal, koliko ao jih pometali v vodo zašit h v vreče z napisom: Laissez passer la jnstice du Roi I (Ne ustavljajte kraljeve pravice!), koliko jih je ječalo v groznih podzemskih ječah, takozvanih „pozabljonicah" (oubliettes), to je vedel samo kraljev vrlini pn.fos, rabelj in najljubši prijatelj Tri stan P H e r m i t e , ki je na migljaj razumel svojega gospoda. Z leti je postajal kralj vedno nezaupnejši, vedno bolj neusmiljen, ob jednem pa tudi zmerom bolj svetohlinBk in vraževeren. Grozno se je bal smrti, ker se je bal sodbe. V pričo njega ni smel nihče o smrti govoriti — razven zdravnika Coi-tierja, ki je imel Ludvika popolnem v svoji oblaBti, ker je ta bil uverjen, da ga nihče drugi ne more ohraniti pri življenji. Z to mu je tudi plačeval — daai sicer varčen čez mero — velikanske vsote, do 10 000 cekinov na mesec. Narod si je celo pripovedoval, da zdravi bolnika z otročjo krvjo. Nič manj nego na Coitierja zanašal se je na svoja božja pota in na svetinje, dasi je Tristan na njegovo povelje čim dalje kruteje moril. Svetinje je dobival od vseh stranij, celo turški sultan Bajazet mu jih je poslal. Za svojo posebno priporočnico je imel Mater božjo, posebno Notre Dame de St. Miche), N. Dame du bois (v Lesu), najbolj pa N. Dame de Clery. Svinčene podobe svetnikov in svetinje je nosil vedno na svojem klobuku, katerega je snel z glave in pokleknil predenj, kadar se je hotel priporočiti kakemu patronu. Seveda je včasih prosil za čudne reči. Tako je jedenkrat molil: „0, dobra moja gospa, moja velika prijateljica, ti si bila vedno moja za- štitnica. Prosim te, govori zame pri Bogu, naj mi odpusti smrt mojega brata, katerega Bem dal zaetru-piti. To samo tebi povem in nikomur drugemu. Pa kaj sem hotel, ko mi ni dal mirti. Izprosi mi milost, ljuba moja gospa, in že vem, kaj ti bom dal.M Zgodilo k 1 je pa tudi, da je Se celo svetnikom pozabil dati, kar jim je obljubil. Kakor je bil velik svetohlinec, tako je bil tudi grozen vraževerec Astrolog njegov Angelo Cattlio se mu je nekoč zameril, in kralj je že botru T r i s t a n u namignil. Norčevajo vpraša zvezdogleda, kdaj ga — namreč astrologa — čaka smrt. Ta razgrne svoje table, računi in računi in pravi naposled: „Osem dnij pred Vami, aire". Tega se je kralj tako prestrašil, da mu je prizanesel. Zadnji čas svojega življenja je prebil v gradu P 1 e s s i s • I e Pare pri Toursu. Leta 1482. so prišli odposlanci Flandriških mest ž njim sklepat mir, valed katerega so mu pripadle štiri pokrajine na severu Francije. Pol milje pred gradom so morali stopiti raz konje, ker ž njimi ne bi bili mogli priti mimo zakritih jam, progelj, skobcev in volčj h pastij, s katerimi je bila cela okolica gradu zastavljena. Tiho in oprezno bo stopali za vodnikom. V Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. septembra Celjsko vprašan ;e. NemSki nacijon.lci bi iz Celjskega vprašanja radi naredili veliko državno ufero, le da bi imeli izdatno orožje zoper levičarje, in zato je spravljajo pri vsaki priliki na dnevni red. V dalnjem Trutnovu : a Ć škem so nacijonalci interpelirali posl. Pergelta glede Celja. Ta je rekel, da imajo Nemci nalogo, varovati nemške pravice, ker od vlade nimajo ničesar pričakovati. Govornik je povedal, da ao se glede tega vprašanja vršila pogajanja, da pa je le levičarska stranka rekla odločno: ne. Če je slovenska gimnazija potrebna, bodo nemški poBlanct rekli, naj se ustanovo v kakem sovenskem mestu, ne pa v nemškem C dju. Če bi ae Sovencem ugodilo, bi 8» s tem kršda koalicija. Če pa bo to povod, zmatrati koalicijo kot razpuščeno, to je vprašanje, katerega