Štev. 99. V Llubllani, v petek 2. maja 191©. Lete Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popeSctan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. fnserati: Enostolpna petit-Vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust. 1 ■ IIP Glasilo Jugoslov. socialno - demokratične stranke. Posamezna ttev. ton« — 40 vinarjev. —— Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dois za telo leto 72 K, 7,a pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije %e list B0 poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61., Učiteljska tiskarna. Telefonska St. 312. Veličastne manifestacije prvega mala v Sloveniji. Vedel! smo, 3a Bo fefošnja majniška manifestacija slovenskega delavstva tako impozantna, da bo pričala narodu in vladi o ogromni moči, o združeni sili probujenega slovenskega delavstva. Toda povemo takoj, da je včerajšnja proslava naravnost prekosila vsako naše pričakovanje. Slovensko ljudstvo ni še nikoli tako kompaktno, tako Impozantno manifestiralo za svoje cilje. Ne samo v Ljubljani, kjer je bila proslava velikega dneva brezpravnih Po ogromnem številu udeležencev ta Po učinkovitem poteku sijajni Izraz ljudskega mišljenja, marveč tudi po vsej deželi, v industrijskih revirjih 'n v kmečkih krajih — povsod so naši shodi in obhodi, vse naše prireditve pričale o veliki, globoko v narodu zasidrani moči naše stranke. Socialistično gibanje, ki se je pričelo na Slovenskem pod tako neugodnimi pogoji, ob srditem, vedno nepoštenem odporu našega meščanstva, je vsled vztrajnega dela naših sodrugov pognalo svoje sadove, pokazalo, kaj more socialistična, svet preobrazujoča misel. Vsem onim, mladim in staršim našim sodrugom, ki so verovali v zmago strankinega dela in poslanstva, mora biti včerajšnji dan zasluženo, globoko zado-doščenje. Včerajšnji dan je bil obenem krepki opomin vsem onim nasprotnikom, ki skušajo z reakcijo in obrekovanjem ustaviti mogočni napredek naše ideje med slovenskim narodom. Na njihove napade je delavstvo odgovorilo včeraj na najprimernejši način. Pokazalo je, °a kateri strani je moč združenega ljudstva. Naj Sprevidijo. Velika zgodovinska ura človeštva je našla tudi naš narod pripravljenega. V zboru svetovnega proletariata, ko je včeraj izrekel na tisočerih shodih svoje prokletstvo nad organiziranim ubojstvom kapitalističnega zistema, je zvenel krepko in razločno tudi glas slovenskega Proletarca. Zdaj vemo vsi — zdaj vedo tudi nasprotniki — koliko nas je. Naprej sodrugi, po začrtani poti. Letošnji Prvi Maj je postavil ne-razrušljiv temelj socialistični zmagi. Bodočnost je naša. Ljubljana. Že prejšnji dan, v sredo popoldne, je vse nestrpno čakalo Prvega Maja, praznika dela. Delastvo je hitelo v svoje domove, da se pripravi S svojo družino za poset prireditev V obeh ljubljanskih gledališčih. ti x ^rostori v gledališčih so bili na-la^eno polni. Človeku se je omilil pogled na delavski publikum ki ie ££ ^mofso01^61 Usesti prostore tam, Kamor so mu razmere in rarnp zapreke otežkočevali ali cefo me mogočevale dostop. Pravo slavnostno razpoloženje je bilo opažati na licih udeležencev, neko zadovoljnost In veselje zadoščenja. Na Prvi Maj je solnce že navse zgodaj privabljalo ljudi na ceste in ulice. Vse je bilo praznično opravljeno. Vsakemu delavcu in delavki l'e dičil prsa rudeč trak ali rdeča cvetka. Vsa lica so sijala veselja, Ponosa. Proletarec je videl, da mora Počivati vse delo, ves obrat, če on to hoče, videl je, da ni sam, da je delavstvo z njim in da je on njihov. £ato njegov ponosni korak, samozavesten pogled v solnčen svet. Srca tisočev delavcev in delavk so videla medsebojno solidarnost, moč organizacije, jo čutila in se je zavedala. Ta srca so čutila tisto tesno privlačno vež: resnične medsebojne enakosti med delavci, po trpljenju in muki, ki jo ustvari delo In trpljenje. Srce je videlo in slišalo, da ni osamljeno v trpljenju in zahtevi po pravici in svobodi, da se marveč prole-tarijat probuja in smotreno organizira. Zavedalo se je, da je na pravi poti. V tem razpoloženju je delavstvo prikorakalo od vseh strani z rdečimi zastavami, mnogobrojnimi tablicami z napisi na prostor pred glavno pošto, kjer se je vršil slavnostni ljudski shod. Skupina za skupino se je razvrstila na tem prostoru. Vse je bilo v rdečih trakih, zastavicah. Vozove si videl, vse okinčane od konj do zadnjega kolesa; istotako avtomobil. Do devete ure se je nabralo ljudstva do deset tisoč glav. Pomladansko solnce je še pomnožilo slavnostno razpoloženje src. Potom ljudskega glasovanja se je Izvolilo predsednika in zapisnikarja. Izvoljeni predsednik, sodrug Kordelič, naš starosta, je, stoječ na okinčanem vozu, pozdravil zbrano maso, omenivši praznovanje prvega maja pred 29 leti v Ljubljani. Njegove besede so odsevale nekakšnega zadovoljstva, ko je videl pred seboj toliko maso, toliko rdečih zastav — tak napredek socialistične misli. „ Sodrug Petejan je v vznesenih besedah nagovoril množico. Pozdravil je Prvi Maj kot praznik dela, praznik zatiranih, zasužnjenih celega sveta, simbol njihove moči in volje, manifestacije socialistične ideje. S tem je govoril za vse, injz src vseh. Spomnil je na silno trpljenje, ki ga je proletariat, zaslepljen in prisiljen moral trpeti zlorabljen in Izkoriščan toliko sto let. Kapitalizem je neusmiljeno v svoje koristi gnal proletariat proti proletariatu, da se je klal In pobijal v vseh vojnah in še posebno v zadnji grozni vojni. Sredstvo za to je bil kapitalizmu militarizem, nacionalistično ščuva-nje. Saj danes vidimo,, kaj počenja antanta, kaj ona desetorica tam v Parizu, ki je imela polna usta besed o samoodločbi narodov, zaščiti malih narodov! Žive nas trgajo Slovence, gospodarsko hočejo zasužnjiti ne le našo državo, nego cel svet. Kapitalizem je bil in je povsod enako krut, gnjusen, krivičen. Samoodločba narodov se danes na najgrši način tepta tam v Parizu. Boje