N»jf««ii aimnsld v Zdnrfiiiih državah VcUauviekto - . Za New York celo leto Za inozematvc celo leto TELEFON: OOBTLAlfDT ¥6. 62. — ŠTEV. 62 NARODA 1Jutit išlo^eiifikih.delavcem vAmerikt i s Tbe largest Slovenian Daily in the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. MB 1 in Second CI— Matter, September a, 1903; it the FortOffice »t Hew Yotfc, W. Y., under Act of Jongrwt oi March 3,1879 NEW YOKK, THURSDAY, MARCH 16, 1928. ČETRTEK, 15, MARCA 1928. TELEFON: CORTLANDT 2879 VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI POGUMNI REŠEVALCI SO ŠE VEDNO NA DELU Število mrtvih v californijski povodnji znaša 274. VeČ kot 700 jih pa pogrešajo. — Tisoč policistov straži ozemlje doline Santa Clara. IZJAVA PREMOGOV. BARONA Premogarski baron je zvrnil vso krivdo na Lewiso-ve pristaše. — Označil jih je kot upornike, ki ne poznajo nobenega kompromisa. — Unija se ba-. je noče pogajati. WASHINGTON, D. C, 14. marca. — Noben sodnik, ki podpiše tako povelje, ne spada na mesto zveznega sodnika, — je izjavil včeraj senator Burton Wheeler iz Montane, kot član senatnega preiskovalnega komiteja, tekom zaslišanja rovske-ga lastnika S. H. Robbinsa, predsednika Ohio Coal Operators Association, glede razmer v premogovnem stavkarskem ozemlju v Ohio. Robbins je branil ustavno povelje sodnika Benson W. Hougha, ki je vzel v Steubenville, Ohio, premogarjem in vsemu prebivalstvu vsako akcijsko prostost. Itobbius je trdil, da je brezprav-f nost delavcev upravičena vsled sta- PROTI H. L. H0FFMANU LOS ANGELES, Cal., 14. marca. — Dvanajst tisoč milijonov galon vode, ki je prodrla nasip Santa Clara reke, pred jutranjo zoro včeraj zjutraj, je zajelo tamošnje prebivalce na svoji poti. Cekiranje v mrtvašnicah in bolnicah prizadetega Newhall ozemlja je pokazalo smrtni seznam 274 mrtvih. Več kot 700 ljudi pa se baje pogreša. Iz istega vira so prišla poročila, da so opažali ren-čarji že več dni odprtine v nasipu ter se jih bali in da so delavci dinamitirali v nevarni bližini nasipa. Ko je odšlo vodovje, je pustilo za seboj le na milje in milje dolgo, rmenkastno in blatno pustinjo, v katero so bila pokopana trupla renčarjev, njih družin, živine in razvaline njih domov. Za usmiljenja vredne preživele se je zavzel Rdeči križ v družbi drugih pomožnih organizacij, a začasna mrtvašnica v Saugus^ v bližini pozorišča po- -loza vodnji, je bolj prenapolnjena kot pa rešilne posta-' f^T vT ... » 1 -i i 1 11 ittato, kako so ziveh lastniki je. Na stotine reševalcev je kopalo ves dan v bla-|mWraii]«nr trideset let v m. tu, ki krije renče in sadovnjake, ki so cveteli še VmtM Mine Workers, da pa včeraj. Vztrajali so pri delu ob luči svetilk, in tftra ^asu ^lani zveze kopali pre- poročalo se je o vedno naraščajočem smrtnem sez- m?" urad"'! namu. ^TJ^TT pnzna- ka ni moglo vC.eraj «lvrniti 65 let ™ l Sroispodaratkih in konkurenčnih stapo Katarino Pero od n' ----- Krog ozemlja, prizadetega od povodnji, je stalj*G>w. i«. ** tajale na- ne kj;ve ^" kordon tisoč policistov ter zadrževal vse, z izjemo te Wi Harry L. Iloffmana, onih, ki so imeli pravico stopiti v okraj, ki je potekajočem se eeitralnegra tekmoval- krajnem sodišču v Font George. S. - , , , , . . . . Jp bdo odposlano nenliwto, m trn lišea United Mine Workers. Pre-' moparska zveza je napravila lastnike rovov odgovorne za dozdevno visoke pristojbine in tudi za to, "da se je zanikalo Ohiju pred- J^^ Umorjene Mrs Ba P'v \;eži in Mrs. Chak- SAMOMOR ŠTUDENTKE Dijakinja višje šole je izvršila samomor. — Bila je begunka iz Rusije in brez vseh sredstev. V skrajni bedi in pomanjkanju, a polna ponosa je odšla Lidija Zun-del, učenka na Hunter College, v svojo majhno sobico v tretjem nadstropju neke hiše na iztočni 32. cesti. V veži je govorila s hišno gospodinjo. Mrs. Elizabeth Chakmak-jian, od katere je najela sobo en teden poprej. Drugi teden najemnine bi moral zapasti naslednji r&an. In oguljena denarnica Miss Zundel je vsebovala le robee ter škatljico cenenega praška. Mrs. Chakmakjian se je pozneje spomnila, da je izgledala Miss Zundel bleda in izmueena in da se je komaj privlekla po stopnjicah navzgor, čeprav je tehtala manj kot 100 funtov, kajti bila je pohabljena od rojstva. Gospodinja je slišala obrniti ključ ter videla ugasniti luč, nakar je postalo v sobd vse mirno. Včeraj jutra j ob dosetih jc smr- SLEDI PETROLEJSKEGA ŠKANDALA VODIJO V CHICAGO Zakladniški tajnik Mellon, Butler ter filmski cenzor Hays so bili zaslišani pred senatnim komi-Uljem. uiosti njegovega zemljepisnega po-. . - ... . makjian je zasledila dull do sobe er m mogla identificira-, Miss Zundel. Poklicala je nekega ti obtoženega Harry L.1 policista s ceste. Hoffmana pri drugem1 Ta Je ^p1"1 vrata in tak°j nat0 okno. Ambnlaneni zdravnik je pri- so v Tudi najbolj ostro križno zasli- polnoma odrezan vsled uničenja železnic, mostov, procesu. Bol ter odšel z izjavo, da je opravil plin to. kar je Miss Zundel želela. Policija je našla dve pismi. V prem je prosila, naj listi ignorirajo njeno smrt. Drugo pa je bilo zape-pismo. naslovljeno na njeni! dve sestri. Olgo in Evgenijo. ki r> . . .. . . „. , P*"0 1 žive na Clairmoiit Ave. v nekem Kobbtns je govord o dogovoru, kateremu se vrsi drugi -proces v o- j 1 1 • & ^ b 1 cenenem domu za delavke. Pismo nega polja in obsegajočem štiri dr- L, kot morilca Mrs. Bauer, njene faktično za ves kontinent. V svoji sa, dTanai%t -p<> dva tisoi; fonJ - ljal z va5° h^erko? J dvajset torpednih rušileev in 25 torpednih. rušileev in 25 podmor skih čolnov. Odgovor se je glasil takoj: brzojavnih in telefonskih žic in cesta. Na milje£ve, katoro?a se je dotoKIo hčerke, naokrog je dežela V temi, ker so se nahajale elek-! mezde ne le za to ozemlje, temveč Sporočila je podrobnosti do ea-trarne, ki so dobavljale luč, na direktni poti povodnji ter bas pod uničenim nasipom. Veliki zid iz konkreta, eden največjih členov v obsežnem sistemu, ki spravlja vodo v Los Angeles skozi gore in preko puščav, je stal med lepim San Francisquito kanjonom in jezerom, ki je bilo dolgo tri milje ter na nekaterih mestih 200 čevljev globoko. Ob eni včeraj zjutraj je nasip še stal, a inžinirji Los Angeles akvedukta so sedaj dognali, da so že dalj časa majhne rečice pronicale skozi robove dolgega zidu ter izpodkopavale temelje na obeh straneh. Pritisk dvanajstih tisoč