ne mi.ro rešti VBak jio^amezen poaiauec. Odločili bodo potem voliici. Pomisliti je samo, da Nemci nimajo večine v parlamentu. Ilazpor tnej Mladovehi. L sti javljaio, da je mej češkimi in moravsk mi Mladočebi nastal kot.il kt. Moravski M adočebi slone profenorju Masarvku in glavno njih glasilo „Ldove Nov)uy" je ž* presto|>ilo v Masaiykov tabor. D* je res naatal razpor, kaže že to, da so shoda v Nym-burku ni udeležil noben mladočešiti zaupni mož z Morave. Sodi se, da je vse to prouzročd dr. Kram f. Ce se oklenejo moravaki Mladcčehi prcf Masruvka, zadobi le-tega re*l.*tična etrauka hkrati velik pomen, seveda le, če se n« uresuiči novic*, da bo le dr. Kaizl realistom izneveril in se okleu 1 pristnih Mla-dočebov. Permanentni justični odsek je preti včerajšnjim končal posvetovanja o novem ci vilnoj»ravdaem redu. Določbe glede zakonskih sporov ho s* izločile in ostanejo v tem oziru sedanje uredbe v veljavi. V pr.hodojt seji se loti odiek posvetovanja o jurisdikojslu normi. Kakor znano, želi vlada, oa se plenarne razprave v iirž. zboru č:m bolj skrajšajo iu pripravlja v to svrho poseben, opraviluik preminjujoč zakonski na'rt Zbornci bosta pu kon* čani generalni debati glasovali, ali vzprejmeta načrt civilnnpravdnemu redu ea bloc ali ne. Namera, uvesti novi red provizorno v nekaterih kronoviuah, bo je ojiuBttla. Cerkrenopolitiške reforme ntt Of/erskem. Ogerske maguatake zborrjice posebni odsek je predeč raišujira odobril vladno prediogn glede vert-ke svobodZ>per prizuanie brezv« rstva nti se oglasila tudi protestantski škof Sasz in' grtrf A'adar Auđraesv. Ta dva sta doslej s svojimi pristaši kaj odločuo i oil j i r . »a vladno cerkveno politiko. Ako ta dva ne cduehata, potem bi bila vladna predloga lahko izgubljena, in s tem u Ino oškodovana vsa n firma, Č6 bi pr;šli katoliški magnatje glasovati. K-r pa je ogerski episkopat jako mlačen glede boja zoper cerkvenopolitične predloga, ker na tajnem simpa-tizuje ž njimi, pač ni nič posebnega pričakovati. V nanje ) razstavi o raznih pril.kab, naredili iako slab utia in prouzročili gonjo na po znanjBke Pol ake Nemci sodijo, da je cilj in smoter vsega poljski ga gibaoia obnovitev poljskega kraljestva in P> -murck ;e lo Pollakom sedaj naravnost očital 8 printHvkom, da bi bila Nemč ji, A seriji in sploh evro|)Hkemu miru piliš*« s unostalna država raztezajoča se oil Vode do Crnegi mor;a d sti bolj nevarna, kakor v» lika liusija. Ta Bianiaickov izrek daljavi se j m jinkaže velikanska temna grublja sredi planjave, to |e bil grad Piess a. Zdaj pa zdaj se je vzdiguila tropa krokarjev, in sem ter tam so se zibale v mratu čudno sence; bili so obešeaci po vi-blicah in p) vejah — čudna okolica za kraljevo bivališče. Ko pridejo bi že, ogleda.o ne grad, nego trdnjavo, v« 1 kunsko ječo. Ž jlezua brana pred durimi, železna vrata, železne mrežo. Težki mu t pade pred njimi; skoz temne oblokane duri stopijo na dvor, kjer so ležale težke Ž^lezbe kr< gljo z debelimi verigami, na katere sn priklepali jetnike; bde ao to „krtl,eve hčerke" (li 1'Htes du roi) Vse je bilo zastavljeno z vojaki, največ s §k< takimi stražuiki, katerim je kralj ua bolj zaupal Po z .dal lem hodniku pridejo v majhno tttruo čumuato ter zagledajo tam v kotu moža vs< ga zavitega v kožuhovino : to je bil Ludvik XI , katerega je Že pred dvema letoma zadela kap in mu zamorila celo desno s ran. Dal ai je prinesti evangelij, da bi prisegel nanj. „Ne zamerite mi, — jim pravi — da pria> ž m z levo roko; desna mi je malo opešala" — tudi bal se je, da bi taka prisega ne obveljala, ter vzdignil komuKc desne roke