se naše internacionale, boie se delavstva. Kaj hočemo v Jugoslaviji in z Jugoslavijo? Hočemo jo, ker se zavedamo svoje narodnosti in vemo, da je za zmago socializma pogoj nacionalno osvobojenje. Mi hočemo državne edinosti z našimi brati Hrvati Srbi, Bolgari, da napredujemo In moremo živeti gospodarsko in politično, zahtevamo pa avtonomne uprave zase kot za Srbe in Hrvate. Zahtevamo, da se naše socialne pridobitve, ki smo si jih priborili že v Sloveniji, razširijo na vso našo državo. Nismo separatisti 1 Sporazuma hočemo v notranjosti države! Naša meščanska diplomacija pa s silo zatira sporazum, ovira napredek ljudstva, ki ga batina, mu pleni časopisje, mu prepoveduje shode in je gluha za zahteve po najširši socialni reformi. V to svrho se ta »demokratična buržoazija poslužuje bajonetov, orožnikov. V to ima denarja zadosti! Za šole, za izobrazbo se ne briga! Mi socialisti zahtevamo socialnih reform. Socialnega starostnega zavarovanja, delavskega prava, politične svobode in enakosti! i Proč $ privilegiji! Zahtevamo socia- lizacijo človeške družbe; socializacijo podjetij, izravnavo imetja, socializacijo bank, razdelitev zemlje, zahtevamo šol. Izobrazbe. Da to dosežemo, se organizirajmo! Zavedajmo se, da buržoazija nam tega nikdar ne bo dala, da je vsak kompromis 2 njo nemogoč! Sami s svojo močjo si bomo pomagali! Sami o sebi odločili! Sovraštva med narodi ne poznamo. Proletarec Čuti s proletarcem vseh narodov isto. Svetovni proletariat naj odloči sam o svoji usodi! Pošiljamo pozdrave proletariatu celega sveta! Pošiljamo pozdrave hrvatskim, srbskim sodrugom, ki se jim je proslava Prvega Maja, tega našega praznika, prepovedala. Sramota! Gospodje v Belgradu si naj bodo svesti, da so s tem ravno nasprotno dosegli, kar so hoteli! Proletariat nima ničesar izgubiti, on ima marveč vse pridobiti 1 Nov svet je naš! Vse za svobodo, bratstvo, enakost! Vse za pravico, ki je socializem, ki je socialna republika! Smo sinovi svojega naroda, smo člani delavskega razreda. Ž njim se hočemo bojevati, ž njim tudi zmagati! Naj živi socializem! Naj živi socialistična republika! Naj živi internacionala! Naj živi naš Prvi Maj! Po enournem govoru sodruga Petejana, je govoril sodrug Štebi. Socializem in kapitalizem sta si najhujša sovražnika, dva nasprotna pola. Prvi pomeni pravico, svobodo, drugi suženjstvo, nazadnjaštvo, krivico. Kapitalizem sovraži človeško družbo. . Proletariat je slep in pnsiljen delal za kapitalizem, pa se je iz samozavesti boril tudi za svoje pravice, neustrašeno in neupogljivo. Kri proletarca je tekla za kapitalizem, kri tudi za svoje pravice. Zapirali in morili so boritelje za socializem. Kristus je moral umreti, da je rešil farizejstvo, Giordano Bruno je moral zgoreti, da je rešil papeštvo, Jean Jaurčs je moral poginiti, da je rešil antantin imperializem. Kapitalizem-imperializem se je razkošno razpasel. Na drugi strani pa se je tudi proletariat dvignil. Iz Rusije prihaja luč svobode, širi se Iz vzhoda proti za-padu silno, nevzdržljivo. Edinstven proletariat proti edinstvenemu kapitalizmu! To ne velja le za Rusijo, Nemčijo, Madžarsko in za druge države, ampak tudi za našo Jugoslavijo. Tudi naša grobišča se raztezajo po celi Evropi, kakor je dolga Marna, Piava, boča, Visla, Morava, kakor daleč je segalo bojno polje od francoskih poljan do ruskih step-! Ta grobišča so znaki zakasnelega ujedinjenja proletariata 1 Kaj je počel imperializem, to ve proletarijat, to vemo mi vsi. — Barbarstvo so nazivale antantine države boj centralnih držav, svoj boj pa za kulturo! Delavsko ljudstvo so ropali in oropali do nagega, da so tem lažje in izdatneje vršili svoje posle barbarstva v znaku kulture in pravice in še do danes niso prenehali. Kot je bil imperializem centralnih držav gnjusen, tako je tudi gnjusen vsak drugi! Napadalca na Clemenceaua so obsodili na smrt, ker je bil protivnik kapitalizma, v imenu »pravice« pa so oprostili morilca našega Jean Jaurčsa! Mi ne bomo prosjačili več za drobtine, mi si bomo svoje pravice sami vzeli! Zato edinstvenost in zopet edinstvenost med proletarcU Discipline med proletarijat, močne organizacije! Potem se bodo uresničile besede Lasalla: Delavstvo je ona skala, na kateri bo zgrajena cerkev sedanjosti! Ako mi danes priznamo, da današnji moment še ni zrel za revolucionarni preobrat, ne zanikamo re-volucio' arnega poslanstva socialne demok’ acije, ki ga je ta vedno proglašal; ampak s tem le potrjujemo, da smo vestni in dozoreli bojevniki revolucionarne ideje. Na vzhodu žari nebo rdeče revolucije! Ta žar je za nas jutranji klic, da se pripravimo na delo! Ko bo zatonilo solnce, ki izhaja iz vzhoda, na zahodu, se bo severni hlad revolucionarnega delavskega gibanja združil z južno gorkoto. Takrat bo naša Velika Noč! Zaključimo naš Prvi Maj s prepričanjem, da velja za bodočnost le ena resnica, da velja za vse narode in vse čase le ena vera, to je: Ljudstvo ie naš bog — njemu vse pravice! To je cilj, ki je vreden veličanstva dela, človeka in velikosti našega boja. In ta cilj zasleduje edino le ena, v trpljenju porojena stranka, edino le ena večnemu življenju namenjena poslanica — to je poslanica socialne demokracije! Zato podajmo danes naše roke svetovnemu proletarijatu, ki je vztrajal do danes zavestno na potu socialne demokracije in ki zavestno koraka po svoji revolucionarni poti. Pozdravljamo danes vse one trpine Človeštva, ki nam pripravljajo pot domačega vstajenja! Naj živi solidarnost in svoboda delavskih vrst, naj živi svoboda vseh narodov zemlje! Naj živi revolucionarna in internacionalna socialna demokracija! — Oba govornika sta žela burno odobravanje. Sodrug Kordelič je nato predlagal zborovalcem sprejetje že objavljene majske resolucije, ki je bila enoglasno sprejeta. Se enkrat je opomnil zborovalce na veliki delavski praznik Prvi Maj in njega pomen. Tudi ta praznik si je proletarijat