milijonov galon vode je dovršil delo tega pronicanja in ob eni ponoči sta jčas odkkmila vsako razsodiščno u-' obe Strani nasipa popustili, in zid vode, Sto Čevljev ravnavo. čeprav sta predlagala ta visok, je planil na spečo dolino. Grmenje rušečega se nasipa in šumenje vode ter dva sijajna bliska, povzročena od kratkega stika, vse to je nudilo edino svarilo za družine na poti povodnji. Večina prebivalstva San Francisquita je bila za- _ ^ ^ ^ ^^ jeta V posteljah ter odnesena V hitro" in gotovo |prej trdil: - Unija je izbrisala p^Sii™™ s Grelnim orožjem, smrt. Številna trupla, ki so bila spravljena na dan, tbesedo ""»odreče jz svojega poslov ker ni Miano iV ni nM>J?or.e nabasa. so bila tako razbita, da jih ni bilo mogoče identifi-^ m kjer W preje 1>redlOŽak) no. Neki poKeijsM seržant je nato <.rati. O drugih pa se domneva, da so pokopana^^ " ^ ^ ^^ ki ^ bil ^ globoko v blatu. Srednji del nasipa stoji še vedno, in resen je bil raditega, ker ni imela voda v svoji naglici Časa, da omaja in oslabi sredino. Sotorska kolonija 170 delavcev, ki grade plo so prevedli v n;orgo. Italijanski mornariški [program. WASHINGTON, D. C., 14. marca. — Sledovi sprejemnikov onih Liberty bondov, glede katerih se vrši sedaj preiskava, in katere je prispeval petro-lejski špekulant Sinclair oziroma od njega ustanovljena Continental družba, k republikanskemu kampanjskemu fondu ali skladu, vodijo sedaj v Chica go. Te bonde so izročili medtem umrlemu Fred Uphamu, ki je bil leta I 923 blagajničar republikanske stranke. STOLETNICA SLAVNEGA PISATELJA Na Norveškem so proslavili stoto obletnico pisatelja Hendrika Ibsena. Počastitili so spomin velikega dramatika. RIM. Italija, 14. marca. — V Potaiu ko sta izpovedala pred ->e-natnim komitejem A. Leonard 47 Chica ga. ki je bil takrat pomočnik I'phama iu Montgomery Chlathier iz PhiladeJphije tov po kazala smer. katero je vzelo za $260,000 Liberty bondov, katere je dobil v roke Will Hays, takratni predsednik republikanskega narodnega komiteja, bo zaslišanih jutri 111 pojutršnjem v Chicago 41 web. Med temi so številni oblast-neži in bogataši iz republikanska stranke. Xekt član kabineta, neki prejšnji in sedanji predsednik republikanskega narodnega komiteja so n^r n v«.,. ^ i* .... - ... ? , Ui>U_>, -Norveška, 14. marca, bdi včeraj zaslisam od senatnega Daneg prosIavila cela Xorv,.;ka komiteja ki preiskuje petrolejsk.l^^ obletnico rojstnega dne llon- škaudal kot pr če g ede $260.000.1 , T, , . K " " , . . , - , 1T 0. , . jdnka ll>sena, s kojega dramati -katere je plaeal llarrv Sinclair v \- , - . . . 1 , * , ,.f , »»nn deli so se danes peca ceh svet blagajno narodnega repubkkan- • ^ . __. . ... , , , ... - 111 predstavljajo ne le na skega komiteja. Za klad noski taj- _________* t . i- 5, „ „ - ttt .r .» Norveškem, temveč tudi v vseh nik Mellon m \\1ll1am Butler. se j,|w -l -u j s > i ... . , ., , , urugih eivthziranih deželah, danji pretlsednik naronnecra ko- x. _ . , .. , „ * .. . , - , , , a Norveški kralj sam se bo udele- nnteja. sta izpovedala, da sta se + ,T -r • ^ , . . .. . , , , , tuka.isn^e siovesnoti, katerih se branda unerti kakšen opravek j „ , , .. .. ....... . . „..„ bf\ udeležilo 98 literarnih osebno- bondi, ki jima jih je izrot.-.il Will r . . . ^ „ _ sri 17. ino(7eTrf=rtva. Slovesno^: bo Hays, pre.isnji predsednik narod-i. • , , nrt . . ; trajala do 23 marca, nega komiteja. T „. „ , . , . , ^ 17. Združen h držav bodo m v/o- Na vprašanje, zakaj sta oba ta-!.. , . . , . .... .... ... kot pi^ateli znani pre^snai po- ko dolgo časa molčala o tei stvar'. , Ti .... ,, . ^ , .... , . . , _ slanik v Itah/n, Robert Lnderwood sta izjavila, da nnsta vriela. da bi T , . , . „ , . . Johnson, profes«*- (r^l^ iz Mjnnea- se javnost se kaj zanimala za to. ■ . . _ tt ... * i , * i ■ polLsa in profesor Roelvaacr z vse- Havs sa«i, ki je bil skozn dve uri ...... . ...... umlisca v Mmnesoti. t podvržen ostremu zaslišanju, je tr-J dil odločno, da ni storil ničesar n^-j znano, da so so zabarikadirale pre- «ti pr, Chelsea. Hčerka je sprejela poslanski zbornici je predložil vce- primernega. Kar se ie razkrilo do-! mogarske družbe za sodnijske od- povabilo nekega nepoznanega, da raj Signor Ciriaoi program za mor- sedaj od preiskovalnega komiteja/ ločitve m za proti-trustno postavo. *e odpelje z njim v njegovem av- liariški proračun, ki določa zgra- ne nasprotuje izpovedim, kamere da ne obnove več tega stiridržav- tomobdu, da okliče zase in mater ditev dveh i0,000-ton^kUi križark, je i>odaJ preje pod prisego je iz-nega dogovora, je trdil Robbins, da pomoč. štirih lahkih križark in štirih pod- javila priča, o kateri je rekel pred- je bila arcganca unijskih uradni- T pripovedovanju jo je prekinil morskih r-olncv. Do leta 1931 se včerajšnjem senator Robinson v Nicaragua odklonila nadzorstvo. bo zgradilo štiri križarke po 10 ti- senatu.da se je eventifclno ir}>osta- . « , _.. • — Ne, kajti moz se je nahajal od njega, ce tu bila—v nasprotju ..... „„ , , , * iZ • D ... pri-blizno <0 korakov od mene s Troiiitvami Robbinsa — ravno Ohio Coal Association, ki je svoj , ....... Kot druga priča je bil včeraj zaslišan še dr. Mord, ki je izpovedal podrobnosti pri. najdbi trupla tor izjavil, da je bila umorjena zadeta ko rešitev zvezni delavski tajnik Davis in govemer Dohanev iz Ambulanca nove vrste. MANAGUA. Nicaragva. 14 marca. — Poslansko zbornica Nicara-gve je odklonila danes MeCovevo pretllogo, ki določa ameriško nadzorstvo pri predsedniških volitvah tokom oktobra. WASHINGTON*. D. C.. 14. mar-Desot ton težki voz. naJožen do ca. — Poročilo o porazu predloge vrha z odpad'ki, je prevedel v za ameriško nadzorstvo pri voli- 900 šolskih otrok stavka v Berlinu. Bellevue bolnico majhnega dečka in njegovega očeta v pondeljek po- tvah v Nicaragvi, j*1 dovedlo* t»d oficijelne strani do ostre izjave, da Ohaja ter jo je sprejela Mine Workers. Nato je izjavil premogarski ma- od dveh strelov iz revolverja. , BRLIN. Nemčija, 14. marca. — na voz departmenta za čiščenje l^ijtpd ........ """ .V severnem Berlinu je zastavkalo cest ter naprosil voznika, naj od- Ko je Leonard Snitkin. zagovor- v?eraj 900 na prigovarjanje pelje čim hitreje v bolnico, kjer nik Iloffmana. naslovH par %-prn- njih starišev. ker so šclske oblasti pa je zdravnik spoznal bolezen kot gnat Sfeto mirno, da bi se nft ta ^ ■u^zz^lt^n t T! ^VSem «^lenje že- .. . . , , tem dAT^rnil revolver Iloffmana, ki svUnne razrede 7a rlečkp in di^lipp lofl^a nacm >tak ne .prišlo do nobenega jp lpža, tam kot dokazihli materi. SkUpne rdZr0 Za pol teta------%3A0 Za inoeemstvo ea ctlo leto .00 Za vol Ma_ Subscription Yearly $6.00. ' * Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja viaki dan ieveemh nedelj in prd*nttot>. Dopisi brex podpisa in osebnosti u ne priobiojejo.. Denar naj se blagovoli pošiljati po Honey Order. Pil spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfago bivali«« aamsirf, da hitreje najdemo naslovnika. ; GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New YoA, K. Telephones Cortlandt SŠ7Š._' ZANIMIVO PISMO V nase uredništvo prihajajo pisma vsakovrstne vse-J#iiit\ Pisem, v katerih nam izražajo oitatelji in naročniki priznanje in hvalo, jo razmeroma vee kot pa pisem, v kateri nas grajajo. Priznanja objavimo le v skrajnem slučaju, na izrecno zahtevo dopisnika. Z vee jem veseljem pa priobčimo besčdc graje in očitke, ee domnevamo, da sta jih pisen narekovala poštena t est in prepričanje. Na ta način se bistre pojmi, na ta način je mogoče doumeti tudi drugo plat zvona. Iz precej obširnega pisma, ki nam ga je pred kratkim pisala eitateljica, objavljamo naslednji odstavek: "Kn dobim Glas Naroda, ga pregledam od prvega do zadnjega kotička. Vem, da ta list le delavec podpira, toda na žalost najdeni v njem le malo ččtiva, ki bi delavcu koristilo. In še nekaj! Skoro nikdar ne vidim v njenrslike revnega delavca ali njegove žene. Kes, slike me jako zanimajo. Toda ne slike milijonark in opisi, koliko milijonov premorejo, ko porode prvega sina. Ali ni bolj vredna in bolj zanimiva že-«. na delavca, ki porodi otroka v revni koči '? Toda takih slik ni v vašem listu nikdar videti. Tukaj je več ka- NI PODATKI - l'i FOREIGN LANGUAGE - • * I® ' INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU Monroev doktrina. kateresiho <-v- Porotjom ravnokar zaključene-' bodočih kolonizacij ga zasedanja Panameriškegn Kou-' ropske .sile." gresa v ittvani .sestali sn zastopni-j Drugi odstavek- >e nanaša na ki wsph ameriških republik. Osna-'razmer«1 v Južni Ameriki in pr»i-tek Panahieriške konference te- vi: liliji na doktrini, ki jo je progla-j "V vojne evropskih sil radi jsil Predsednik Združenih držav vzrokov, ki so >e 1«- njih tikali, mi Monroe v svoji poslanici dne 2. se nismo nikdar vtikali, niti hi se decembra 1823. Islagalo z našo politiko, ako bi to Dolgoletna borim jirino-rcmeri- - storili. Le ko so naše pravice pt-i-ških republik za neodvisnost od zadete ali resno ogrožene, .se upi-španjske in portugaLske nadvlado! ramo" proti nepravici ali s»- jul ije dnin dramatično ozadje Monroe-' pravi jamo na obrambo. Dogodki pa. vi izjavi, ki izraža stremljenje , ki s,- tičejo te hemisfere. nas po Amerike, da ohrani Ameriko zajeli prizadevajo in to iz razlogov. Amerika nec. Potoni revolucijo na-»ki morajo biti jasni, vsem prosvet- Denami mogotec se mudi vsako zimo v Fl6rMi. kjer ima krasno posestvo. Governer proti _ nju najemninske postave. ALBANY, N, Y.. 14. marca. — Glasi se, da «e bo postavil governer na stališče poročili a State Housing Board »za od pravljenje na jem- , , , . . i • i- .finsko .postave in da ne sini pat iai- pitalistlemJi listov, pa-skoro vsi brez izjeme objavlja-jra z onimi Ri ža{Jovarjajo IJOtlalj_ jo slike raztrganih delavcev, njih žena in otrok. Vi »ane postave za varstvo najemni Podrobnosti o vzroku strašne nesreče še niso znane. Že so se pa začele širiti novice, da je voda že dalj easa prodni eala skozi del nasipa. Če je to res, je igrala precejšnjo vlogo kaznjiva lahkomiselnost. Take gradnje bi morale biti pod stalno in pozorno inšpekcijo. Edinole na ta način je mogoče katastrofo preprečiti oziroma prebivalstvo pravočasno posvariti. RAZNE VESTI se jih pa menda sramujete." Eitateljica naj nam dovoli, da ji na tem mestu odgovorimo na njena zanimiva izvajanja. Tliva, ki je za delavstvo koristno, je menda v Glasu Narod« dovolj. Delavcu koristijo zanimivi podatki, poročila iz delavskega sveta, vesti o razmerju med delom in ka pitalom. Turbina eksplodirala. PHILADELPHIA. Pa.. 14. marca. — Vsi t "d egsptozije neke turbine tekom preizkušnje sta bila včeraj v Lester, v bližini tukajšnjega kraja, v napravah Westingliouse Nadalje koristijo delavcu oziroma mu služijo v raz-'EIw,rk" Co. ubita dva uslužbenca, razni zanimivi članki, poljudno pisane znan-idorim llobii tretji tožke kov vedrilo stvene razprave, poročila o zanimivih dogodkih^ lepe povesti itd. Vsako čiivo koristi človeku, če zna črpati iz njega korist. ... (»lede slik pa naslednje: Slike, ki jih objavljamo v Glasu Naroda, dobivamo ie| par let za primerno ceno od velike ameriške družbe. Glas Naroda nima toliko sredstev, da bi pošiljal fotografe v slovenske nasellline. Z veseljem je pa objavil ponavadi na lastne stroške, vsako fotografijo, ki mu jo je posla! ta ali,oni citatelj, če je bila fotografija le količkaj splošnega pomena.9 < htate!jica pravi, da objavljajo kapitalistični listi v . . . njenem mesti! slike ubogih delavcev, njihovih žena in o- Naj ne misli, da delajo to iz simpatij do delavca. Njihove simpatije do delavca so baš take kot so naše simpatije naprimer do starega Rockefellerja, kojega sliko smo danes objavili. KATASTROFA V CAUFO&NUI Ni že pozabljena strašna katastrofa, ki se je za vršila v dolini Mississippija, ko je dospela iz Califomije novica o strašni nesreči, ki je zahtevala na stotine človeških žrtev in povzročila za milijone in milijone dolarjev škode. Kdo je krivi To bo dognala preiskava. Ce bo dognala, seveda. Pri St. Franei* nasipu v Calif orni ji najbrž ni Slo ra nobeno konstrukcijsko napako. Skorogotovo je pa obstajala napaka v tem, da je bil nasip zgrajen le za trenut-Harsaoncre. Kot niso pri gradnji nasipov ob Mississippi mislili na Francis nasipu niso brigali škodbe. SP i Truplo letalca našli. SQUTHAPTOX, Anjrlija. 14. maneo. — Truplo letalskega poročnika Kinkeada. lei je padel predvčerajšnjim s svojim aeroplanoin *-m<*rje. so našli včeraj popoldne. Truplo so pravili v aerodrom v Cakhot. Privleki so na kopno tudi tiemolirani aeroplan. Nemila kmetje proti davčnim bremenom BERLIN. Xemvija. 