do kujg •. Tako je z levo roko iu z desnim komolcem pridobi Štiri pro\iioje. odmeva sedaj iz gozda nemških listov in se razširja na vse mogoče načine, vmea pa se kliče na srdit boj zoper poznaniske Poljake. JPo bolgarskih volitvah. Dočim je vlada trdno prepričana, da je izid volitev zanjo jako ugoden in da bo v sobranju imela zanesljivo večino, sodi Dragan Cinkov povsem drugače. Gankov je bil v Beli Slatini voljen in sicer je dobil 1313 glasov. Tudi ne more Gankov verjeti, da bi samo osem njegovih in troje K ara velovljevih prišlo v parlament, češ, da je samo v okraju Wratza zmagalo osem Gankovcev, m-»j njimi bivši ministri Djnev, Savov, Valčov in Bilabanov. Cinkov je prepričan, da mej 162 poslanci je gotovo 150 takih, ki ho pripravljeni, glasovati za vsak predlog glede porazumljeoja z Ris>jo. Cankov name ava počakati v Bilemgradu, da se verificira njegova volitev. Vlada že naznanja, da se volitev Cinkova ne bo jiotriila, češ, da nima Cinkov legalo* ga bivališča na Bolgarskem. — Najnovejša poroći'a javljajo, da se je posrečilo ministrom pregovoriti li\doslavova , da je umaknil ostavko. Storil je to s pogojem, da se mi nisterstvo popolni z liberalnimi elementi. Koburžan se vrne te dni v S fi > in takrat sa reši minister ska kriza. Kitajsko- japonska vojna* Kitajci so bili raztrosili vest, da se jim je po zadnji pomorski bitki pri izlivu teke Jalu posrečilo izkrcati večjo vojsko. Japonci zagotavljajo, da to ui res, in se pripravljajo na novo važno bitko JapouBki vojni minister se je poBtavil na čelo 30 000 mož broječe vojske. Ta bo je že začela ukrcati, a kam jo ladje odpeljejo, ni znano. Organizovala se je nova eskadra, ki je zapustila pristan U »j-jang taj, a kam je odjadrala, tega ne ve nihče. K tajci so v velikih skrbeh, bo;e »' napada na kako večje pomorsko mesto. Neprestani porazi eo kitajsko prebivalstvo močno razburili, in ta razburjenost se obrača proti inozemcem. Vojaki napadajo že tu|ce na cesti — kar lahko prouzroči velike sitnosti. Dopisi. Ia Izubijane, 25. septembra. [Izv. d ip ] („Iv ar ni j o I s k a" slavuost) Pred nekoliko dnevi je obhajala kakor znano nemAka burševaka „Kar-uiola" svojo desetletnico tu v središču Slovenije. Slovensko razumništvo in z njim tudi njega glasilo BSlov. Narod" se nista dosti brigala za to slavnost. Zmatrala sta jo pač za navadno dijaško slavnost kakor se gode na vseučiliščih skoro vsak mesec brez vsake politične barve ali demonstracije. M jI čali bi bili tudi sedaj, da ni zadaja „SliJo iterr. Post" prinesla obširnega popisa, ki naravnost pove, da vse slavlje ni imelo druzega namena ko demon-strovati ter izzivati miroljubno L ubljaneko meščan stvo in sploh vse Slovenstvo. No oziramo se na razne govore, ki so jih morali poslušati potrpežljivi posluša'ct pri tej priliki. Vsi izvirajo več ali manj iz nedol* tnega navdušenja za paDgermansko stvar in nimajo ted j nobene praktične pomembe. Čudno se nam v tem oziru le zdi, da je organ Ljubljanske nemške klike tudi tu začetkom poročila dal v oklep: (Politik auf der S.liu!-bank.) Doslednost in logika, kje sta! V O vratno se pa lahko na nekatere drug ■ momente, ki so v mar-sikakih ozirib pn zanimivi. Nehote so obu Idi našo pozornost, široko pisana imena udeležencev. Tu beremo: Tschech, J meseh, Knhn, Negri, M^ttusch, Ilupschl, Kovatuch i. dr. Jako zanimivo, kaj ne? Ta imena bi delala vso čast kakemu slovanskemu dijaškemu društvu. S -dai naj pa še kdo reče da naj Ker mu pa Cjitier m svetinje niso pomagale, obrnil se je do kralja uapeljskega, nuj mu pošlje puščavnika brata Roberta (pod tem imenom pozna C o m m