priboril s pretakanjem dragocene svoje krvi! Shod je bil zaključen z viharnimi »živio«-klici. Pevski zbor »Svobode« je odpel še marzeljezo, potem pa se je delavstvo uvrstilo v manifesta-cijski obhod, ki se Je začel pomikati iz kraja zborovanja ob po Danajski cesti, cesti na južno železnico, Resljevi cesti, čez Jubilejni most, po Kopitarjevi ulici, na Stari trg, čez St Jakobski most, po Cojzovi cesti, Emonski cesti, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, šelenburgovi ulici in pred »Slonom« se je praznujoči proletarijat mirno razšel. Na čelu izprevoda so vozili kolesarji in kolesarice s pestro okrašenimi kolesi, prepreženimi z rdečimi trakovi in zelenjem. Nato so stopali voditelji slovenskega delavstva; za njimi se je vrstila mladinska organizacija »Svobode«, nato kovinarji, lesni delavci, krojači, tobačni delavci, člani »Osrednjega društva živilskih delavcev«, člani hotelske, kavarniške in gostilniške stroke, delavci kemične tovarne, za temi so se peljali na dveh vozovih ln šli tudi peš naši nesrečni invalidi, ki so se pohabili v boju za kapitalistično nadvlado, za temi organizirani člani »Osrednjega društva stavbinskih delavcev«, v katerem so združeni vsi zidarji, tesarji, pleskarii in kamnoseki, usnjarji in sorodne stroke, nato pa železničarji, člani »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo«, ki so zaključili manifesta-ciiski obhod. Na čelu posameznih skupin to nosili rdeče prapore, katerih je lilo skupaj 24. Pa tudi svoje društvene zastave so imele posamezne organizacije, kakor zidarii in tesarii. kovinarji itd. Nadalje so nosili v skupinah tablice z napisi kakor: Zemljo obdelovalcu zemlje. Živela svoboda! Edinstven proletarijat proti edinstvenemu kapitalizmu. Živel 1 mai! Le v znamenju socializma je zmaga. Ven s splošno, enako, tajno in neposredno volilno pravico za vse zastope! Živela samoodločba narodov! Revolucije so stroji zgodovine. Ženam polno politično in socialno enakost! Vsi vi, ki delate, Vaš tabor ie socialna demokracija! Delavec vstvaria gospodarstvo, zato sem s socializacijo obratov. Ženam enakih pravic ko moškim! Slovenski delavec pridi na dan! Proletarci vseh dežel, združite se! Živela socialna republika! Pred mladinsko organizacijo »Svobode« se je dvigal okrašen napis: Živel 1 mai! Naša bodočnost. Pogled na manifestaciiski izpre-vod je bil vzhičen. Po zraku so plapolali rdeči prapori in za njimi se je vila nepregledna množica z rdečimi trakovi; dekleta so bila v pestrih narodnih nošah. Po cestah je valovalo rdeče morje, ki je neprestano vzklikalo »Živel socializem«, pevski zbori so prepevali delavske pesmi, kakor; »Marzeljezo« in druge. »Bela Ljubljana« se je oblekla včeraj v mogočen rdeč val in jasno izrazila svoje prepričanje. Popoldne ob dveh se je deiav« stvo zbralo v Zvezdi in skupni) odkorakalo v Bellevue nad Spodnjo Šiško, kjer se je vršila veselica. Udeležba je bila ogromna, navdušenie in veselje je bilo brati raz lic vseh. Zdelo se je, da nastane slabo vreme, ali solnce se je zopet pokazalo. Pri veselici je sodeloval tamburaški zbor glinške »Svobode« in pevski zbor »Svobode«. Ko se je začelo mračiti, je ljudstvo hitelo pred hotel »Union«, kjer, se je v veliki dvorani vršil umetni« ški koncert od osme ure dalje. So« delovala je operna pevka gdč. Rich* terjeva, g. Zvka od opernega gledališča na gosli, g. Levar je zapel tri pesmi ob spremljevanju g. I. Rav« nika na klavirju. Sodrug Vehovec je izvrstno deklamiral pesem Fr. Albrechta »Naš Rdeči Maj«, nastopi! Je tudi pevski in tamburaški zboli »Svobode«. Oceno še posebej priobčimo. Po končanem, tako krasno uspe* lem majskem slavju, kot ga Ljubljana še ni doživela, se je ljudstvo mirno razšlo domov, da zasanja o še večjem slavju, o svoji pravi Veliki NočL ™ Manbor. Letošnji prvi maj se je razvil V, veliko manifestacijo tukajšnjega delavskega ljudstva. Krasno jutro! vse praznuje; svečano razpoloženje vlada Mariborska oficielna jugoslovanska javnost je priredila o f i c i e 1 n o majsko slavnost z veliko vojaško parado in svečano mašo na trgn pred rotovžem. Vse vojaštvo, pehota, topništvo s kanoni, strojnice, mule in mezgi — vse je moralo k maši in paradi 1 Prehod pri Terezi-enhofu na drugo stran Drave, kje« se je vršila majska proslava socialnih demokratov, je bil zaprt! kdor je hotel na levo stran, mora* je napraviti velike ovinke... Uu katero so šli klicat zastopniki Trsta v, Benetke — prilomastila z velikanskim triumfom in pompom, je zavladala v Trstu prava nacionalistična znorelost. In kdor je imel v italijanskem nacionalističnem taboru količkaj zmisla za nacionalizem, je znorel do dobrega. Italijanska uprava je takoj začela s praktičnim delom. Gubernator je izdal vsak dan par lepakov prilepiti na zid. Zasedalo se je urade, odstavljalo in nastavljalo uradnike in drugo osobje. Dne 3. decembra 1918. je Italija obhajala že prvi jubilej zasedenja Trsta. Ta dan je bil narodni praznik. Takih praznikov je bilo od takrat že nevem koliko 1 Na večer od 3. i;a 4. decembra je italijanska uprava zasedla upravo južne železnice. Nekaterim ljudem to nikakor ni hotelo v glavo, ker so mislili, da je južna že-eznica privatna družba, ter da so delničarji pri južni železnici francoski kapitalisti in enaki ljudje. No, dejstvo jih je poučilo, da se je v tej svetovni vojni že marsikaj zgodilo, tar se s pisanimi zakoni ne strinia. Južni železničarji so se fak o! vprašali, če bodo njih pravice pod novim gospodarjem varovane. In zo->et se je našlo ljudi, ki so prisegali, da se nam železničarjem ne more ničesar vzeti in da torej v najslabšem slučaju ne dobimo ničesar. Ali zmotili so se. Italijanska uprava je sicer takoj drugi dan izdala okrožnico v obliki telegrama, v kateri je zagotovila osobju vse ono, kar je isto imelo pod prejšnjo upravo. Ali italijansko črnilo se ni posušilo. Začeli so železničarjem odtrgavati težko pridobljene