14. marca. — ftodaj se jo pričela organizirati noraska razuovernogrozljivi o-maki. češ, da so se nad Dmicnnovo maščevale — mačke, "ta m*-sterijozna bitja" (!) -— je prav, da si stvar ogledamo od druge it ran i. izidoru Duneiin je rbšla zemljo plešo«" — v po!n i nagoti. Bila je lepa in bila je v svoji stroki velika umetnica. Visoko kulturen, plemenito vzgojen človek je mogel brez dvoma oh njeni 1-poti in njeni umetnosti uživati, ne da bi se mu pri tem porajale umazane misli in nizkotna poželenja. Toda bodimo iskreni: Koliko takih l judi pa hodi danes po zemlji, pasrbno me.l velikomes«tno gledališko publiko? A Jzidora je nastopala pred vso. in ne samo izbrano javnostjo. Ali ni s tem kršila prve od!ike in zapovedi, ki je dana človeku in posebno ženski zaradi svetosti de-vištva in materinstva — sramežljivosti? Kršila v sebi in tisočih, milijonih drnaih * tlesnično. to j«* nekaj Tlrugega nego pigin iK-knj ostudnih mačk. ki davijo mnogo raje koristne ptiee nego mis podgane. Zaničevanje Tzidore Duncan proti takemu "usmiljenju", ki v ih, ko na neliogljenlh starcev in otrok prenočuje po kanalih in pod nuRtovi in hlodi po svetu brez strehe in pomoči, zbira in neguje v lepi vili pse in mačke — to je gotovo le &irapatična poteza v značaju pok. plesalke. Mislim. da bo Izidora Duncan v tem pogled n mnogo lažje dajala odgovor prt-d večnostjo in človeštvom nejro ona Ane države. Španj-ska je kovala načrte, kako bi pridobile nazaj svoje liivše kolonije, in iskala je v to svrho podporo pri drupih evropskih državah. Tedaj je postajala takozvana Sveta Ali-janea. ustanovljene od vladarjev Rusije, Avstrije in Prusije. in svr ha te zaveze je bilo vzdrževanja božanskega prava kronan ih vladarjev prrti demokraciji. Sveta Allijanca je vzpostavila reakeijo-narnega Ferdinanda Vil na španj-ski prfstol in je nameravala pomoči mu. da vniči nove republike, nastale v starih španjskih kolonijah Xovega sveta. Združene države so bil«' tudi v skrbeh vsled vstopa Rusije v Ameriko čez Alasko in njenih aspiraeij ob pacifični o-bali. Ruski načrti glede severo-za-padne obali Severne Amerike so pTStali jasni, ko je Oar I. 1S21 izdal ukaz s katerim se je inozemeem prepovedala pravica plovitve in ribarjenja na prostorju 1000 milj od severo-zapadne obali Amerike, počenši otl Heringove ožine do petintridesete paralele severne širine. V juliju 1. 1823 je Secretary Adams vlažil }irote>it pri ruskem poslaniku v Washingtonu. v katerem je izjavljal, da ''ameriški kontinent nisi več predmeti nikakih novih evropskih kolonijalnih podjetij." Isto načelo se pojavlja v prvem izmed dveh odstavkov Monroe ve doktrine: ''Ameriški kontinenti, vsled svobodnih in neodvisnih razmer, ki so jih ustvarile in vzdržujejo, se ne smeji več smatrati kot predmeti Peter Zgaga ....."'i P ae ' || ' ||H Ijenim in nepristranskim opaz4>vn-teljem. Politični s"^t'-ni zavezanih .-,ii se v tem pogledu bistveno raz-likuje od onega v Ameriki. "Radi tega. iz obzira na iskrene j in prijateljsk • oduošaje. ki obstojajo med Združenimi državami in temi .-ilismi. smatramo za svojo dolž-nast. ih« izjavimo, da bom smatrali vsak poskus z njihove strani razširiti njihov sistem na kateri-sibodi de! te hemisfere kot grožnjo za naše ozemlje in sigurnost. Obstoječih koloni j ali odvisnih zemlja kateresibodi evropske sile se nismo dotikali niti se ne bomo. Ali kar se tiče vlad, ki s-» izjavil'- svoje neodvisnost in jo vzdržujejo ob velikih žrtvah in na pravičnih načelih. mi lie ht mogli smatrati kako vmešavanje kateresibodi evrojiske sili' v svrho podjarmljenja ali kake druge kontrole v drugem svetili nego ko izraz neprijatel.jskega razpoloženja nasproti Združenih državam." Več kot stoletje je bila Monrot*-jva doktrina temeljni kamen ameriške zunanje politike. Mnogi odlični ameriški državniki so jo odločno zastopali in v svojem bistvu ni bila doktrina prelomjena niti s t1ni, da se je Amerika vdeležila svetovne vojne. Ta doktrina naglasa posebno ameriško državno pravo na sa*moobranibo Zapadne Hemisfere. Gehoflovaški novinar Holeček, an an po svojem delovanju za slovansko vzajemnost, je praznoval pred kratkim 75-letnieo rojstva. Pord pride v Purlin, kjer misli zgraditi tovarno, ki bo potem izvažala avtomobile v Rusijo. TRIJE IZBORNI TEKAČI m' >o Xemec dr. Otto Pelšer. Rar Conger "in Lloyd liahn. Pri zadnjih -tekmah je zmagal Ilahn. Razdaljo ene milje je preletel v štirih minutah in 13 sekundah. ■ - -- * odvodnice na vfat-u. nakar je poškodoval še samega sebe. V poslovilnem |)k>nm piše o svoji ljubici: "Je sicer velika vlačuga. toda ljubim jo bolj kot svoje življenje. Zato vržem življenje od sebe. Imel som v življenja veduo smolo. Danes sem pa najsrečnejši človek na svetu in vedno sem si želel umreti v uri sreče*'. Sommer je, znan vlomilec. ki je.odaedel radi vlomov že več daljših kazni. ' OOC.inflH TUllITil ▼ Braoftschweigti so* soeijalni de« mokrati zopet precej napredovali in osvojili ve* mest, med drugi«*! «» .e^f .. . » ti Skmnako flinnatojno Bolniško Podporno Društvo m QmM Viv ToA in okolieo, uk. OOaOR 1 FrciMdnik: FRANK HOTKO 4U E. »2nd Stri ?t. New Turk City JOHN KALISH IMS — 1st Ave.. Nnr Tofk. X. Tajnik: JOSEPH POGACHNIK. at T« arck auMt. V. T. Kdor ismed rojakov ali rojakinj it ai a»t*u zboruj« vsako tretjo soboto v avo-Nd Srnso ta tretjo Ave.. New York. •* ■ tv • » .. .J nekitko oh tem sejn bil kupil nalival«' |>ero. Prvo ui zadnja v svojem življenju. Xaiivo ijiero je kje pravi izraz za Foaiutain Pen. PetinsedemdeNet centov *em dal z;aij. Zgodilo se je pa tako: V neki izložbi na Journal Sqmire jih je prodajal j>odjeten Kitajec. Najprej je skušal z velikimi napisi dokazati, da je pero najnovejši! iznajdba, t la je uazlomljivo, lepo izdelano, in kar je glavno, da j.1 mogo«"e tudi pisali ž njim. Nalivna peresa v splešmem. ki bi imela to zadnjo lastnost, so namrei" jako redka. Nato začel Kitajec pisati. Res. leiv* erte vlekel ž njim. ravne črte in krivulje. Zatem je pero vr-gre) pa-r-krat oh tla. ga pohodil nogama in slednjie vzel debelo poleno t«*r zavel s peresom cepiti tr-^ke od njega. Zatem je z^7>et pisal }. njim. In ko je to pokazal, je ponudil ]>ero naprodaj — 7."» een-tov. Tire.z obotavljanja ti preveč. Zdi se mi. tla ga imate tri kvarte čez in čez dovolj. * Zemlje je okmgla. Zemlja se vrti »kros svoje o*i. Vsakih Stiriin dvajset ur »*e enkrat zavrti. To