i u es sv. Frančiška de Paula), ki je bil na glasu čudodelnega svetnika. Katabriški bvetuik je res prišel, a spoznal je, kaj kralja tare, in mu svetoval, naj se z Bogom in ljudmi spravi. Ko je kralj videl, da bo le treba umreti, pozval je k sebi svojega sinka Karla, kateri do takrat ni bil smel zapust ti grudu v Amboise. Ludvik je b.l malovreden oče, kakor je bil svoje dni malo-vreden s>n, in bal se je, da se kiu vzdigne zoper njega, kakor se je bil on nekdaj zoper očeta; zato ga je itntl zmerom zajirtega in je zaviral, kolikor je mogel, njegov telesni iu duševni razvoj. S tre petom je poslušal prve in zadnje nauke svojega umirajočega očeta šibki dauphin, ki je pozneje kot romaotiški, boja- in slaveželjai Karel V11L zapeljal Francoze v Italijo, kjer so — zaman kakor vsak drugi narod — petdeset let prelivali kri, da si osvoje vrt Evrope. Glavni nauk, ki mu ga je oče dal, katerega se pa sin ni držal, bil j«: „Q ti nescit dissimu-lare, nescit regnarea — kdor se ne zna potuhovati, ne zna vladati. to pristni germani. Kako ti možje pri vstopu v nemško »Burscht nacbafdokažejo svoje germansko pokolenje, kar mora vsakdo storiti, to nam je rea uganka. Morda nam ve* to razjasniti „SUdosterr. Post«. Drugo zanimivost smo zapasili, ko smo čitali, da je glasoviti B oder, o. kr. profesor, kot starešina nazdravil društvu. Vzemimo, da bi bila v Ljubljani ruska naselbina. Ta bi priredila jednako slavnost. Kje bi ti hinel drzniti sloveask profesor, da bi prisostvoval slavnost! ali celo spregovoril par besedi na nji?! Prepričani smo, da ne ostane niti par dnij na svojem mestu. Po.-lali bi ga Bog s6 kam, morda delj ko v Kamerun. Ia b tako rusko slavnostjo smemo primerjati karnijolsko prusko na avstrijskih tleh. Brez dvombe je bil prof. Binder kot aulter Herr" tuli okinčan s prusko trobojnico. In kako navdušeno js govoril o hrabri „Jungmann-sch; ft", katero je p< hvalil, da deluje v pravem nemškem sms'u, kakor bo jih bili stari naučili. Res učenci smejo ponosni biti na svojega učenika. Da bi Blovensk profesor govoril tako jednako na Biav-nosti, katero bi priredili lojalni Slovenci, ki ne zahtevajo v vsem svojem narodnem programu ko svoja prava in to v okviru naše Avstrije; takoj drugi dan bi ga gospod baron H - n vzprejel v avdijenci. Pri tem se pa niti z jedno besedico ni nazdravilo našemu vladarju. Kak duh je vladal sploh v tej ljubeznivi družbi, razvidi se že iz prisostvovanja drugih društev. Tu so bili: »Schulverein", „Stti-mark", ffBbbmerwaldbundu i. dr. Tedaj samo društva, ki dobivajo svojo podporo iz B^rolina z nemškimi markami. Z veliko zadovoljnosto se pisec koncem obrača na v>o slavnost ter emfatično zakliče: „Noch int Krain kein verlorenes Landl" Blažena kranjska dežela! Se boš v učnih knjigah svetovne zgodovine cvetela kot „deuteches Eibtand Oisterreicbs". Morda bomo še imeli izreduo srečo, da se bomo videli na zemljevid h kot del velike germanske države, ki se bo raztezala od severnega morja pa do Adrijel Slovesno se je proglasila Kranj ka za nemško posest. Aii vidite, slovenski poslanci, ki Bedite v koaliciji, kako lepe sadove rodi vaša zveza? — Res, kranjski Nemci ste uboge pare. Sedaj vam že Kranjsko hočemo vzeti mi Bilo v iti Slovenci! Slovensko razumništvo je bi j toliko taktno — ne samo, da ni preprečilo vbc te slavnost! (in to bi se bilo lahko zgodilo), ampak pustilo je, da se je razvila brez zaprek. Pokazalo je, da ima več olike, kakor ljubeznivi Nemci v kraj h, kjer prebivajo Slovenci v manjšini. Kako so se lansko leto pripravljali Nemci krog Buljuka, da bi vzprejmi Sokole, ko so biii nameri