pravice kos za tosom. Prvi je bil pravico do pre-noga po znižani ceni. Drugi je bil iolniška blagajna. Medtem ko so se naši ljudje sklicevali na statut bolniške blagajne, d članu daje pravico (po 5 letih) do zdravljenja in podpore do najdalj 52 tednov, so Italijani dejali, da mora železničar, ki je dalj kot 3 mesece bolan, v pokoj ali na cesto. Zastonj so se železničarji sklicevali na svoja pravila in povdarjali, da do sklenjenega miru ne veljajo italijanski predpisi. Tudi za zdravila in zdravnika za družino železničarjev Italijani niso hoteli vedeti ničesar. Dr. Martinis je kot očesni spe-cijalist nekega železničarja spoznal za nesposobnega za važno službo. Postajenačelnik pa ga je poslal k italijanskemu zdravniku, ki ga je pa napravil sposobnega. Dr. Martinis je izvajal konsekvence. Italijani so poslabšali turnuse in delavni čas v kurilnici. Uvedli so 24-urno službo. Pri vlakih so uvrstili svoje mlade militarizirane vlakovodje, naši stari vlakovodje pa bi naj vozili kot navadni zavirači. Na progi so zahtevali od naših vlako-spremljevalcev, da vse delo sami iz* vrše, t. j. premikanje, razkladanje in nakladanje; in to, češ, saj ste naši ujetniki! Nadalje so odstavljali uslužbence brez vzroka in ne da bi uslužbcnci za to prosili. V Nabrežini so vse tri mestne mojstre naenkrat odstavili in sodr. Kantetu ukazali, da odide v Ljubljano, čeprav je rojen in pristojen v Šempolaj pri Nabrežini. Italijanski postajenačelnik v Nabrežini se je peljal v Trst protestirat proti temu, ker se mu hoče odvzeti vse tri mestne mojstre. Pravi udarec je šele sledil. Uprava južne železnice je ob novem letu poslala v Trst telegram, da dobe vsi železničarji za novo leto posebno enkratno podporo v znesku 50% one podpore, katero dobe vsake tri mesece. Italijanska uprava se je jezila, češ, zakaj je telegram sploh bil puščen v Trst in je — kakor smo slišali — uradnika v Logatcu za to »nemarnost« odstavila. Sicer pa je izjavila, da ji ukazi iz Dunaja niso merodajni in da zato tistih 50% ne izplača. Vodstvo železničarjev je hodilo intervenirati. Ravnatelj Serani pa je bil mogočen in se je skliceval na obo roženo silo. Kljub temu se železničarji niso dali ugnati v kozji rog. Pri ponovni intervenciji je izjavil Serani da bo plačal onih 50% s prvim februarjem z drugimi prejemki vred. In res. Liste so bile že Izgotovljene in pripisanih je bilo onih 50%. Ali tik pred izplačilom (30. januarja) ie dala uprava proglasiti, da ne plača onih 50%. Tako je prišlo 1. februarja 'do shoda v Delavskem domu. Postopanje italijanske uprave Je bila provokacija prve vrste. In vendar bi bili morali železničarji biti boH taktični in se ne bi smeli dati zapeljati od Italijanov. Tržaški italijanski nacionalci so ljudstvo nalagali, da so železničarji v Trstu skoro vsi Slovenci ali Nemci katere je bivša avstrijska vlada im-portirala v Trst, da na umeten način slavizira Trst. Tržačani, Italijani, niso hoteli več na železnico, ker so razvajeni in jim ni ugajala disciplina na železnici, ki je svoje delavce vedno najslabše plačevala. Tržačan je navajen, da dela par ur na dan in potem sede in počiva. Stavka je izbruhnila. Železničarji se niso do dobra zavedali, s kom da imajo opravka. Opravka so namreč imeli z italilan-skim militarizmom, ki je pomagal tri in pol leta uničevati kulturo Evrope. Rezultat stavke: Aretiranih je bilo 63 železničarjev. 56 je bilo obsojenih: 54 na 2 leti in 200 lir denarne kazni in 2 na 5 let ter 2000 lir. Onih 54 je sedelo 4 tedne in dva sta sedela 6 tednov. Ker je bila v Italiji izdana amnestija, so bili pomilo-ščeni. , Italijanski poslanci so posredovali pri vladi v Rimu ter ji dokazovali, da je stavka zgolj ekonomičen; pa vse zastonj! Vlada ni verjela. Go-vernatorat je baje izvedel, da se v gotovem kraju daje podpore tako-zvanim narodnim železničaijem. Štrajkovni odbor se je prepričal, da ta trditev ni bila brez podlage. O tem bo treba z vodstvom Jugoslov. Zel. Zveze še izpregovoriti, da li je bilo to umestno in dosledno. Konec je bil: Italijanska uprava je izjavila, da je pripravljena vspre-jeti v službo le one železničarje, ki so pristojni v julijsko Benečiio vin to pogojno), medtem ko morajo vsi zapustiti Trst. — Dostaviti moramo še to, da vodstvo stavke ravno ni bilo v najspretnejših rokah- O krizi produkcije premoga v Zagorju. Na članek v našem listu »Rudarjem v Zagorju«, smo prejeli pojasnilo iz delavskih krogov, ki pove, kje je treba iskati vzroka za padanje produkcije premoga. V »Napreju« št. 93. ste priobčili notico, iz katere je razvidno, da pada produkcija premoga od meseca do meseca. Vaša notica me ie prisilila, da sem se pri delavcih, pa tudi pri uradnikih, informiral; kje ie krivda za padanje produkcije. Izvedel sem, da so za to vse drugi vzroki, in da delavstvo na tem ni prav nič krivo. Tako na primer manjka rudniških vozov, mazilnega olja, bencina itd. Tudi manjka včasih na kakem oddelku jamskega lesa. Za jamske vozičke je veden prepir. Ko se pripelje vozove s kolodvora, se že zu-nanjšnji pazniki in delavci prepirajo, kam naj bi jih šlo več, v kisovški ali kotredežki rov. Ker vozovi niso mazani, se jih težko prevaža. Popreje je en mož lahko prevažal dva do tri, sedal pa dva moža po ene^ prevažata. Na kaki slabi progi v rovu pa včasih še dva moža ne moreta po enega izpeljati. Na glavnih progah v rovu, kjer so poprej vozili z motorji, se sedaj vozi s konji, ker manjka bencina. Tudi morajo take vozičke prevažati delavci sami. Zadnje tedne je tudi vedno deževalo, kar je utežkočilo delo in to posebno v kotredežkem rovu. Vse to je krivo manjše produkcije, nikakor pa se ne more reči, da bi bilo delavstvo krivo manjše produkcije premoga v Zagorju. Preskrbi naj se vse potrebne tehnične pripomočke, pa sem prepričan, da se produkcija dvigne na isto višino kot je bila pred volno. je sumilo, da namerava h prošnje izrabiti v, politične namene In je vsled tega mesto prošenj za sprejem v službo vložilo posebne vloge, v katerih izraža, da hoče službovati v zasedenem ozemlju do’definitivne določitve državnih mejil. To je storilo, ker je njegova dolžnost varovati koristi učeče se mladine. Dne 15. m. m. se je zopet omenjeni komisar pripeljal v Idrijo, poklical k sebi voditelje vseh šol ter jim obetal sijajne plače. Vrnil jim je predloženo vlogo in zahteval od njih' prošnje, »ki morajo biti jasne in brez političnih opazk.