dejstvo so dognali znanstveniki in ga strokovnjasko dokazali. O tem je uverjen dandanes vsak civiliziran človek, d asi je le malo tako civiliziranih in izobraženih, da bi si to resnico lahko raztolma-čilu 5»o tudi taki. ki nc verujejo in prihajajo na dan s proridokazi. S tako zapeljivimi pa-otidokazi. da se zde povprečnemu človeku ??koro bolj verjetni kof vsa zniMistveiu! dokazovanja. Tako je naprimer neki farmer takole ovrgel teorijo o vrteči se ženil j». — Zvečer sem zasadil plug v njivo pred hišo. Globoko v zemljo som ga zasadil in čakaL Pa nisem pričakal ničesar. Tudi naslednjega dneajutčaj je bil plug na istem mestu. Istot«ko -zvečer. Iz lega i-» raswtlno. da se zemlja ne %Tta. Ce bi se vrtela, bi moral plug po itiri-indvaj-setih urah zorati brazdo krog vs*e biLa njegova meča preluknjana kakor usnjato rešeto. in kmalu nato je izpraznil met nevidne prače najmlajšemu iz družine eno oko, ko je brezskrbno gnal prašičke v gozd. Vsakdo je seveda takoj uganil, odkod je prišel strel in met, a vsakdo je premislil z bratovsko mo;ln.stjo; kdor se je zamotal v grmovju, naj sam. poskrbi za to, da bo prišel zopet na prosto, in je obdržal svojo učenost zase. Na tak način se je neusmiljena zlobuost nadaljevala leto in dan, in bi se bila končala bogvedikdaj, če ne bi bil prwgel vmes sreduik, ki končno vxak spor zravna. To se je zgodilo, ko ste obe družini pri vs»h brezštevilnih pravdah izgubili od svojega malega posestva toliko, da so jim ostala bas samo še ona polja, ki so mejiln na pot, ki j > je vsak trmasto zahteval zase. In ker niso imeli sicer ničesar drugega, so morali Peronovi a tudi Gurigerjevi svoje življenje obrniti v to, da so iz grude s težkim delom iztisnili vsakdanji kruh; in ker so imeli drug drugega vedno pred o'm i — prežeč, če sosed morda ne misli na nov naklep — je najstarejši sin Pero proti lastni volji opazil, da je najstarejša hči smrtnega sovražnika, Guriperka — kakor jo je znničljivo imenoval — ne samo pridna kakor mravlja, ampak da tudi baje žvižga kakor kos, če žvižga, da bi ga dražila. In ln-i si je natihem priznala, da jo Pero črden fant. ki bi vsakemu napravil zaniČljivega obraza, kadar jo je pogledal. In od tedaj naprej, ko si jo hej to priznala, je presedela pele ure ob poti in žvižgala tako veselo, kot žvižgajo spomladi ptice svoje pesmi, trdno prepričane, da bo s t**m pripravila fanta onkraj poti do besnosti. In on, dedič, se je tiho smejal z nasmehom, ki bi ga ne bil mogo razločiti, {-e bi moral priseči na to, da gre za vražji posmeh. In divji pogledi, so šli sedaj pogosteje z ene strani na drugo, a boj«»če in skrito, kot bi se oba sramovala, da ne ogrevata izročenega sovraštva s starim ognjem. V tem se je mladi dedič oženil, toda številka, ki jo je potegnil, je bila slaba. Klepetava soseda se je potrudila, da je o tem poročala Gurigerjevim. 4'Ali ne veste še? Peronov je črno potegnil." Stari Gurigerjevi so se hudo veselili, a njihova hči je izgubila rdečico, kot da bi jo obhajala omotica, in tistega dne ni mislila na žvižganje, zadovoljita se je s tem ,da je na njivi čisto sama obdelovala razore s tako silo, kot bi šlo za to, da prežene zle duhove, ki so se iz njih dvignili. Kasneje, ob času večerje. ni sedla kakor pona\'adi na drugem koncu posestva, pač pa zamišljeno sedla na kraj poti. zgoraj na vrhu. Pero, ki je bil ravno na drugi strani, se ni malo začudil, ki jo je zagledal tam. Menjala sta pogled, zardela do ušes in * globoko upognjeno glavo ste se pripravila k večerji. Od te ure, kadarkoli sta se ti mladi duši nahajali v samoti svojega polja, se je zgcrlilo isto. Sedla sta na rob poti, se pogledala, postala živordeča in začela molče olndovati. Tako m minuli dnevi in meseci. Tifus je priklenil dekle na posteljo, in kmalu nato je bil fant poklican k vojakom. Sel je tja in v treh letih ni videl svoje domačije; ona je ozdravila, a okužila je s svojo boleznijo očeta, ki je bolezni pod legel. Ko je mladi Pero slekel kraljevo suknjo, je izvedel, da je sosedova hči poročena in mati. Ker "je manjkalo moža v hiši, mati ni bila dala hčeri miru, dokler in da je dobil njegov obraz nemirno potezo, on pa je opazil, da je bila zanemarjena in da je hodila basa. A kot pred tremi leti sta se pogledala, zardela in zmedeno povesila glavi. In minula so leta, mnoga leta. V vasi 11 i,so več govorili o prepirih Peronovih in Gurigerjevih. To so bile povesti, ki so si jih pripovedovali starejši. Le enooka v Perojevi hiši je imela navado, spominjajoč se nekdanjosti, godrr.jajc izjavljati: "Č'e bi moj brat imel kaj krvi v žilah, bi bilo moje oko že poplačano." In ženske iz soseščine so spoznale, da ima enooka prav in da je mladi Pero klaverna kokoš, ki ni za nobeno rabo. Pero pa je vedel za vse to, prebil je ves dan tiho in marljivo na polju, brez besed se je oziral za sosedo, kadar se je prikazala na njivi, — vedno razcapana, bosa in izmučena kakor uboga živina, najeta delovna žival In hči onstran je storila pravtako kot sin tostran; uboga oskubljena ptička ni čutila več potrebe po petju, a še je prisluškovala vabljivemu glasu in njeni pogledi so še vedno podzavestno uhajali na drugo stran poti, polni trudne žaliti in brez moči. Skrito nagnenje ju je gnalo skupaj, a vedno znova sta se prestrašila te čudne spremembe v duši. In tako sta prišla ta. dva človeka, ki sta si bila kakor njuna polja tako blizu in vendar tako daleč, na prag starosti, ne da bi bila izmenjala med seboj kaj drugega kot sramežljive poglede. Morda sta se zavedala, da sta si bila od srca dobra. Kakor goveda jarem, sta »nosila breme življenja. godrnjal in vpil. mahal z rokami in eeptal z nogami. Ded Pero se je naslanjal mi roč motike. ''Kaj stavim, da ji govori o dedšeinif** je dejal sam sebi. "Judež! Ko vidi, da nesrečnita že t>oJj spada na drngi kot na 1a svet!" In obšlo ga je globoko sočutje in ni mogel več odvrniti pogleda «k1 njive oust ran pota. Mož Gurigerk,-je silil einidalje bolj vanjo; glavo je imela nklonjeno nad prai, obraz je bil upadel in bletL Xi se ganila iu ni mu dala besede, kot da bi bila gluha. Xenadorna prešine prsi deda Perona sunek, rdeč pojčolan preko njegovih oči. motika ran o-mahne iz rok, nato.... Sam bi ne bil mogel povedati, kako se je dogodilo. katera skrivnostna sila ga je nesla preko poti do drugega polja. Vedel je le. da je