vali poaetiti koroške brate 1 Ia sedaj, ko Brno mi pustili Karn jo ca pri miru, pa že sklepajo iz tega, da se oslabeli ne moremo več po roba postaviti germanskemu navalu. V zrasel jim je greben ter zmagovito kličejo: „Kranjska še ni zgubljena 1* V zahvalo, da je Ljubljansko meščanstvo pripustilo, da se je ta slavnost mirno zvišda, bruhajo ti germanski možakarji Žveplo in ogenj na Slovence. Slovensko razumništvo naj si zapomni besede: »Noeti ist Krain kein verlorenes Land" — ter naj mu pri-dejo v spomin pri jednaki priliki. —r Jeden prvih činov nove vlade je bil, da so obesili brivca in zaupnika ranjcega kralja 01 i v i e r-lo I) a i m, podlega človeka nizkega rodu in nizkega mišljenja, katerega je narod nazival Glivier-le-Diablel. Življenje Ludvika XI. je popisal njegov, prej Karla Drznega odlični minister Philippe de Conami n o s, seigneur d'Argenton v znameniti knjigi „Memoircs de Gomminesa. Ta knjiga je glavni vir za dobo Ludvika XI., — za „chronique ecandaleuse", katero je Ludvik tudi bogato zakladal, pa jaku redki „Journal d1 un bourgeois de Pariš". Markantna oseba Ludvika XI. je dala soovt že mnogim pesnikom. Najbolje je njega, njegove pajdaše in njegov čas naslikal Victor Hugo v svoji sloveči „N otre D i me de Pariš", iatotako Walter Scott v „Qient:u Durward". Na slovenskem odru je Ludvik XI. že stal v Bauvillovem „Gringoire". Žiloigra, ki se ima danes prvikrat predstavljati v slovenskem gledališču, je spisal francoski romantik in sočasnik Borangerja, Nodierja, V. IIu-gona itd. Časi mir Delavigne leta 1832. Igra ima mnogo dramatičnih prizorov in jako hvaležne uloge. Uverjeni Brno, da bo dobro uspela. Domače stvari. — (Osobo« testi.) Profesor na Goriški realki Just H en dr i cb je imenovan ravnateljem drž. realke v Trsta. — Stolnim dekanom v Mariboru oamestu pokojnega K osa rja je imenovan Btarosta kanonik C. g. Lovro Herg. — Ravnatelj državne gimnazije v Pulji dr. Fran Svrida je imenovan ravnateljem drž gimnazije v Trstu, katere ravnatelj dr. A. Ni t sebe je premeščen v I«omost. — (Nov odvetnik.) G. dr. Janko Vilfan je odprl Bvojo odvetniško pisarno v Radovljici v Klioarjevi hiši. — (Himen) Nj K ki se je poročila gdčna. Marija Guru p ova, hči veletržca in odličnega slovenskega rodoljuba g. JuBipa G o r u p a z gosp. Srećkom M e y n i e r j e m, sinom posestnika R>8ke papirnice in predsednika trgovinske zbornice. — (Umrl) je dne" 25. t. m. zvečer v Ilirski Bistrici posestnik in dobro znani lesni trgovec gosp. Josip Hodnik v 40 letu svoje starosti. — (Pevski zbor „GlaBbene Matice*) pričenja svoje pevske vaje za bodočo Bežijo v ponedeljek 1 oktobra io sicer ženski zbor od 6 — 7 ure, moški zbor od 8—9 ure. Na ta dnu bode zajedno občni zbor in volitev novega odbora, za Ženski zbor ob G. uri, za moški zbor ob 8. uri. Sicer bodo pevske vaje razun ob pondeljkih še ob sredah ob 8. uri za moški zbor in ob četrtkih ob 6 uri za ženski zbor. — (Na Ljubljanskem učiteljišči) se je oglasilo za ženski oddelek nad 100 pmsiik za I. razred. Vzprejetih je bilo vsled nedostatnih prostorov samo 46. Za I. razred moškega oddelka je bilo 42 prosilcev, izmej katerih jih je bilo vzprejetih 31. — (Nadzorovanje jetnišnic.) Višji državni pravdnik g. dr. P f I ti g 1 iz Gradca je ogledal včeraj tukajšnjo kaznilnico na Gradu in jetnišnico na Žabjeku, potem pa druge zavode in urade. Ogleda si tudi žensko kaznilnico v Begunjah. — (Vožnjo poŠpitalskih ulicah) hoče mngistrat tako urediti, da se bode smelo skozi omenjene ulice voziti samo od Marijinega trga, od mestnega trga pa ne. Tako bi se odstranila nevarnost za