« Ravnatelj idrijske realke Baebler je nato v imenu učiteljskega zbora državne realke izjavil, da učitelji zavoda ne vložijo drugačnih prošenj, kakoršne so že vložili, ker so te dovolj jasne. Nato šele mu je izročil major Melone dekret, s katerim ga guvernator iz Trsta brzojavno odpušča iz službe ter ukaz, takoj izprazniti stanovanje v realčnem poslopju. Tudi učiteljstvo drugih zavodov je soglasno izjavilo, da ne vloži drugačnih prošenj. Vse učiteljstvo je torej smatrati za odpuščeno. Ravnatelja Baeblerja so začeli karabinerji nadzirati in za-stražili so njegovo stanovanje. Ko je le-ta izvedel, da ga hočejo internirati, je preoblečen prevari! straže, ubežal in prekoračil demarkacijsko črto. — P. P. Iz časopisja. »Slovenec« dne 30. aprila objavlja članek »Za varstvo hišnih posestnikov«, kjer pripoveduje, kakšni »reveži« so hišni posestniki, ki naj bi pravtako tudi delali kakor delamo vsi drugi. Značilen v tem članku pa 'e naslednji odstavek: »Brezposelni« naj se takoj odpravijo v domovinske občine, in se jim naj državne podpore ustavijo. Podporo naj bi dobivali samo resnično potrebni, zlasti invalidi, ki niso za nobeno delo sposobni, na priporočilo magistrata, odnosno županstva dotične občine ah župnega urada, za begunce na priporočilo pristojne begunske komisije. Vsi ostali »brezposelni« pa si naj poiščejo dela, saj ga je povsodi dovoli, v mestu in na deželi. — Te vrstice povedo jako mnogo. Člankar i rad odjedel nezaposlenim delavcem še tisto malo podporo, ki jo dobivajo, kadar nimajo dela. V teoriji ie lepo pripovedovati, da naj ljudje delajo, toda take površne nasvete more dajati le tisti, ki je sam sit in ne pozna dela. Delavcu je treba dati njegovim duševnim in fizičnim močem ter strokovni izobrazbi njegovi primerno delo. Vse to prihaja pri razmotrivanju o tem vprašanju v poštev. Tirati domačine v tujino, ki imajo tukaj svoj dom, svojce, to ie pa trinoško. O vseh teh stvareh člankar ni povedal ničesar, marveč kar na kratko je zapisal: delajo naj! In to ni bilo potreba, zakaj pošteni oriji bili globoko prepričani. Politične vesti. Jugoslavija. Poročila s koroške meje. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 30. m. m. ob dvanajstih iz uradnega vira: V noči od 29. na 30. m. m. razven nekaj topniških strelov vse mirno. Položaj neizpreme-njen. Pri včerajšnjih^ bojih smo zaplenili 21 topov in poškodovali mnogo drugih ter s tem uničili, oziroma poškodovali največji del topništva, ki je vedno streljalo na Velikovec in Sinčo vas in rušilo naše vasi. Iz zasedene Idrije. Pred 14 dnevi se je pripeljal civilni komisar v Logatcu, italijansk major Melone V Idrijo ter zahteval od učiteljstva, naj prosi za službo pod italijansko vlado. Vročil je učiteljstvu pismen ukaz. da bo vsak, ki ne prosi, Iz službe odpuščen, oni pa, ki »iz političnih ozirov« ne vlože prošenj, bodo vrhu tega kaznovani; Dri tem je upil na navzoče: »mi vas plačamo, zato nas morate prositi in nam služiti. Izvajanjem omenjenega majorja učiteljstvo ni zaupalo, ker. Majski spis. Sodrugom ter organizacijam na-znajamo, da je le še nekaj izvodov Majskega spisa v zalogi. Kdor ga želi, naj ga takoj naroči. Obenem prosimo vse sodruge, ki so prevzeli razpečavanje Majskega spisa, da se poslužijo položnic ter poravnajo račune, da moremo zaključiti upravo. Majske razglednice izidejo v II. izdaji, zato se sprejemajo še vedno nova naročila. Na delo! Kolporliraj-te jih povsod, poslužujte se Jih pri veselicah. — Vsa naročila sprejema uprava »Napreja« ali tajništvo »Svobode« Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje. Dopisi. Trbovlje. Dne 25. aprila smo po kopali sodruga rudarja Ferdo Klančnika. Umrl Je v starosti 22 let. Delal je pri trboveljski družbi v rudniku od svojega 15. leta, odšel je v Božiču 1918. k rudniku Podlugovi v Bosni, kjer je obolel. Tako je opešal, da je moral po sodrugu Kajtna Karlu pisati starišem, da pride oče po njega. Sam si ni upal na tako dolgo pot v Trbovlje. Tu Je upal, da okreva. Oče Ivan ga je z dovoljenjem zdravnikovim iz Podlugove pripeljal domov dne 23. aprila. Komaj je zaužil par srečnih uric med svojci, je ponoči 24. aprila ob 2. uri zjutraj zatisnil za vedno oči. Fant je bil zelo priljubljen. Dekleta so nabrale vsoto, s katero so mu kupile dva lepa venca. Izprevod je spremljala godba pod načelstvom Kolenca in lepo število sodrugov in sodru-žic. Svojci ginjeni izrekajo vsem, ki so pomagali in so z udeležltvljo izprevoda izrazili svoje sožalje, naj-iskrenejšo zahvalo! Celje. Celje je slovito mesto z lepo rodovitno okolico; pa v tej okolici so tudi imoviti in veliki kmetje. Če pride človek na izletu s kmetom v razgovor, razvidi, da se bojijo »boljševikov«, ki bi jim baje vse razbili, pokradli in oropali. Na polju najdeš poljske delavce, ki garajo tistemu velikemu kmetu od jutra do večera na njivi. Želo so čemerni, izstradani in rastrgani. Razgovarjaje se s temi trpini jih vprašaš, koliko ti ljudje na dan zaslužijo. Strmin-, dragi bralci »Napreja«! »Imamo v gospodarjevi hiši stanovanje z eno sobo in kuhinjo in to še tako slabo, da pride mraz povsod v stanovanje. Gospodar nam da dopoldan malo južno in popoldan malico ter 2 K 40 vin. na dan«. Strmite ljudje, in vprašajte, kdo Je gospodar, ki ljudi tako lepo plačuje! To je gospod dr. Šlibar ali po domače Goršek, posestnik in gostilničar, v Deršiji vasi pri T -trovčah, zelo klerikalen in