nenadoma zgrabil moža in mu kipeč pljunil svojo besnosti v obraz. "Žival! Slabši kot žival! Ženo tolčeš!" — Oba starca sta bila bleda od jeze. od glave do nog sta trepetala ; pogledala sta si komaj minuto v oči; prvi je odrevenel od presenečenja in buljil z boječimi očmi v nasprotnika ; drugi pa se je zapičil s svojimi očmi vanj kot z žarečimi sulicami. Ko se je ded zoprt zavedel, je poveznil glavo kot bik pred napadom in so peč spravil iz sebe besede: "Če se je še kdaj dotakneš (z nohtom, ti kot psu potegnem kožo s telesa! Tako gotovo, kot je Bog v nebesih!1T Obrnil se je napol in ga izpustil. Tedaj je videl, kako ga je starka prestrašeno pogledala. Starec je osupnil, za hip je omahnil, tinto se je zaokrer.il in št1! /. dolgi mi k.v raki. kot da bi ga nekdo podil /. bičem, preko njive. Smrkn je pokrila obraz z rokami in zn«"ela jokati. In ded Pero in starka Gu-rigerka sta Sla na drugi svet. ne da bi si bila rekla besedo. (Iz španščine O. TI.) NEVERJETNA EKVARJE- Victor De p rez je bil dobro >i-t ni ran pariški trgovec in dvakrat zvest "zakonski" mož. Namreč:i živel je v mirnem zakonu s pravo j zakonsko ženo in se je na*^lrugij strani zaročil s tiparsko damo iz njegove pisarne. Leonie Gerardo-i vo. Vič manj kakor 25 let je trajalo to obojestransko razmerje. Z Gerardovo je imel tri otroke, ki jih je njegovo velikodušna in do-j brosrčna žena adoptirala in j tli * vzgoje val a s skrbnostjo pravo matere. Toda v 25 letih je tudi njegova ljubjenka izgubil čar mladosti. In tako si je najel petd«*set-letni Deprez 201etni nadomestek 1 iz naraščaja svoje pisarne. Kar je trpela njegova prava in resnična so]»roga. tega pa ni mogla prenesti njegova prva priležniea. kater*, je to razmerje tako razburilo, da je namerila po pariški navadi revolver na Depreza in ga ustrelila. Za pariške razmere je seveda razumljivo. da jo je pariško porotno sodišče oprostilo. Slučaj je pričel^ zanimati javnost šele tedaj. kt ^ je zvedelo, da gospa Deprez, ki je! trpela razmerje Gerardovo z nje- ■ nim možem, vse svoje življenje, ni j mogla moževi ljubici oprostiti u-j mora svojega soproga. Prepoveda-! la ji j" vsako občevanje z otroci, j Tedaj ie Gerardova v! »žila proti! Deprezovi tožbo, da .ii mora vrniti, otroke, za katere pivj celih I let ni brigala. etl si morajo dovoljenje ali permit Iz Washingtona. bodisi za eno leto *U 6 mesecev iu se mora delati prošnjo vsaj en ine-sec pred odpotova-njero in to naravnost v Washington, I>. C. na general nega naselnl-škoga komisarja. t;lasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 19-H se nikomur Tr^1 ne pošlje jMTUilt |>o poŠti, »ra-pak tri Tn<>m iti Nk:it v-:ik prj-sih*c os« lino hortM v najbližji na-«<'iui-fcl urad ali pa £o dobi v New Yorku pred wlpotovanjem, ku-kr>r ke-ji zapr«»si. K'5»-tr i*>-tnje v»«n t»re?. dovoljenja, iKjtujr na svojo laisnio odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike Ml Rvojee 1» starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripn^-enih v tem letu \ PBATIK IN KOLEDARJEV imamo 5e nekaj v zalogi. Pratikaj stane 25 centov. Koledar pa 50 i centov. Koledar ima letos izredno ; |zanimivo vsebino: razprave, po-' vesti, slike, šala. zanimivosti itd.1 Blaznikova Pratika je našim roja-1 kom jako priljubljena. Še v starem kraju je bili vajeni in je tudi tukaj ne morejo ]i0o hčerko kaki nevarnosti? Ona je tam zgoraj pri njem tako varna kot mi tukaj spodaj. Sedaj pa nočemob kratkem se bo vršil tek od paeifične do atlantiške obali. Tekme se bo udeležilo tristo tekačev. Kdor bo prvi dospel na cilj. bo dobil $25,000 nagrade. Tekmovalce bo spremljal avtomobil, ki ga vidite na sliki. Želodčne bolezni. Ker i^ra želodčni sok tako va- 'ti ali 1je solna kislina ali pepsm zno vlogo pri prebavljanju, zato je, potreben za normalno in pravilno in more potem umetno nadome- aplol, v«- misliti na to. Prosim vas, gospoda, da stopite v našo potrebno. da ffa želodec proizvaja delovanje želodca majhno obeduieo, ter nam aovohte postreči vam s kavo ali s čašoL dovoljai m,ri in pravem razmer^manjkajočo snov vwih. \ i .e morate seveda zadovoljiti. Jaz seveda ne morem jamčiti ju m(>d sohlo kisiiuo in plinom. ««iti z dravffi 0 k\vo 111 *\ldl 110 M ^antno PO^O- Vf* Pa prilia- j Mnogokrat. poseb.no pri kroničnih! Nepravilnostim nri izločani,- ^ 111 ^ P" le,n ** h M želodčnih katarilt je Lčanje t^u ka, kotS povbno dobro kavo in tud j j iz srcu l reje. Mlade dame so bile zelo radovedne na to obednieo. Xa desno in lev.j v lopi so bili napravljeni v višini sob majlinr prostori. V •so se nahajale delavne .sobe. uradi za električno svetljavo in za pribanje dvorane, šivalna soba za ohrodj im konci kuhinja in obednica za inžinrirje. Obeti niča je bial zrlo dolg, ozek prostor v katerem je stala dolga miza in naokrog večje število priprostih stolov, ki d oštevali za majhno družbo. V nekem kotu je stala majhna železna pee, v kateri je gorel ve A. l ogenj. Zelo primitivno kritje je varovalo najbližja sedeže pred intenzivno gorkoto peč L Peči nasproti, v drugem koa je opravil -pred vstopom dam fvojo nalogo, kajti zrak je bil popolnoma čist. Smehljaje so se ozrle dame na belo pogrnjeno mizo. Na tej sta >■»■ ail i dve košarici s kruhom in helandskim iprepečeneem in poleg tega je bilo obilo surovega masla. — Kako skromni so ti delavni in zmožni možje, — si je mislila l)cra, ko je Aleksander smehljaje pojasnil, da tekne maslo * km hom izvrstno, če je človek lačen. v Diana je zopet mislila na Logarja. On je moral biti gotovo ho\ holj skromen v svojih zahtevah kot pa ti gospodje. Aleksander je tekom preteklega večera prostodušno pripovedoval I)ori, da sta morala on in njegov brat Hans že zgodaj skrbeti za lf.siten obstoj, ker sta imela šo tod nadaljne bra in sestro ter so živeli stan si v skromnih razmerah. Sedaj je zrla Preko mize na njegov energdC-ni obraz in njene oči so postale vlažne. Xj<^ov pogled je zm-blestel in Čutil je LnštLriktivno, ,da lahko tudi mala in vesela Dora resno in jrloboko obČutL Njemu je bilo kot da lahko čita njene misli z obraza. Čudno so sicer izgledalo elegantno oblečene damo v tem lesnem prodoru k sivimi zidovi. Suzana je zahtevala nato vsa prešerna, naj se jam postreže s "k nt hom Ln surovim maslom. Vsi ostali so se pridružili tej prošnji in oba brata sta morala predstavljati gostitelja. Velikansko