pešce sosebno za otroke, ki so mej s eču-jočimi se vezmi v tej ozki ul'ci časih res v zadregi. — (Požar na Ljubljanskem barju.) Sinoči okolu polu 9 ure udarila je strela v hišo posestnik* Franceta Bilanta v Ilovci; v trenotku je bila hiša z gospodarskim poslopjem vred v plamenu. Strela je ubila tudi jedno kravo. Strel z Grada naznanil je pnž-.r Ljubljauaki požarni brambi, ki je pol vodstvom g. Štricelja hitela na pogorišče ter rešila, kar s-; je še rešiti dalo. Pri gašenji zrušil se je dimntk, predrl kuhinjski obok ter zasul štiri gasile-.'. Zasute rešili so sicer ostali gasilci takoj, vender je bil gasilec Janez Indof Iz Krakovega na glavi težko ranjen; pre peljali so ga v deželno bolnico. Ostali trije gasilci in s'cer Fran Lipež, Janez B*den in Jože IU lant bili so lahko ranjeni. Škoda, provzručena po požaru, znaša čez 1000 goldinarjev, dočim so poslopja bila zavarovana le za 500 gld. — (Cirkus Henry) Sinočna predstava je bila jako dobro obiskana. Rune odlične artistinje so bile odlikovane s šopki. Pri predstavi je svirala vojaška godba. — (V drugič zeleneče lipe.) Na Poljanskem nasipu blizu mesarskega mostu je videti mlade lipe, ki bo drugič pognale. Nekatere lipe ao namreč izgubile že sredi meseca avgusta listje, zdaj pa zelene na novo. — (Vreme.) Navzlic jesenski dobi imeli smo zopet danes grom in blisk, kakor včeraj zvečer, ko je prav pošteno treskalo. Temperatura je vsled toplega široko-vetra precej visoka. — (S tari u ako razkopavanjo) na gori Sv. Magdalene veselo napreduje. G. Pečoik v družbi preparatorja dvornega muzeja, g. Bratine, koplje največjo gomilo, ki meri 120 m v obsegu in je 5 mi viBoka ter najbližja prazgodovinski naselb ni. Nahajajo se v njej prav bogati mrliči, ki imajo zlasti lepe fibule, koralde, zapestnice, posode in puščice. Kedor si želi ogledati zanimivo razkopavanje in uživati lepi razgled z gore, naj ne zamudi te priložnosti. — (Podružnica bv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico) ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 30. t m. v gostilni g. VolavSeka v Trbovljah. — (Grozna nesreča) pripetila se je pre-tečeno nedeljo na cesti iz Celja v Št. Jurij. Celjski meščan in poseotnik j. StrauBS vozil se je z rodbino ter gospo brambovskega stotnika Dobla v Blagovško graščino pri St. J u rji. Ko bo se izletniki vračali domov, splašila sta se konja; gospod Strauss in hčerki njegovi skočili bo z voza, gospa Dobi pa je padla s tako silo ob cestni kamen, da ai je prebila glavo ter je takoj mrtva obležala. Stotnik Dobi, ki je bil nekoliko časa na odpustu v Ct-lji, vrnil bo je bil dan poprej na svoje službeno mi so v Jože-fovem na Češkem. — (Umrljivost v Celovcu.) 01 13. do 17. t. m. ni v Celovcu nikdo umrl, kar je gotovo redek slučaj. — (Medvedje v Trnovskem gozdu na Goriškem) V poslednjem času se je pokazalo v Trnovskem gozdu več medvedov, ljudje govore o štirih. Pred kakim tednom je medved napadel pastirja Tomaža Trpina in ga precej težko ranil. Tudi mej čedami so kosmatini napravili več škode. Lov nanje pa ni imel uspeha in je treba počakati prvega snega, ko se jih bode lahko zgledovalo. Medvedje so prišli v Trnovski go/d bajo iz kneza Scboaborna gozdov pod Snežnikom skozi Hrušco. — (Ponarejeno vino) V Trstu in posebno v okolici v Bnrkovljah so se utaborili nekateri brezvestni šjiekulanti, ki delajo kujičije s ponarejenim, zdravju škodljivim vinom. Tržaški uradni list opozarja na to, naj se proti takim sleparjem strogo rabijo zakoni proti ponarejevan u vina, katere je namestništvo razglasilo magistratu z nalogom, da se strogo ravna po njih. Tuko zdravju škodljivo ponarejeno vino se prodaja tudi po raznih zalogah „ C* 7. sjntraj 'J. popol. 9. zvečer 734 0 «a. • 33 4 ... 735 5 om. 16 0° C 23-4' C 13 8* C b1. jzh. si. jzh. si. szh. jasno d. jas. dež. 1260... dežja. Srednja temperatura 17 7\ za 3 8° nad normalom. XD~CLXiSLjsl5:3. "borza dne* 27 septembra t. 1. Skupin državni dolg v notah..... Ji8 gld. 85 kr Sknpni državni dolg v srebrn .... 98 , 85 # Avstrijska zlat* r« nta.......124 . bO „ Avstrijska kronska renta •*/...... 97 „ 80 , Ogerska zlata renta 4 0......122 t VO „ Ogerska kronska renta 4°/,.....9U „ 70 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 1039 „ — „ Kreditne delnice.........:i.2 , — „ London vista...........124 , — „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 60 , 92>/, , VO mark............ 12 , 18 , xO frankov........... 9 , 68 „ Italijanski bankovci........45 , 15 „ C. kr. cekini.......... F> . 89 Na c. kr. obrtni nI rok ovni Soli in ol»delovan|e le.«*« v I,Jnl»l janl je popnlniti mesto strokovnega učitelja m feasIkoTiie In merkantiIne predmete« Dotični učitelj j« ob jednem obrezan, poučevati imenovane predmete tudi na strokovni Sol i za umetno vezenje iu Ai vanje čippk. Služba se za sedaj odHa »amo Icoiitratiio. Letoa remunerncija jej je HlO gld. Prosilci mj priloJe svojim proSnjsm potrebna izpričevala in natančni curriculum vita«, potem pa naj jih izrofo do zadnjega oktobra t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, dno 26. septembra 1894. Posredovalnica služb Gc. FLUX v Ij|iihljunf. na Ilre^u ti te v. G ima veliko izbero služb ia pristojne posle vsake kategorije (inoike in ien-Bke), zlasti za kuharloe (tndi k jedni ali dvema osebama;, hlilne, pestunj« in dekleta za vsako , dalo itd. itd. (983-17) , gi Želodčne kapljice^ \ % dobrimi spričevali, lepega vedenju, poUenih starisev, vsprejuie takoj v w|iec**rl|sko prodajalni««* J. Spoljarić (ioto-8) FlorIJiiiiwl*«5 ulico »it. ;i"7/. « koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zelo pro-spesne (provzrocujejo sla.t do jela, razstvarJMJo »lit, so pomirljive in olujsujoče, ustavljajo krfl in krepčsjo želodec ; rabijo pri napenjanji in z&pedenontl, preobloženem želodci s Jedili in pijačami i. t. d. Steklenloa s rabllnlm navćdom velja 20 kr., tacat 2 gld., 3 tuoate ■amo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. (1010-3) I I i \ I I & \ i I zraven rotovža v Ljubljani. tiotoJj j ^ Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. | C. lr. glavne ravnateljstvo avstr. drž. i?kim. Izvod iz voznega reda "* ■voliavnaga odL X. 3\3.xj.1tsl 1894 N»«topno omenjeni prihajal >l Id oabajalnl ćaal osnaćenl »o -fwfn/twwoy»«fc*»m f-arti. 8r«<1nJ««Tropikl 4m j« k rajnemu 6*su t I.JnS. Ijani »a S minuti naprej. Odkod Ik LJubljane (Jut. kol). Ob IH, uri 8 min. jpo nori oaabnl Tlak ▼ Trhli, Pontnbel, Heljak, 0«. lovoc, Franaonifaits, l.jiitmn, c.s SelithaJ t Anaaao, laohl, Oman. dan, Hnliirtirr.nt, Cuiti(i-Oiiataln, Zel) na Jaaerit, Innmoit, lirnuiMi/., Curih Oeneva, Pari/., Strjr. Unu, BuJejCTioa, PlasnJ, Marijina *arn, K^tr' Karlova Tar«, Francove vara, Prago, Lipaljn, OunaJ Tla Amatotten.* Oh ti. uri 7 nO»•. tjutrol meaani vlak ▼ Noto meitn, KuCavio. Ob 7. uri tO »>fu. ^utni) omhal vlak » Trbti, Pontabal, Koljak, O*. Iotbo, Krananiufeata, lijuhno. Dunaj, 6ea Ho)r.!h»l t Aiiaau«, Iachi Omiinilan, Rolnaa;ra<1. I.cnit Oaitoln, PunaJ ria Araitntton. Oh it. Mrl 41 min. itnjHiUtitnr maiani vlak v Nufo meato, KočeTJa. Ob It. Mrl SO min. ,l,ifniuilnr oinhul vlak t TrhlA, Pontabsl, Italjak^. OoIdvit, Krauianafoatts, I«jnl>no, KnUtlial, Dunaj. fth 4. itri t4 min. pa/tolmlne oiabni vlak t TrbU, Beljak, Oalovao, Franaanafaita, IJulino, rn Helithal v Holnoiirad, Liin.l (IuhUmu, /ni' najeaaru, Inomoat, Hrairulo, Ourlh, Oanavo, Paria, Stejrr, Kino, Oraan-»li-ii, Iiuhl, Hii.lnjo»ico, IMcaiij, Marijina vara, Kffar, Kranouva vara, Karlova vara, Prago. I.i|>ako, Dunaj via Araatallen. Ob 0. uri SO min. *vrr,-r moiani vlak v Novo maalo, Kooavj«. Prihod v LJubljano (jut. kol.). Ob S. ur4 83 min. *)utrinthuin+ mutant vlak ia Noretfa matta, Kočavja. Ob 4. uri 49 min. ;>o;iofn-f««. aaebni vlak a Dnnaja, lijubaiaga, Balalbata.. Ileljaka, Golovca, Pranaanafaato, Pontahla, Trbiaa. Ob 3. uri S4 tu i it. mvrčrr meiaul vlak ia Novega Meeta, Kocnvja. Ob U. uri ii I »n« h. mv+rrr oaahul vlak a Dnoaja preko Anteleltena Ik I^uUiiaira. Beljaka, Catovoa, Ponlalila, Trbiaa. Ob 7. : t „ to. Ob O m U . » Odhod ls LJubljane (dr^. kol.) Mri V.t min. *)utriy) v Kamnik. B OS m |>o;>«/i«.fno , „ m SO „ •tW-«T m . ,, IO ,, mvtrmr ,, „ (alodnji vlak Io ob n misijah in praanlkth.) Prihod ▼ LJubljano (dri. kol.). uri !\ti min mjutrtij Ia Kamnika. jJ-j m is m »iiKiM« , „ (4—218> ,, itO Mv*rwr ,, B 83 „ *v*f-fr m . (atednjl vlak Ia ob nadaljab In praanlklb.) <3-rsLđ-rx3o betonskih kanalov iz portland«koK-a i u romanoement-betona ter iz tol-6 enega betona ■» meata, tovarne i u privatne hlie (tildi K'uzmc iz cementa) prevzema podjetništvo za betonske gradnje in tovarna za proizvode iz cementa Ferdo Hruza in Urh Rosenberg v Pragi. Natanrneja pojasnilu daje (104P—4). Ferdo Hruza v Ljubljani !?<>!j mi m)< i nit Mi i > »Sit. l&S. Novosti za jesensko in zimsko sezono zzgl $g°^I>^ ii^ deklice bluzah za gledališče in prevezah (Scharpen) priporoča po jako nizkih cenah (108O-I) Anton Schuster V Ljubljani, v Špitalskih ulicah. Ml vovske Srečke a 1 gld. -# Naznanilo. (1020—11) Glavni dobitek II srečk IO gld. 6 srečk 5 gld. 50 kr. priporočata: J- C. Mayei-m A. Gruber. lin*1 20. Mcptenilim t. I. vršila se bode pri c. kr. okrujnom HOiliši'ii v C orli u ii* i od 10. —12. urn d opol ud ne prostovoljna javna dražba v Aiilou JcrMuii'Ovo ziipiiNĆliio Mpn«l»|o^lh frozdiilh parcel fttev 2114/99, 2215/3, 2114/101, 2215/1, 2114/100 io 2215/2 kat. občine Te po vAiv pHiCi'Io obsezajo 62 oral 912 Q°, obuto o iz jelovine, katera se da terenoma porabiti za trgovino ter im%|o tudi lep naraAčaj. Debla čez M" oziroma 12" ho po zvedeneb zaznamovana in v iikuplitih preeenJHDa. Tu dražheinb pogoiih, ležeč h na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišči v C'-rknici in pri pcdpisancu prodajo ao te purcele tudi posamezno ter ima vsak ponudnik polofttti 20 odstotno »srftfiiaO. 1 >r*. T>i*n,g-otiii Tr«o, (ior6—8) (ulvetnik v Fostojini. Iie če malo predstav! CIRklK HENRV najbolj slovela »IruJ.lin iiinetoljnih jezdecev v X-jj\i"fc>ljanl, tt Lattermannovem drevoredu. Danes v četrtek dno 27 septembra 1894 benefična predstava na knridt univerzalnih umetnikov rod/bln-e X_iionove. Prvikrat: V^l iko iiMlt v v.|>oa*od. Prvikrat: Slovanska kmetska svatba. Velika ouscmliln-predstava, sajeta h življenja in 7.»* btrkniOVO pantomimo priredil rav- mitulj Honry. 1'itntomiino predstavlja v Atirili prizorih vhu oaehie iu '20 konj. T. przor: Odhod z očetovega doma. — II. prtsor: Po poroki pred krčmo. — III. prizor: Konjaki tatovi. — IV. prizor: Zaslodovanje konjakih tatov in njih njetje. — Vožnja proti doma. Pol ure pred KHčotkom predstavo konoorti ki k» izvršuje domaći orkester. Jutri v petek dne 28. septembra 1894 (108«) h d ijfttelj iu udgovoroi urednik : Josip N o 11 i. Lastniua iu tisk .Ndrodoe Tiukarne".