pobožen mož! Radovednež bi vprašal: ii drže klerikalci nauka: 'Ne zatiraj svojega bližnjega«!? Nimaio zarionj ti gospodje strahu pred boljševiV:i! Dnevne vesti. — K včerajšnjemu majniškemu praznovanju v Ljubljani. Po celi Ljubljani in okolici je počivalo vsa delo po vseh državnih, privatnih in mestnih podjetjih. Tudi vse šole so bile zaprte. Posebno značilno ie dejstvo, da so bile zaprte tudi vse gostilne, restavracije in kavarne. Vse lokomotive na železnici, v kolikor se je promet moral vzdržavati, so bile slavnostno okinčane, zlasti pa kamniška in vrhniška. Čudno pa je, kako stališče so zavzemale napraiu praznovanju prvega maja vojaške oblasti, "ki so odredile, da mora ta dan vse vojaštvo ostati v vojašnicah' pripravljeno — na revolucijo! Saj Imajo v Srbiji vojaki popolno politično svobodo glede udeležbe i-a zborovanjih in političnega sodelovanja in lahko vsak častnik in vojak nastopi javno na shodih! Kdo je tukaj nezrel? Ali naši fantje ali n a-'e oblasti?! — Letošnje majsko slavje so proglasile meščanske stranke v Ljubljani za narodni praznik. S teni so hotele napraviti nekoliko 'konkurence* delavskemu praznovanj;!. Tako so na primer priredili narod-si socialc! in železničarski Zvezani svoj shod, ki se je pa obnesel dokaj klaverno, zakaj kljub veliki reklami, ki so jo uprizorili pa Ljubljani in celo v obeh gledališčih pri naših delavskih predstavah, t spravili na noge komaj okolo 5; i ljudi. Drugi del »delavstva« pa priredil na Rožniku mašo in veselico. Proslava včerajšnjega prve.; t maja je torej povsem jasno dokazala, da se delavstvo popolnoma zaveda svoje naloge kot razred delavstva, ker je hladno odklonilo vsakršno parado za meščanske polit?-čar je. in to je prav! Kdor je videl včeraj socialno-demokratično delavstvo, ta se je moral prepričati, c!a tiči v tem delavstvu zavest solidarnosti in moči, ki je ne bo strl noben nasproten val reakcije. — Razpis. V službenem podr< čl a poverjeništva ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je no' polniti pogodbenim potom več i . st davčnih iztirjevalcev z začetnim letnim prejemkom 1080 K, draginj-sko doklado in rennmeracijo, ki znaša v prvih desetih letih službovanja najmanj 10 K in največ 75 K za četrt leta in po desetih letih najmanj 20% normalnih prejemkov. Razen tega pristajajo davčnim iztir-jevalcem diete v zmislu naredbe celokupne Narodne vlade z dne 12. februarja 1918, št. 201 (ur. list št, XXV) in službena obleka. — Lastnoročno pisane in pravilno kolko-vane prošnje, opremljene z doka, H a) o starosti ne pod 24 in ne čez 35 let, b) o državljanstvu, c) o zdrahi u, č) o nravnem vedenju, d) o dosedanjem službovanju in e) o šolski izobrazbi, naj se vlože do dne 21. maja t. I. pri podpisanem poverjeništvu. Vojni invalidi imajo, če so sicer sposobni za to službo, prednost v zmislu naredbe Narodne vlade z dne 20. novembra 1918, št. 115 (ur. list št. 12). Svojo invalidnost morajo izkazati z listino, s katero so bili st o-znani za invalide in ki Je bila izdana po predpisih naredbe poverjeništva za narodno brambo z dne 16. decembra 1918, št. 211 (ur. list XXVII.) — Predsedništvo poverjeništva ministrstva financ za Slovenilo in Istro v Ljubljani. Poverjenik*, dr. Savnik, l. r. . — Stenski vozni red (uradna iz- , daja) za osebne vlake na vseli progah južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, veljaven od 1. maja 1919 je izšel v zalogi obratnega nadzorništva južne žejez-rice v Ljubljani in gav stranke !;.hko (i,,be — v kolikor naklada dopušča pri osebnih blagajnah v LjucHani el k Celje ln Maribor gl. k. Cena 3 K izvod. Nabavo stenskega voz- nega reda posredujejo tudi vse druge postaje južne železnice. — Pripominjamo, da se na progah iužne železnice vozni red za osebne vlake s 1. majem 1919 ni nič spremenil in vozijo tora j vsi vlaki, kakor so bili razglašeni svoj čas potom časopisja. Drobno. — Izurjene strojepiske na] se čim prej zglase pri vodstvu Ljubljanskega dopisnega urada, ki ima oddati službo. — Gledališki svet. člani Gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v petek, dne 2. maja od petih popoldne v pisarni »Matice Slovenske«. Splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev vabi na društveni shod v torek, 6. maja 1919 ob 4. uri popoldne v Novo ul. 5. Pri tej priliki bo razdelitev članskih izkaznic in vpis novih članov od 3. do 4. ure. Veliko število — v malo dneh — vpisanih članov kaže, kako potrebna in koristna je združitev k samopomoči. Zato vabimo upokojene in akt.vne uslužbence, da pristopijo v organizacijo. V slučaju slabega vremena se vrši shod naslednji dan lepega vremena na istem kraju in ob isti uri. — Predsedstvo. — Prijeti tihotapci. V Mariboru so zaprli včeraj veliko družbo tihotapcev, ki }e ponarejala izvoznice in spravljala velike množine živil po očitnih in skrivnih potih v Nemško Avstrijo. V to stvar je zapleten tudi neki državni uradnik. Družbo so zaprli. Danes je major Saboty, poveljnik mariborskega žandarmerijskega okrožnega poveljstva, v okolici Radgone in Cmureka prijel več članov te družbe, ki so se hoteli skriti v Nemško Avstrijo. — Plemenito delo. Oospod Franc Rebevšek mesar v Celju, Je daroval celjskim železničarjem 150 kg mesa, po znižani ceni, 8 K kg. Ker je gospod Rebevšek spoznal revščino železničarjev, se mu tem potom najtopleje zahvaljujemo z opombo, da ga bodo vedno podpirali, kolikor bo v naši moči. — Imenovanje. VIŠJI šolski svet v Ljubljani, Je imenoval gdč. Julijo Virkovo za začasno otroško vrtnarico na občinskem vrtcu v Pliberku. — Pokvarjena sladkorna repa. V Vojvodini se Je pokvarilo 1200 vagonov sladkorne repe. ker ni bilo ogla, da bi tovarne delovale. — Razno. Neodvisna socialno-demokratična frakcija v pruskem deželnem zboru Je predlagala, da naj e proglasi 1. maj in 9. november za ržavna praznika v Nemčifi. — Inkvizitor Slovakov, spijki škof P£-roy, je umrl v starosti 71 let v Budimpešti. — Cehi letnega časa ne bodo uvedli. ■— Angleški letalci so dokazali v zadnjem času, da se Je mogoče sporazumevati potom brez-Eične telegrafije tudi tekom leta, in sicer v razdaljo ene milje. — Kakor mano, nameravajo na Francoskem proglasiti devico Orleansko za svetnico. Tudi Italijani imajo nek tak flamen. Svetovni listi vprašujejo, če nima svet sedaj res pametnejšega dela, kot se posvetovati o utvih svetnikih. »Del. Listy« pravijo, da naj se gredo z vsemi svetniki skupaj selit. — Češkoslovaška vlada je š' ustavila izvoz premoga In drv na Bavarsko. Ali res nima v Čehoslo-vaški onih 70% socialistov nobenega vpliva pri vladi? — V Nemški Avstriji svarijo pred dohodom tujcev oziroma svetujejo vsakemu, naj si prinese s seboj za vse dni, ki lih namerava tam prebiti, potrebno hrano. — Na dunajskem velikem trgu se odigravajo dnevno burni dogodki, ker je živil premalo. Velikokrat pride do pretepov. Ljudje se nastavljajo vedno prejšnji dan zvečer. Cez noč in v jutranjih urah narastejo te »fronte« na 40.000 ljudi. Ko se začne oddaja živil, nastane grozna gnječa. Žene in otroke, ki so omedleli, morajo odnašati... Velikokrat Je treba klicati na nomoč narodno brambo. Strokovno gibanje. Mezdno gibanje. Osrednje društvo stavbinskih delavcev v Sloveniji naznaja, da Je mezdno gibanje pečarskih, pleskarskih, sobo- in črko-slikarskih pomočnikov končano. — Sedaj se nahaja še mezdno gibanje opekarnar-iev. Nadalje naznanja, da se Je v Škofji Loki ustanovila podružnica. Zasnovana je tudi v Mariboru, kakor tudi v. drugih krajih Štajerske. — Predsedstvo opozarja vse delovodje ter zaupnike, da strogo na te pazijo, da ne bo neorganiziranega delavstva zaposlenega, da bo solidarno delovalo z nami. — Opozarjamo še na to, da delajo v Pollakovi tovarni in na Ljubljanici, zidarji težaki itd., ki še niso pri nas organizirani. Kultura. »Glasbena Matica« izvrši proslavo stoletnice Valentina Vodnika v koncertjh v petek 9. in v soboto 10. maja v »Unionski« dvorani s sodelovanjem pevskega zbora, govornika in solistov. Vstopnice se prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici. Repertoar narodnega gledaliS-a. Cenjeni gg. abonenti, kakor tudi sl. občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se predstave od 1. maja dalje ne vrše več ob pol 8. uri, temveč ob 8. uri. Ker so plakati za nekaj dni naprej že tiskani, je na njih navedeno, da se prične predstava ob pol 8. uri. Cenjeni gg. abonenti kakor tudi sl. občinstvo pa se prosi, da blagovoli vzeti današnjo notico na znanje. — Drama: 2. maja, petek, »Revolucijska svatba« A 38. — 3. maja, sobota, »Moj Bebi« C 51. — 4. maja, nedelja popoldne, »Krojaček jvna-ček« izven abonementa. — 4. maja, nedelja zvečer, »Moč teme« B 50. — Opera: 2. maja, petek, zaprto. — 3. maja, sobota, »Bajaci in Evelina« C 2/49. — 4. maja, nedelja, »Bohdme« izven abonementa. »Svoboda«, družinski list za slovensko ljudstvo. Izšla je 4. številka s sledečo vsebino: Pavel Golte: !z cikla: »Pisma domovini« in »Vrtec Jelene Petrovne«. Henrv Barbusse — Anton Debeljak: Odlomek iz romana »Ogenj«. Leonid Andrejev — Ježe Vidmar: Marseljeza. Igo Gruden: »Pred nevihto«. Filip Ura»nik: Temeljni nauk o socializmu. Vera Keslerjeva: Rdeči nagel). Fran Albrecht nadaljuje svoj plastičen roem »Mladi Jure: dr. Matija Ambrorič razpravlja o angleški bolezni iahi-tis; Marko Studen peva »Iz bojnih ritmov«; Anatol France: Župnikova beseda. V književnem pregledu je popis dela velikega socialista pesnika Ady Endre in njegovega po.sian-stva. Delavci in mladina, pristopajte k izobraževalnemu društvu »Svoboda« in naročajte se na družinski list, mesečnik »Svobodo«, ki vam nudi mnogo duševnega užitka! Gospodarstvo. Ljubljanska podružnica Centralne Uprave za trgovački promet sa ino-stranstvom v Beogradu naznanja, da je prevoz (tranzit) skozi Nemško Avstrijo v vseh smereh za blago, kf gre v Jugoslavijo ali iz Jugoslavije, prost. Kdor hoče, da gre njegovo blago skozi Nemško Avstriio neovirano, naj napiše na voznem listu, oziroma pusti napisati po inozemskem dobavitelju, da se mora blago propustiti skozi Nemško Avstrijo brez vsakih ovir na podlagi kompenzacijske pogodbe med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo od 22 marca. Tečai za pridelovanie krme. Kmetijska šola na Grmu prirej; dne 16. in 17. maja t. 1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom. Potreba in korist! pride lovanja krme. Oskrbovanje in gnojenje travnikov in pašnikov. Zbolj-šavanje travnikov in pašnikov. Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave in detelje in nakup potrebnega semena. Sestava travnih in pašniških mešanic. Priprava zemlje ter setev. Raba novih travnikov in pašnikov. Setev deteljnih mešanic ter na njivah za dvo in večletno košnjo. Gnojenje in oskrbovanje mešanic. Druge krmske rastline. Razkazovanje semen in razdelitev vzorcev ter razkazovanje šo skih travnikov, pašnikov in deteijišč. Kdor se želi udeležiti tečaia. naj se priglasi do 11. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grnui pri Novemmestu. Revnejšim da ;a\..a-teljstvo brezplačno prenočišče na razpolago. Perutninarski tečai. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 23. in 24. maja t. I. dvodneven perutninarski tečaj s sledečim sporedom: Dohodki perutninarstva. Napake perutninarstva. Vrednost raznih plemen. Krmljenje in strežba. Bolezni perutnine. Kdor se želi tečaja udeležiti. nr! te priglasi do 18. maja t. 1. pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu. Revnejšim da ravnateljstvo prenočišče na razpolago. Nekai singerievih krojaških in Čevljarskih strojev novih in deloma že rabljenih bo oddanih potom Urada za pospeševanje obrti v Liub-ljani. Dunajska cesta št. 22 na obrtnike po cenah okoli 1000 K. Interesenti naj se zglasijo najkasneje do 10. maja, pozneje bo tvrdka z ev. ostalimi stroji sama razpolagala in ne bo več vezana na od Urada za pospeševanje obrti določene ii cene. Agitirajte za naše časopisje! Nafnovejše vesti. Položaj na koroški meji. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 1. maja ob 9. dopoldne, iz uradnega vira: V odseku Velikovec smo odbili v teku 30. aprila napade Nemcev od Sv. Štefana v smeri proti Ovšenicam in Orliči vasi. Istotako smo odbili posamezne patrole v vzhodnem delu tega odseka. Na ostali fronti nobenih važnejših dogodkov. 1. mai v Gradcu. LDU. Gradec. 1. (DunKU.) Proslavo prvega majnika je izvedlo or-ganizovano socialno-demokratično delavstvo impozantno in brez posebnih dogodkov. Delavstvo in službe prosto moštvo narodne brambe se je napotilo v dolgem izprevodu v spremstvu godb v »Musikhallc«. Tu se je vršilo več zborovanj, katera so slavila današnji dan in uspehe so-cialno-demokratičnih institucij. Cestna železnica je začela voziti že ob 11. uri dopoldne. Tud! v Parizu nore. LDU. Pariz, 30. aprila. (DunKU.) »Agence Havas« javlja: Vlada Je prepovedala manifestacije 1. maja v Parizu. Pariški časnikarski ravnatelji so sklenili, da 1. maja ne izideio listi. Boliševiki zavzeli Sebastonol? LDU. Pariz, 30. aprila. (TunKU.) »Echo de Pariš« poroča: Dne 23. aprila so morali Sebastopol popolnoma izprazniti. Ves vojni materija! so morali ali vkrcati, ali uničit’' Raznoterosti. • Ogromni izdatki v svetovni vojni. Znani finančnik Edgard Gram-mond je cenil v svojem govoru, ki ga je imel v »Institute of Bankers« v Londonu vojne izdatke v antanti-nih državah na 28.368 milijonov liber, v centralnih državah pa na 13.675 milijonov liber. Skupne vojne izdatke, všetvši le neposredne, je cenil na 52.000 milijonov liber. (Ena libra ffunt šterlingov] je bila enaka pred vojno 24 kronam. Poudarjamo »pred vojno«, sedaj je vredna najmanj trikrat toliko. Op. ur.) V celi svetovni zogdovini ne najdemo primere takemu brezsmotrenemu razmetavanju imetja in denarja. Ta vojna je pripravila največji gospodarski bankerot in največjo gospodarsko revolucijo, kar jih je svet kdaj pomnil. Pripravila je pa s tem tudi največjo socialno revolucijo, ki ji ne najdemo enake v svetovni povest-nici. * Mesto »izginolih«. Amerikansko mesto Omaha je posebno značilno zaradi tega, ker gredo vanj vse one osebe, ki hočejo izginiti iz tega ali onega vzroka. To pa zaradi tega, ker je Omaha križišče mnogih železniških prog; posebnosti policijske službe tu ne pridejo v poštev. Po mnenju oblasti se nahaja v tem mestu najmanj 10.000 stanovalcev, ki veljajo drugje kot izginoli. V celi Uniji vedo, da Je Omaha Eldorado za one, ki se nočejo več prikazati svetu, in če izgine kdo, tedaj vprašajo direktno na policijo tega mesta. Po- gosto se zgodi to z uspehom, a vse« lej ne, ker se mnogi naredijo takoj nevidne, da jih ni mogoče več dot>:tI, Tako so na primer v Omaha isKali nekega M. Hale, ki je baje podedoval 1 milijon dolarjev. Bil ie doma iz. mesta Mesašets in se je bil. kot sa trdili očividci, odpeljal v Omaha« Tudi odkriti ni ga bilo mogoče ve& Oblastem pa se je posrečilo, da je pripeljala v naročje neke stare matere sina, ki ga ni videla že nad ?0 let. Pisala je v Omaho in čez nekaj časa je že prestopil prag njene bi e« * Ameriški vojaki naj plačajo dolgove. Ko so ameriški vojaki zapustili Francosko, je izdala oblast pri dnevnem povelju čudno zapoved, ki je nalagala, da nai častniki in vojaki plačajo na Francoskem napravljene dolgove. Kdor bi tega ne storil ga morajo izročiti vojnemu sodišču. Povelje se je glasilo: »Ne sme se dovoliti, da bi radi neplačanih dolunv trpel ugled Zedinjenih držav « fzclajateii n< i rti urednik. _ Josin Peteian. Tisk »Učit f?r' rr,r>„ v | hihlijirn. Cfrmiui ključavničarje ter elektro-HllUjub monterje sprejme VojnoviS & Ko., tovarna Glince št. 6. Slovo! Pri odhodu iz Trbovelj kličeva v s e m sorodnikom, prijateljem in znancem presrčni Srečno! == Fran in Ivana Dolničar. Razglas. Ozirajoč se na sedanje iz van redna razmere, določi se kot izvanrednl rok za me6ec september 1919. — prošnje, ki naj bodo opremljene s potrebnimi, v §§ 10. in 11. zakona z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 193, navedenimi izkazi, je vložiti najkasneje do 5. avgusta t. I. neposredno pri dotični izpitni komisiji v Ljubljani, Turjaški trg st. 1. Ljubljana, dne 28. aprila 1919. Za izpitne komisije: Inž. J. Hilbert 1. r. Inž. L. Bloudek 1. r. Že 25 let priljubljeno domače sredstvo, ki ga f.e zdavnaj rabijo v mnogo tisoč rodbinah uspešno zoper glavobol, vrato-bol, hripavost, kašelj, zasliževost in prehlad, je Fellerjev ELSA-FLUID — 6 dvojnaUh ali 2 specijalni steki. 19 K. Proti nerednemu prebavljanju, griži itd. jemljemo Fellerjeve rabarbarna ESsa kmggjice 6 Skatljic K 9'50. Edino pravi pri lekarnarju Evjen V. Feller, Muhica, Bsa trg it. 252, Ovoj in, poStarina se pri-računava posebej ali najceneje, kolikor več torej kdo naroči obenem, več prihrani. II — D«litlSlui glavnica — K M,OOO.OO«. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljanska kreditna banka - ■■= v Ljubljani, ' ■ - Poslevnica razredne loteriie. PodruKnlce: v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In Mariboru. Rezervni fondi okrog!« K 4,000.000. Knpuje in prodaja v n e vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje —• aprovizacijake kredite —— »ute »«■ Jadranska banka ■■r—, Podružnica Ljubljana. — Delniška glavnica........K 30,000.000. Rezerve . . . . :........K 10,000.000. :■■■■■■■ "=-. v: CENTRALA: TRST. 1 -t 'i= Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. Ekspozitura Kranj. SPREJEMA: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. ESKOMlRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. VAJE PREDUJME: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. VAJE KREDITE: Pod najugodnejšimi pogoji. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. h* na Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257.