posodo a kavo je prinesel en de-Lwe* noter iz kri h in je in nato še manjšo posodo z mlekom. Pričela sc je gostija, k: je trajala, dokler niso bile posode prazne. Dame so zagotavljale, da jim ni Še nikdar poprej tako dobro tek nilo. V povračilo je povabila gospa Vainer gospode inžinirje v nedeljo na obed. Vsa razveseljetna sta sprejela oba bra+a povabilo, katero se je raztegnilo pozneje tudi na stotnika Kronerja. Hitro ita potekli na ta načrn dve uri, ki sta bili določeni za promenado v zraku. ■■■ f^^^H "1=: "• j^H Stariši neveste niso imeli nohtnega mira ter bi bili odšli že davno ven, da iščeta po nebu zračno ladjo. Sedaj pa so odšli tudi vsi ost;.!i ven. Na posebno željo I>ore je dal Aleksanler povelje, da se ie lopo nekoliko zavilo. Le en pritisk na vzmet je zadostoval, da bili spravljeni stroji v tek. Vozički pod lopo so tekli počasi in celi velika n se je zaobrnil počasi naokrog. Na dano znamenje je vse ozpet obstalo. — Tu prihajajo. — tu prihajajo! — je zakričala mati neveste, s tresočim se razburjenjem. < >či vseh so se obrnile proti sinjemu nebu. Tu je prihajala veli ln zračna ladja preko dreves bližnjega gozdiča, mirno in dostojan-stevno, obsejana od solučno luči. Ostro so se dvigale konture od stega zraka. Sedaj je bilo čuti zapet, šumenje vrtečih se strojev. Posebno razločno je bilo videti kretnje propelerja. Mirno, v ravni smeri, je prihajala zračna ladja proti lopi. Pod srednjo gondolo je visela ijdeča signadna zastava, v znamenje, da hoče aeroplan pristati. Delavci, ki so morali pomagati pri pristanju, so se zbrali krog bratov Heaizius. Počasi se je povesila zračna ladja. Večja in večja he je prikazovala očem gledalcev tega prizora. Sedaj je bilo zopet videtd mahanje « robci in nad ograjo gondole so se prikazale glave potnikov. Zadonel je komando in na sto-tiue rok se je stegnilo k višku, da zgrabijo zver, jo drže ter odvle-eejo po vrveh v svojo ječo. Šele ko je bila zračna ladja zopet v lopi, je dobila nazaj svojo velikansko postavo. Kratko šumenje človeških glasov, udarjanje tež kih delavskih nog ob tla in postalo je zopet bolj mamo. Par minut pozneje je dvignil dr. Hasler svojo mlado ženo, žarečo od sreče in ponosa, iz gondole ter jo položil nato v roke njene matere, jokajoče od veselja. Dr. Hasler so je smehljal od veselja in njegovi beli zobje so žareli skeri * * (Dalje inihodnjiS.) množina j izpraznjevanju želodca, pa more- soka preveliko, včasih j solne kisline prevelika, včasih prc-jj0 biti vzrok tud te!l (majhna, z*r->di se pa tudi. da iz- nepravilnostim pa živčni vplivi. Saj vemo, da vse naše organe u- risanje, ^ stroj m prostori ™ J 0slano sploU vsako izloč .je soka. j ravnavajo živci, srce. pljuča in ta- 'kar P« .i? bolj redko. Pop >mo po-jko tudi prebavila. Dostikrat je že-?asto so dolgotrajni katar i vzrok, j iwlee na videz popolnoma zdrav, da pride do nepravilnega, p reve- j bolnik pa je imel z njim velike so ravno za [likoga izločanja soka, pa tudi do težave, najbrže so torej živci v teh slučajih svoje delo slabo tega, da postane sluznica nezmožna. da bi izočala potrebne množine soka. Množino solne kisline in pepsina v želodcu moremo meriti in zdravnik more za njo vedeti, če .s pomočjo kavčukove cevi izčrpa želodčno vsebino. Pri analizi dobljene vsebine more spozna- SEZNAM KNJIG, katerih Imamo samo po par izvodov od vsake. SLOVENSKO AMERIK AN SKI OLEDAR K za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slamnikarslca obrt in sl€* ski slamnik ar ji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj žen tka. Naglica v modernem pro>ne tu. Kralj Ferdinand. Cesarica C harlot a. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine". V Idriji. Boka. O tobaku. To je K izmet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, Wyo. > Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrriei. Sacco in Tanzetti. Kako sta umrla Sacco t*i Yen* te 11 i. Resnice in recenice. Šaljivke in nagajivke. Določbe o dediščinah. KOLEDAR KRAST 01*37.0 LEPIH SLIK Stane 50c a poštnino vred. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt SL, New York nan velikega vojvade, ................. ................... Od Ohrida in Bi t olja..... J&% LuiiSko srbska pove*:. ' Atala. tude* v Bolcan. lt. lili dežel patrmv. Baukart. .tt Izbrani spisi H Ink« Dolenc M Knjiga a lepem vedenju, g«, vorjenju in nscfancat iiv- Uenju. Bonton ..........j.«® Knjiga spominov, jrfe moja P®* ....................... Liberalizem.................. Materija in Energija, ČermelJ Otroci Solnra. Pregelj, t. t. 1.— ftyVa N«w Amsterdam. Buulofn« »ur Mer Rotterdam 84. aprila: R«]lance. Cherbourg. Hamburg 17. marca: De de France. Havre Olympic. Cherbourg Conte Kcmso. Napull. O«non New Amsterdam, Boulocne aur Mer, Rotterdam 20. marca: President« WUaoo. Trat kiucncbrn, Cberbwurg, Bremen ai. marca: Aqultania. Cherbourg Ameriia. Cherbourg. Bremen 24. in area: Purls. Havre — SKUPNI IZLET Minnetonka Cherbourg DuiUo. Nupoll. Genova 28. marca: Leviathan. Cherbourg 21. marca: Qeorge Washington, Cherbourg. Bremen 29. marca: Berlin. Cherbourg. Bremen 31. marca: Baturnia. Trst Majestic, Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpea Volendam, Boulogne aur Mer. Rotterdam Republic. Cherbourg Bremen 2. aprila: Colombo, Napolt, Genova 4. aprila: Berenpirii, Cherbourg 5. aprila: Dresden, Cherbourg. Bremen C. aprila: Olympic. Cherbourg 7. aprila: lie de Prance, Havre Lapland. Cherbourg. Antwerpen Cleveland, Cherbourg. Hamburg Veendam, Boulogne aur Mer. Rot* terdam 11. aprila: Mauritania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Bremen 12. aprila: Columbus, Cherbourg. Bremen 25. aprila: Berengarla.. Cherbourg ' George Washington. Cherbourg. Bremen 26. aprila: Berlin. Cherbourg. Bremen 28. aprila: lile de France. Havre Olympic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg L>ulMo, Napoil. Genova Rotterdam. Boulogne aur Mer. Rotterdam America. Cherbourg, Bremenil. gKUPNI IXLET ■ paral kom — "Paris" dne 12. maj«, 1MB. Mi. aKUPNI IZLET s parnJkom — "Pane" dne 2. junija. 1SSS. Večinoma parni k or odplujejo pooo-«: potniki e« vkrcajo 4an prei. IGRE: Gospa 2 morja, igra v 5. dejanjih.......«5 Lokalna ielezniea, v 3. dejanjih.............olezen. Kako nastane ni se popinoma gotovo, najbližja je m i sel, da želodčni sok. ki je v stanu prebavljati beljakov.ne, (prebavi tudi mesto v želodčni steni, kjer mu je to mogoče; pa je potem za nas vseeno, na kakšen način je do-tično mesto postalo tako, da ga je želodčni sok mogel nagristi. Da mora biti želodčna stena sicer zavarovana pred delovanjem svoj ill sokov, je jasno, kajti drugače bi želodee prebavil samega sebe. Ce je torej gotovo mesto v želodcu izgubilo to zavarovanje, poteln mo-! re tam učinkovati želodčni sok, ki izje steno in tako nastane rana na želodcu. Rana je navadno okrogla in gre skozi sluznico v mišično plast. Kevarno je pri tem to, da more se ve.1 a rudi prodreti skozi poslednjo plast želodčne stene in vsebina želodca se more razliti v trebušno duplino, kar ima za posledico vnetje trebušne mrene ln navadno tudi smrt se celo pri hitri kirurški pomoči. Druga nevarnost pa je, da želodčni sok preje steno kake žile, tako da se ta odpre in izliva kri v želodec ter bolnik lahko na ta način izkrvavi. Pri vseh takih ranah, ki jih imenujemo tudi Čir na želodcu * najdemo tudi povečano množino solne kisline in pa živahnejše delovanje želodca. Podali smo kratek pregled vseh želodčnih bolezni, posebno rak in čir na želodcu pa sta potrebna še nadaljnega pojasnila in njih sko-ro bolj podrobno. Precej pogoste so želodčne bolezni in mnogih se lahko ubranimo,, če polagamo na svoja živila in prehrano tako veliko važnost, kot jo zaslužijo. Higiena prehrane je silno napredovala in nam je v stana povedati mnogo koristnega in potrebnega. Način prehranjevanja — glavni.vzrok teh bolezni — še] Uprava 'Glaa Naroda* 4 dolgo ni tak, kot bi moral biti..- g - . ^ - - " -- • ■ IV. - ...VšA* .4- i. ..' . .. DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO / COSULICH LINE PRESIDENTS WILSON 20. MARCA — 15 MAJA — 26. JUNIJA PARADIŽ MORJA! NOV VELIKAN SATURNIA (35,000 ton depiacenipnt«) Odoluje naravnost v Split In Tr«t. 31. MARCA — 5. MAJA SATURNIA je najfinejši in najhitrejši parobrod na svetu in največ*' parnik, kL-r jih je bito kdaj v kakein i jugoslovanskem pristanišču. Ureditti si tako. da boste potovali na prvi vožnji tega ve!ikona. PHELPS BROS. S CO., G. A. 2 WEST STREET. NEW YORK SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbetj ugodna pet za potevenje na ogrofnnlh oarnlklht PARIS 23. marca. — 90. apr. FRANCE 13. apr. — 4. maja (Ob petnoči.) NejkrajAa pot po telesntcl. Vaakdo Je t posebni kabini a vsemi modernimi udobnoatl. — PfJaO* >o elavna francoska kuhinja. !ar*dno nizke cene Zajamčit« al proatar sa veinic novega velikana lie de France 16. mar. - 6. apr. (Ob polnoči.) VpraAaJte katerecakntt pooblaaeenaea aseota aH FRENCH UNE 19 Stat« StrvH, Nsw York, N. Y. Pozor, rojaki! Is naslova na liitn, katerega prejemate, je r&rvidino, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hocherar. San f'ranelsea, Jacob Laosin. COLORADO Denver, J: ScUutte. PocUa. Peter Culi«. John Germ. Fr. Janesb, A. SaftIS. Stlida, Louis Costello. Walaenburc. M. J. Bajuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, J. Verbich. Chicago: Joseph Blislt. J. BevClfi, Mrs. F. Laurlch. Cicero, J. Fabian. De Poe, Andrew Spillar. Met, A. Anzeic, Mary Bambtcb, J. Zaletel, John Kren, Joseph Hrorat La Salle. J. Spejlcb. Mssfsnfsli. Frank Angnstln. North Chicafo, Anton KobaL Matija Barborich. VELIKI v JUGOSLAVIJO (preko Cherbourg®) na parnih u (52,225 ton) KI ODPLl'JE IZ NEW YORK A V TOREK, DNE 15. MAJA Ail brepmi ra.^ sn-e, da bi vioietja? S<*daj je Ous, da se i«-lpravite na to zaželjeno jKrtovaujt*. Pridružite se skupiui KFojib sorojakov, ki brxlo potovali na par ni ko BEREXGARIA. Gc*»p. VukrtviC iz naSeca newyorikega urada bo vodil izlet prav do Ljubljane. Na poti bo skrlK'1 za vašo Udobnost ter se brigat za va>o prtljapo. Pridružile se trnu izletu ln potujte brez vsake skrbi. Za nadaljne i«odrobnostl vprašajte agenta v svojem mestu ali pi.šiti naruvnos.t na: JUGOSLAV DEPARTMENT CUNARD LI ME 25 BROADWAY NEW YORK Požar HtateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda"*. S tem boste ustregli vsem. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank FetkorSek. KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žasar/ Pittsburg, J oba Report. ' MARYLAND Stejrer, J. Cente. Kitzmiller, Fr. Vodoplree. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit. J. Barich. Ant. Jsneslch MINNESOTA Chishoim, Frank Gouže, A. Fanlan, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula. E velet h, Louis Gouže. Giftert, Louis VesseL Hibhing. Jobn Povše. Virginia. Frank Hrratlch. MISSOURI St. Leni«. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champs. NEBRASKA P. Broderiek. NEW YORK " I- Gowanda, Karl Sternlsha. little Falls, Frank Masle. OHIO Barbertoo, John Balant, Joe BltL Cleveland. Anton Bobek, Charles Karlinger, Louis Rudman, Anton Sim-clch. Math. Slapnlk. Eudld. F. Bajt. Glrad, Anton Nagode. Lsrain. Louis Balant In J. Kumie. NUee. Frank EoforBck. Warns, Mrs. F. Rachar. Ysnngrtswa. Anton Klkeij. OREGON Oregsa City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Frank Jakshe. Louis Hribar. J. A. Gena. Anton Iparecu Fr. JTushar. A. JeHna. X Brnoree. j. PUm, T, RoranSek. . Grafton. Fr. Macbek. Export, O. PreviS, Louli SupanCiC, A. SkerlJ. Forest City. Math. Esmin. Fartell, Jerry Okorn. Imperial, Val. Feternel. Greenshurtr* F^pnk Novak. Homer City tn okolico, Frank" Pa rencbaek. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, Jobs Polacc. Martin So. rosbetx. Krayn, Ant Tauielj. Luzerne, Anton Osolnlk. Manor, Fr. Demsbar. Meadow Lands, J. KoprivSek Midway, Jobn Žust. Moon Run, Fr. PodmiUek Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig- Magister, Fine. Arii in U. Jakobicb, J. Germ, J. Pogačar. j Presto, J. Dem aba r. Reading, J. Pesdirc. Steeltoo, A. Hren. Unity Sta. la okolico. J. SkerlJ. Fr. Sefaifrer. West Newton. Joseph Juvsn. Wfllock, J. PeterneL UTAH Helper, Fr. Kreba WISCONSIN BOiwaakee, Joseph Tratnik in Joa. Koren. Badne In ekaliee. Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis. Frank Skok. WYOMING Back Springe, Louis Taocher. L Z. Arka Vsak ssstopnlk lxda potrdilo sa sv o. to, katero Je prejet Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa -Glas Naroda" Je: Za eno leto 9&00; aa pol leta C&0G; sa »tiri meooe »2.00: sa fetzfc leta ma f: ) NaroCalna sa Rrropo Je me — - • -- r-r,'. ul.iJF ■ri,: