Največji iloremki dnevnik v Združenih državah Velin sn vie leto Zt pol leta • • • • • Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA The largest Slovenian Da tike United States* List slovenskih delavcevv Ameriki. JgELEFOH: OHelaea 3—3878 No. 221. — STEV 221. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879 TELEJON: GHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 21, 1935. — SOBOTA, 21. SEPTEMBRA 1935. VOLUME TT.TTT, — LETNIK XT.TTT VOJNA V ABESINDI UTEGNE VSAK HIP IZBRUHNITI Predsednik imenoval premogovno komisijo ITALIJANSKO ČASOPISJE OČITA ANGLEŽEM, DA Z VSO VNEMO ŠČUVAJO NA VOJNO Z ITALIJO 9 Delegati v Ženevi čakajo na Mussolinijev odgovor. Mussolini bo predloge zavrnil. — Nevarnost spopada med angleškim in italijanskim brodov- jem. — HaJle Selassie nadzoriije svojo vojsko. RIM. Italija, 20. septembra. — Vojna med Italijo in Abesinijo in z vsako drugo državo, ki je Italiji na poti, se mora pričeti danes ali jutri. Vsa znamenja kažejo, da je že odbila enajsta ura. Da bo Mussolini zavrnil predloge Liginega odbora, je gotova stvar, ker je njegov delegat baron Pompeo Aloisi naznanil, da Mussolini predlogov nikakor ne more sprejeti, ker ne tvorijo niti podlage za na-dalj na pogajanja. II duce, ki je zaposlen z vojnimi pripravami, molči po svoji zadnji izjavi, da so Ligi-ni predlogi samo šala. Preostane samo še povelje, da prične italijanska vojska korakati v Abesinijo. Italijansko časopisje prav nič ne prikriva, da je Italija duševno in telesno pripravljena spoprijeti se z Anglijo, ki je razpostavila svoje bojne ladje po Sredozemskem morju tja do vkoda v Sueški kanal. Obrežni kraji se pripravljajo na zračni napad. Prebivalstvo se vežba v obrambi proti napadom iz zraka. Vojaštvo prevažajo ladje v nepretrgani vrsti ne samo v Eritrejo in Somalijo, temveč tudi v Libijo, ki meji na Egipt. Časopisje pripravlja narodovo mišljenje. Urednik Mussolini j evega lista "Giornale d'Italia" Vir-giono Gayda pravi v nekem članku, da angleško časopisje ščuva na vojno z Italijo in da ima nastop Anglije namen Italijo ponižati. Razširjene so govorice, da so angleški diplomatski zastopniki svetovali angleškim podanikom, da čim prej zapuste Italijo. Italijansko ljudstvo je skoro z versko vnemo navdušeno za vojno ter čaka na Mussolinijevo povelje za mobilizacijo 10,000,000 fašističnih mož, žena in otrok. Ta klic bo po mnenju mnogih prišel v 24 urah in ob času, ko bo izdano povelje, da italijanska vojska prične korakati v Abesinijo. ^ LONDON, Anglija, 20. septembra. — Tuji vojaški opazovalci so mnenja, da more najmanjši dogodek povzročiti, da eksplodira sod smodnika v Sredozemskem morju. Boje se, da se more dogoditi kaj takega, kot razstrelba ameriške bojne ladje " Maine", kar je dalo povod za špansko-ame-risko vojno. Dve največji in najmodernejši mornariški sili na svetu si stojite nasproti v Sredozemskem morju. ADDIS ABAB, Abesinija, 20. septembra. — Cesar Haile Selassie je nadzoroval svoje fevdalne poglavarje in vojake, ki mu bodo služili v slučaju vojne. Po natančnem proučavanju predlogov Liginega odbora petorice je pričel z nadziranjem vojaštva. Pregledoval je čudno zbirko starega orožja, pušk in mečev ter je mesto njih poglavarjem in vojakom izročil moderne puške in celo italijanske puške in karabinke. Na Ligine predloge sicer cesar še ni uradno od govoril, toda prevladuje splošen utis, da so nekateri predlogi sprejemljivi. Iz poluradnih krogov se je izvedelo, da vsebujejo predlogi, ki so še vedno tajni, tudi nasvet, da Anglija odstopi Abesiniji obrežje Somalije s pristaniščem v zameno za abe-sinske koncesije Italiji. Tak predlog smatra Abesinija za podlago za pogajanja. M00NEYEVA BORBA ZA __SVOBODO Mooney dokazuje, da se je nahajal ob času atentata poldrugo miljo vstran. — Prizadevanja njegovih zagovornikov. SAN FRANCISCO, Cal., 19 septembra. — Tom Moonev, ki so bori za svojo svobodo, skuša na podlagi fotografij dokazati, da zanj ni bilo mogoče, vdrli v Wattsovo delavnico na Palisade Ave., Union City. — Watts je bil prej lekarnar v Nebraski, zadnja leta pa se je pečal s ponarejevanjem denarja, katerega je znal napraviti NJENA NALOGA JE STABILIZIRATI PREMOGOVNO INDUSTRIJO HYDE PARK, N. Y., 20. septembra. — Predsednik Roosevlt je danes imenoval posebno komisijo, čije naloga bo urediti razmere v premogovni industriji. V komisiji so sledeči: George E. Acret iz Californije, Chas. S. Hosford iz Pennsylvanije, Walter H. Maloney iz Missouri, C. E. Smith iz West Virginije in Perry Tetlow iz Columbus, O. Komisija bo u vaze vala zahteve premogovnih baronov i 11 premogarjev ter skušala med obema strankama skleniti kom- promis. Delovanje komisije b o povsem nepristransko ter bo odgovorna za svoje delo edinole predsedniku. Pozneje je sprejel predsednik časniske poročevalce ter jim rekel, da ni že dva dni z nikomur v Washingtonu razpravljal o evropskem položaju. V kratkem se bo podal na pacifično obal in sicer v spremstvu notranjega tajnika Icke-sa in liarrva L. Hopkinsa, načelnika PWA. V posvetovanjih med premogovnimi baroni in premoga rji se je pojavila danes nova kriza. Zastopniki premogarjev si že izza iS. februarja urizade-vajo dobiti temelj za novo pogodbo. Vlada je že petkrat posegla vmes ter preprečila stavko. Sedanje premirje poteče v nedeljo opolnoči. Ce bo tedaj ne bo dosežen sporazum ali če premirje ne bo podaljšano, bodo premogarji v ponedeljek zaštrajkali. Po Guf-feyevi postavi premogarjem ni prepovedano stavkati. HAUPTMANN LETO DNI V JECl Wilentz pravi, da ni govora o 1 dosmrtni ječi* Poteklo fje ravno leto, odkar je bil aretiran v Bronxu. CAPONOVA TOLPA ZOPET NA DELU CHICAGO, 111., 20. septembra. — Joseph G. Cerney, predsednik občinskega sveta v mestu Cicero, je rekel danes, da je Al Caponova banda zopet na delu. Alov brat Ralph Capone, u je bil pred letom dni izpuščen iz zapora, je zopet otvcril svojo staro igralnico. VOJNI VETRANI ZA NEVTRALNOST NEW ORLEANS, 20. sept. — Konvencija veteranov tujih vojn je danes soglasno sprejela resolucijo, v kateri zahtevajo veterani strogo ameriško nevtralnost. Svetovna vojna je označena v resoluciji kot "popolno izjalovi jen je". tako izborao, da ga skoro ni bilo mogoče ločiti od pravega. Ponarejeni denar je izročal svojemu tovarišu "grofu" Lu-stigu, ki je pred nekaj tedni pobegnil iz ječe in ki je s ponarejenim denarjem preplavljal New York in njegovo bližnjo okolico. TRENTON, N. J., 20. sept. — Glavni zagovornik zaradi odvedbe in umora Lindbergh-ovega sina na smrt obsojenega Bruno Richarda Hauptmanna C. Lloyd Fisher je odločno zanikal, da bi bila Hauptmannu stavljena ponudba, da bo njegova smrtna obsodba preme-njena v dosmrtno ječo, ako bi izdal svoje pomočnike pri zločinu. Kakor Fisher je tudi generalni pravdni k David T. Wilentz, ki je zastopal obtožnico proti Hauptmannu, zanikal, da bi bila uradno ali pa neuradno stavljena Hauptmannu kaka taka ponuba. "Nikdo 111 niti uradno, niti neuradno prišel k meni v tej zadevi," je rekel Wilentz. 4Court of Errors and Appeals", ki ima odločiti glede 11 aupt man novega priziva proti smrtni obsodbi, je zopet i-mel posvetovanje, toda predsednik sodišča, sodnik Thomas J. Brogan je rekel, da ni prišlo še do nikake odločitve. Na odločitev bo treba še nekaj tednov čakati. V četrtek je minilo ravna eno leto, odkar je bil Haupt-mann v New Yorku aretiran. Od tega časa je bil sojen, spoznan krivim in obsojen na smrt na električnem stolu, nakar jo bil takoj vložen priziv, ki skuša doseči novo sodnijsko obravnavo. "Odkar je bil Hauptmann pripeljan v ječo, živi samo v upanju, da mu bo dovoljena nova obravnava," je rekv'1 warden polkovnik Mark Kim-berling, ki je bil dalje časa pri Hauptmannu v njegovi celici. Pozneje je Kimberling rekel: "Hauptmann mi je zatrjeval, da ni imel nikakega opravka z odvedbo Lindbergliovega sina. Odkar je v ječi, se je !o malo izpremenil. Mogoče se jeJ zdebelil ali pa shujšal za kakaf dva funta, izgleda pa ravnaj tako, kot prej. Telesno se normalno počuti. Dobro spi in je, mnogo kadi ter mnogo bere ig Piše," 2f» V119DS1 ** Hyy YORK, gATTTlIUY, iflgPTEMBER 21, Mg. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. [ Ql&t Naroda I HIA8 NAIODA NMI^mmm**«^.«..., totft nmmnnnnn fc H**, Xork m otlft lato •* M' |TJ| ^ ..............»MM |tJ0 Yearly «0.00 AdT "Glaa libaja T«aJd dam MMJIB malkOT. POdflMft * awfcnqp«! m pri^MJa Dea»r mtf m blagovoli po Xmmt Ort«f Frl yiwHI kraja nvotelkcr?, gnwlvo. d« m todl vr&m* MwIWi a—at da Mtmte MljNt aaatoralla. NAKOOA-, Sli w. 181k New Ink, N. 1L MOONEYEVA BORBA ZA PROSTOST ze vsaj Delavski voditelj Tom Mooney, ki je že devetnajst let zaprt v St. Quentin kaznilnici, se bori pred najvišjim sodiščem v San Francisco za svobodo, ki mu jo že toliko časa odtegujejo. Iz St. Quentina so ga odvedli k obravnavi v San Francisco, toda možak ne upa, da bi kaj prida dosegel, pred californijskimi sodišči ne. Vse svoje upanje stavlja zaenkrat v najvišje sodišče Združenih držav, ki je pred letom dni iz ustavnih razlogov zavrnilo njegovo prošnjo za novo obravnavo, češ, da se mora najprej obrniti na najvišje sodišče države Oalifornijc. Če bi v Californiji ničesar ne opravil, se bo najvišje sodišče v Washingtonu bavilo z njegovim slučajem. Sodišče je takoj prvi dan odločilo, da ne sine nastopiti kot priča za Mooneya kaznenec Billings, ki je bil z Mooney-jem vred obsojen zaradi soudeležbe pri atentatu. Mooney zahteva svobodo z utemeljitvijo, da so priče proti njemu krivo pričale. V dokaz svoje trditve je navedel izjavo nekega pričevalca, ki leži neozdravljivo bolan v neki baltimorski bolnišnici, kateri je prisegel, da je proti Mooneyu krivo pričal, j Sodišče pa ne smatra tega za dokaz. To je naboljše znamenje, da Moonev pred californijskimi oblastmi ne bo dosti posegel. N>ko4iko- več sreče je imel s fotografijami, ki dokazujejo, da se je nahajal ob času atentata med gledalci na strehi neke hiše, celo miljo vstran od mesta, kjer se je završil a-tentuL Na sliki je videti Mooneya in stolpno uro. Slika je bila posneta baš ob času, ko se je završil atentat. Sodišče sprejelo fotografijo kot dokaz. Obravnava se ni končana in bo poteklo še več dni. ure-idno bo padla odločitev. Ameriško delavstvo se mora tudi vbodoče boriti za Mooneyevo svobodo ter se ne sme zanašati na californijska sodišča, ki imajo dovolj dokazov za Mooneyevo nedolžnost, pa mu navzlic temu nočejo dati svobode. USODNI STRELI ZMEDENEGA OROZNKA Ustrelil je 20-letno Faniko Peč-nikovo in IpvariSa Stojano viča. JULES C AMBON V starosti devetdesetih let je umrl v Švici Jules Cambon, diplomat, vojak, finančnik in "uesmrtnik" Francoske Akademije. Ž njim je legel v grob velik Francoz, eden zadnjih predvojnih diplomatov, ki so odgovorni za izbruh svetovne vojne. Njegovi prijatelji so ga z navdušenjem, njegovi sovražniki pa z zavistjo imenovali "najbolj zmožnega diplomata tretje republike". On in njegov brat Paul sta dolgo let pritrjevala francoski pilitiki, da se je treba Nemčiji osvetiti. Leta 1919 je žel Jules Cambon sadove svojega dela v Versailles kot član francoske delegacije. Jules Cambon se je bil udeležil vojne leta 1870 ter doži- ' vel strahovit poraz francoskega cesarstva. Bil je poslanik v Washingtonu ter je zastopal špansko pri mirovnih pogajanjih po špansko-ameriški vojni, začasa maroške krize je bil v Madridu, ob izbruhu svetovne vojne pa francoski poslanik v Berlinu. TRAGEDIJA l*JU-1 BEŽNI Pred okrožnim sodiščem v Srem&ki Mitrovici je stal 22 -letni Miloš Živkovič iz Kraljev-cev, ker je ustrelil vaško lepotico Sofijo, v katero se je smrtno zaljubil, a ga oni ni marala. V preiskovalnem zaporu je bil Miloš popolnoma miren, na vi-des nomalen. Na raspravi pa m je zelo čudno vedeL Poznal ni ne očeta ne matere in ves je samo ječah Sofija! Soli jat V njegovi celici ao našli 4ve dopisnici, ki jn je pisal jnrtvi Sofiji Poklicana zdrav niška izvedenca sta predlagala, naj obtoženca pošljejo v u-mobolnico. Sodišče je predlog sprejelo. "GLAS NARODA" pošiljamo ▼ staro domovino. Kdor ga bost svoje aiiprij«ten Ije, to lahko rtori. — Naročah* za s t a* i kraj $7. — V Italijo ljamo. TRBOVLJE, 9. septembra. — Vsa trboveljska dolina je pod vtisom grozovite žaloigre, ki jo je povzročil v nastopu blaznosti orožniški podnared-nik Ludvik Gajšek. Dve nedolžni žrtvi ležita na mrtvaškem odru, a nesrečni orožnik čaka, da ga bodo odpravili v varno zavetje med zidovi Novega Celja. Podnarednik Ludvik Gajšek je bil z orožnikom Nikolajem Stojanovičein v nočni službi. Pa pregledu trboveljskega rajona sta se precej izmučena vračala proti domu in sta se davi okrog 9. ure mimogrede še oglasila v gostilni pri Škratu. Nikola Stojanovič sicer ni bil voljen slediti, toda predpostavljenemu se je pokoril in vsedla sta se v gostilni za mizo. Gaijšek je naročil nekaj žganja in črno kavo. Toda žganja se nihče izmed njiju ni dotaknil, sploh jc bil Stojanovič ves molčeč in je pozorno motril Gajška, ki je precej zmedeno govoril. Tudi gostilničarki ni ostalo neopaženo, da je Gajšek nenavadno zmeden. Ko jo popil kavo, je Gajšek dejal gostilničarki: — Gospa, kakšno dekle morate poklicati v gostilno! Meneč, da pač gre za šalo, je gostiln i čarka poklicala v bližini stanujočo Faniko Pečni kovo, hčerko poduradiiika naj pride k nji. Ko je Fanika stopila v gostilniško sobo, jc Gajšek nenadno planil po konci, potegnil samokres in pozval vse, ki so bili v gostilni: — Mimo! Prepadeni od nenadnega povelja očitno blaznega orožnika so se zgrozili in obstali na mestu gostilničarka in njen sinko, Fanika Pečnikova kakor tudi Nikola Stojanovič, ki pa se je hitro zavedel nevarnosti. Videč, da Gajšek že manipulira z orožjem in da se pripravlja na strel je Nikola skočil proti blaznemu tovarišu. Ali tisti hip je že zagrmel strel in nesrečni Nikola je bil zadet v t rebuli. Vsi so se iz gostilne pognali v divji beg, a Gajšek je streljal za bežečimi in žal je zadel. Pogodil je Faniko Pečni-kovo v prsi, kjer ji je strel presekal žilo odvodnico. Na strele sta prihitela Fanikina starša, na katera je tudi streljal, vendar se jima je posrečil beg na stopnjice, kjer sta našla svojo hčerko Faniko že mrtvo. Smrtno zadet se je Nikola Stojanovič z zadnjimi močmi pognal na cesto. Mimo je ravno pripeljal sodavičar Rom i li, ki je kakor usmiljeni Samaritan takoj uvidel, kaj se je zgodilo in je vzel bednega ranjenca, krvavečega na voz in ga jadrno prepeljal v rudniško bolnišnico. Zdravniki so se potrudili in izvršili takojšnjo o-peracijo, vendar pa je vsaka pomoč bila zaman. Ob 14. je nesrečni orožnik podlegeL Ko je blazni Gajšek izstrelil vse patrone, se še ni našel nihče, ki bi ga ukrotil. Sicer se je vsa tragedije odigrala s filmsko naglico. Gostilničarka se je s sinom skrila na podstrešje, le tako sta si, drgetajoča v strahu, rešila življenje. Gajšek pa se je iz gostilne podal po cesti, držeč samokres v rokah. Srečal je vpokojenca Čatar in ga je takoj napadel ter ga ranil z udarci po glavi. Takisto je napadel ženo kolar-ja Mihelrča. Odpravil se je nato proti hiši klobučarja Adam-leca. Tu so k sreči pravočasno zaprli vrata in je Gajšek zastonj poizkušal svojo silno moč ob njih. Nato se je podal k Kolšekovi hiši, ki stoji nekaj irORFlJ IN M0RFIK1ST1 Hude so kazni in prepovedi za prodajo morfija, opija in kokaina. Zlasti kokain in opij sta strupa, ki ju države ne dovolijo prosto prodajati. Evropa dobiva opij (in iz njega narejeni morfij aji heroin) kar iz — Evrope, z balkanskih dežel in deloma tudi iz Male Azije. Opij dobivajo iz belega in črnega maka. Kupčija z opijem cvete najbolj v Carigradu in v Smimi. — Morfij je zdravniku neobhodno potreben, odkar so ga pred 100 leti začeli izdelovati iz opija. Z morfijem uniči zdravnik bolniku bolečine, ki jih v hudih slučajih pač ne more več prestajati. Žal pa je morfij prijatelj, ki je tem bolj nevaren, čim delj smo v njegovi družbi. Splošno je morij znan, da zastruplja živce, vendar zastruplja vse organe človeškega telesa. Prvi učinek morfija je sicer prijeten, nato pa telo oslabi. Kdor se je dal morfiju v roke, si ga strastno želi in čim delj si ga vbrizgava pod kožo, tem manj občuti njegove učinke in tem več ga je treba tako, da je slednjič morfij ko — kuga. — Kdor je okužen z morfijem, si ga kar bolestno želi in ne more prehiti brez njega. Če se človek tri do štiri tedne opaja z morfijem, si že pokvari dušo in telo. Oba oslabita in delujeta le tako dolgo, dokler deluje tudi morfij v telesu. Človeku je neskončno hudo i>o končanem vplivu morfija tako, da ne more ne živeti ne umreti. Ves je nemiren; če leži, mora vstati; če hodi, se mora usesti; če sedi, se mora spet uleči. Ne ve, kaj in kako bi, slabe volj«1 je, izogiba se ljudem, ničesar ga ne zanima, duševno ne more delati, ne more ne jesti ne spati — dokler izuova ne vzame morfija, da mu odleže. Ko morfij nič več ne deluje, ga nadlegujejo isti neznosni občutki — in spet seže po njem — in tako naprej, dokler ni morfiuist tako daleč, da napravi vse, tudi zločin, samo da pride do denarja za — morfij. Telesno in duševno pa morfi-nist propada od dne do dne in končno — zblazni. Težko je ozdraviti morfini-sta. Sest do devet mesecev mora biti pod strogim nadzorstvom. A tudi če niorfinist o- nižje od Adamlecove. Hotel je vdreti vrata, ki pa se niso u-dala. Vendar se je Gajšek silno zatekel vanje in je zlomil kljuko. Vsa prestrašena je tedaj u-zrla pred seboj blaznega orožnika domača hčerka Pepca Marcelov a h Zagreba. Orožnik jo je še udaril z revolverjem po hrbtu, nakar je gospe uspelo pobegniti iz hiše". Slednjič se je tudi Gajšek pognal skozi okno na cesto. Tedaj se jje vendarle našel rešitelj, ki je obvaroval Trbovlje pred nadaljnjim početjem blaznega orožnika. Mimo je prišel krepki mornariški podnarednik Albin Pisanski, ki ipravkar biva na dopustu. Z rokama, močnima kakor klešče, je obvladal Gajška in ga zadržal, med tem pa so seveda že bili alarmirani orožniki, ki so prihiteli in prevzeli Gajška, ga odvedli s seboj na postajo in ga varno zastrežili, dokler ne pride" odločitev, da ga odpeljejo v Novo Celje. Podnarednik (jrajšek Ludvik je doma iz Poljčan in star 35 let. Že dalje časa je bil v službi v Trbovljah, innikakor se ne more trditi, da ne bi bil vesten orožnik. Samo zadnjo dobo je časih kazal znake zmedenosti. zdravi, večkrat spet seže po morfiju iu je slednjič neozdravljiv. Sicer je pa morfiuist podoben pijancu, ki pravimo o njem, da se prej ne spe-o brne, dokler se v jame ne zvrne. Že dolgo se veda bavi s tem, tla bi morfij tako preuredili, da bi imel le dobre učinke in nič slabih. ZAGONETEN UMOR KROJAČA ZAGREB, 4. sept. — V Sa-moboru pri Zagrebu je bil u-niorjen te dni 74 letni krojaški mojster Strnad. Njegovo truplo so našli v Savi in prvotno so mislili, da gre za samomor, pozneje so pa našli na Strnadovem domu sledove krvi. Oblasti so odredile ekshu-macijo in na njegovem truplu so res našli sledove nasilni1 smrti. Aretirali so pokojnikovega sina Josipa in njegovega prijatelja Martina Belakm Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKBATKO N A DOPISNICI sporoCb slovenske noviCE IZ NASELBINI. Več avtomobilskih nesreč se je pripetilo v okolici Geneve, Ohio, preteklo nedeljo. Avto, katerega je vozila Pauline Brundič iz Euclida, se je zaletel v neki zid, dve milji zapad-no od Madisona, na Route No. 84. V nesreči je bila Mrs. Brundič nevarno poškodovana liri-* ma globoke rane na glavi. Mi ?. Brundič se nahaja v Memorial bolnici v Painesvillo. Manjše poškodbe sta dobila John in Stanley B&bič iz Euclida, d o č i m je dobil mladoletni Fr&nkie Babie le neznatno prasko na oko. * Dne 5. marca smo poročali, da je preminul v Clevelandu slovenski pionir Frank Gorshe, v torek zjutraj pa mu je sledila v večnost njegova blaga soproga in mati večje družine, Marija Gorshe, rojena Teka-vec, doma iz vasi Prigorica, fara Dolenjevas pri Ribnici. Odkar je preminul njen dobri soprog, s katerim sta toliko let srečno in zadovoljno živela je Mrs. Gorshe vedno huje bolehala, dokler je ni bolezen jk>-1 ožila na mrtvaški oder v starosti 08 let. Preminula pionirka se je nahajala v Ameriki 42 let. VRNITEV IZ VOJNEGA UJETNIŠTVA VIXKOVCL, 7. sept. — Leta 1941 je šel v vojno Toša Grujič iz Negosavcev pri Vinkovcih. V Galiciji se je izgubil in nihče ni več slišal o njem. Žen.i ga je čakala in čakala, a ker le ni bilo glasu o njem, ga je dala proglasiti za mrtvega in se poročila. V novi zakon je vzela s seboj hčerko iz prvega zakona. Grujič pa se je sedaj nepričakovano vrnil domov. Kot u-jetnika so ga odgnali v Sibirijo, od koder je nekajkrat pisal doma ali brez uspelia.Sele lani je zvedel, da obstoja Jugoslavija. Naposled se mu je posrečilo, najti pota za vrnitev. Doma je našel hišo prazno, ženo gospodinjo dragega doma, na pokopališču pa spominsko ploščo, na kateri je pisano da je Toša Gjurič mrtev. HUDA NESREČA V RUDNIKU MOSTAR, 7. sept. — V mo-starskem državnem rudniku se je pripetila včeraj zjutraj huda nesreča, ki je vzela življenje enemu radarju, petorieo pa poškodovala. Kakor navadno, so se ob (i. zjutraj delavci zbrali v rudniku na delo. V središče rovov so se spuščali z dvigalom. Prvih pet partij j«* pristalo brez vsakega incidenta, šesta skupina pa se je ponesrečila zaradi neopreznosti Mirka Knezoviea, ki je upravljal z dvigalom. Pri zaslišanju je Knezovič izjavil, da so ga sončni Žarki tako zaslepili, da ni mogel kontrolirati brzine dvigala. Ker brizne ni zmanjšal, je dvigalo z vso silo treščilo ob dno rova. Rudar Ta d i.j a Sunjič je obležal mrtev, pet njegovih tovarišev pa ima liujše in lažje po-š k od be. Na kraj nesreče so prihiteli nadzorniki z ravnateljem rudnika, kmalu za njim pa komisija, ki jo je določilo sodišče. Zdravnik je ugotovil Sunji-čevo smrt, poškodovancem pa nudil pomoč. Delavec Knezovič prav za prav tudi ni bil kriv hude nesreče, ker so ga šele nedavno sprejeli v službo in ga niso u-sposobili za delo pri dvigalu. Zaradi žalosti je delo v rudniku ves dan počivalo. Ponesrečeni Sunjič in tudi njegovi ranjeni tovariši so redniki več-članskih rodbin. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.W_________________Din. 1M $ US ____________ Din. M $ 7.30_____________Din. 3M $11.75-------Din. 500 $23.50"____________i Din. 1000 $47.00 ______________ Din. 2000 T ITALIJO Za $0.35 ....................Lir 100 $18.» ____________.... Lir 200 $4^.40___________________.Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $17«.— ....................Ur 2000 $263.— ............................lir 3000 KEB SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI POBI ALI DOLI Ba tepla&Uo tečjta QMttor kot igoraj zavedeno. bodUl i dinarjih aH lirah ttoroijujcmft I* boljo pogoj«. IITLAOIU T /UmttDI DOUMM 0 5.— Mat« poslali..........$ 5.71 $10.— " " ..........$10.85 $15.— * " ... $*&— ..... ..........$21.— ** flittr^«*«* M. » * m u .......... ^, Ptejenu^ dobi t starem l^raja UpUtllo r dolarjih, »tona **apHa Uiikjan 9« Letter s* irlstoJMa* $L—. 9LOVENIG PUBLISHING COMPANY Naroda* NIW ion. N. X. Kot ste čitali v listu so nekomu Canadčanu že zadišale browndalske vdove pri Forest City. V daljno Kanado bi jih rad par dobil. Pa kar par. Ej, prijatelj v daljni Kanadi, če ne tehtaš najmanj dvesto funtov in ee ne meriš sedem čevljev v šišino, niti eni browndalski slovenski vdovi ne boš kos, kaj šele dvema. Jaz sem jih videl in vem, kaj govorim. * Dozdaj sta mi bili naznanjeni ti ve slovenski vinski trgatvi v Greater New Yorku: Slovenskega Samosto jnega društva in "Slovanova". Podrobnosti boste Še čitali. 14Bled" bo nekaj priredil m "Domovina", "Bratska Zveza", Slovenski tamburaši ter sploh vsa slovenska društva v New Yorku, ki jih je toliko, da jim niti imena ne vem. Do Silvestrovega večera so skoro vse soboto in nedelje oddano. Največ dobička bo imelo tisto društvo, ki bo skrbelo v prvi vrsti za zabavo in dobro postrežbo udeležencev i:i šele v drugi vrsti za svoj dobiček. » ★ Vsak hip lahko izbruhne vojna z Abesinijo. Zgodovina se večkrat ponavlja, čemu bi se ne ponovila tudi v sedanjem slučaju? Prod štiridesetimi leti je italijanski vojskovodja po bitki pri Adowi tako naglo pridir-jal s svojim konjem v Egipt, da mu je neki Anglež konja za visoko ceno odkupil, misleč, da mu bo nagla žival pri vseh dirkah prinesla prvo nagrado. Ne vem, kaj utegne doleteti Mussolinija v Abesiuiji. Toda če bo poražen pribežal v Egipt ali kamorkoli, prav dobro vem, da no bo mogol spraviti svojih hlač v denar. ★ Iz Beograda poročajo: — Tukaj so aretirali in obsodili na šest mesecev ječe mesarja, ki je basal v klobase konjsko meso. Imel je moderno urejeno klavnico, opremljeno z vso ma-šinerijo, ki jo je gonil motor petdesetih konjskih sil. Petdeset konjskih sil je že precej za beograjske razmere. Ali se je potemtakem čuditi, ču je prišla konjska sila tudi v klobasah do svoje veljave T ★ Mlada fant je vzel postarno, sitno, toda precej bogato devico. Precej klaverno se je držal, pa kaj se hoče, ljudje si pač por-magajo kot znajo in vedo. Po poroki jima jc duhovnik napravil kratek, toda jedrnat govor o zakonskih dolžnostih i zakonskem zakonskem življenju v splošnem. Ženin ga je verno poslušal, ko je pa prenehal govoriti, se mu je zahvalil z žalostnim glasom: — Hvala lepa, gospod župnik, za tolažbo. ★ Iz mesta Olvmpia v državi Washington poročajo: — — Tukaj je bil obsojen na petnajst let ječe Andrew Stur-gess, star 38 let, iz Vancou-vera, Wash., ker je ukradel kos kruha. Priznal je, da je vdrl v stanovanje Marka Drakesa in ker ni dobil ničesar drugega, je vzel kos kruha. Vdirati v tuja stanovanja ni pravično in pošteno. Sturgess je zaslužil kazen. Če je zaslužil petnajst let, mora najbolje vedeti sodnik, ki ga je obsodil. Kdove na koliko stotavžent let bi obsodil vestni sodnik kapitalista, ki je pod to ali ono pretvezo presleparil delavce za •miljon dolarjevf "GLAS NARODA" HW YORK, 8ATTODAY, MSFHEMBgR 21, 1935. TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN £7. 8. % ' ■ " . M , agSBS—' 1 MIH. ZOSCENKO: Pravijo, da so v Evropi ure že zelo poeeni. Tam da jih dajejo skoraj zastonj. Oe računaš v našem denarju, te stane ura komaj štirideset kope j k. Tako je prav. To je dobro. Pri nas pa za štirideset ko-IX'jk niti sekundnega kazalca ne bi dobili. To ni prav. To je slabo. Slabo, toda vendar ne popolnoma slabo. Mogoče je naš Trust Točne Mehanike zaposlen s čim drugim. Mogoče ima vse druge, grandiozne naloge. Mogoče dela najprecrznejše tehtnice in injekcije proti glavobolu. Jaz tega ne vem. Samo ur očividno ne dela. Čeprav pomisliš, mu mogoče ni nič do tega. Sicer pa, laliko rečem, ure tako niso neobhodno potrebne v našem skromnem življenju. Podnevi so ure prav za prav odveč. Lahko rečem, da so to povsem nepotreben balast, da nam samo hlače vleče navzdol. Kdaj treba iti z dela, to itak vidiš. Spat takisto lahko greš brez ure. Ješ takrat, kadar i-maš denar in tek. Toda, bratci, vstati in za časa priti na delo, to jje brez ure skoraj nemogoče, t To se ve, lahko vprašaš soseda ali pa stečeš na Finski kolodvor in pogledaš, koliko je ura, toda vse to ni tako eno- i stavno. In prav lahko se zgodi, da tudi sosed nima ure. Moj sosed na primer vstane takrat, ko vstanem tjaz. Jaz pa vstanem takrat, ko vstane on ali pa stanovanjska gospodinja. Stanovanjska gospodinja pa ne vstane zmerom za časa. V tem pogledu naš časo-mer šopa. Mogoče ima revma-tizem v sklepih in mogoče pet dni skupaj ne vstane iz postelje. Zdaj pa vedi, koliko je vira. Nič slabega ne mislim, č-j rečem, da je človeku brez ure sila nerodno. In kar je glavno, zavoljo tega jaz večkrat zamudim službo. Nekoč so mi takole dejali: — Tovariši hodite točneje, sicer se vam utegne kaj primeriti. Jaz se seveda potrudim in vstajam s petelini. Poleti pa vstajam s soln-cem. Na tleh pri peči je nemala vrzel, neke vrste odprtina nebnega izvora. Ko pride solnce do l3 odprtnine, tedaj pomeni, da bo čez pet minut sedem in da bo treba vstati. Toda včeraj me je tudi solnce, to tako točno svetilo, potegnilo za nos. VRZEL Ko sem včeraj dvignil glavo z blazine in pogledal na svojo naravno uro, sem videl, da solnce še ne bo kuialu pri špranji. — Pol sedem bo, — či mislim. — Lahko še malo žari remijem. D remijem še pol ure. Potem počasi vstanem. Grem v službo. — Zamudil si, — mi pravijo. — Kaj poveste? — pravim. — Da, — pravijo, pomislite, za dvajset minut. — Bratci, — pravim, — formalna pomota. Ničesar ne razumem. Upravnik pravi: — Morebiti ti ura zaostaja? — Da, — pravim, — to s-? ve, ura mi zaostaja,. . Vrzel, — pravim, — mi zaostaja, ne tira. OD CESA ZAVISI SPOL njem življenskem okolju. O navedenem morskem črvu je pa znano, da odločajo tudi druge okolnosti, ali se razvije samec ali samica. Samcc je zelo majhen, dočim je samica dokaj velika. Oba se lahko razvijeta iz ličinke, ki je prej brezspolna. Ličinke, ki se naselijo prosto, se razvijejo v samice, ličinke pa, ki se naselijo na odrasli samici, se izpreme-ne v samce. Ni težko uganiti, da izloča samica snov, ki vpod-buja ličinke k razvoju v samce. Kakšna je ta snov, še ni znano, toda Herbst jo je mogel nadomestiti z modro galico, ki jo je primešal vodi. Tu vidimo, da visi spol res na nitki. prileznico ubil, — ker se je hotela vrniti k možu V večini primerov zavisi spol poedinca od notranjih pogojev, osredotočenih v celičnemu jedru. V mnogih primerih je to posebna enota ustroja jedra v jajčecu, zvana V ali hromosom, od čije prisotnosti je odvisno, ali se razvije zarodek v samca ali samico. V nekaterih primerih pa lahko odločajo o spolu zunanji življen-ski pogoji. K tako odvisnim bitjem spada morski črv bone- lia, ki ga je proučil E. Herbst. Ugotovil je, da se razvijejo ličinke tega črva, samo če je v morski votli določena minimalna količina kalija. Ta minimalna količina, potrebna za življenje, zadostuje tudi, da se ličinke razvijejo v samice. Oe pa dodamo morski vodi več kalija, se. jie razvijejo samice, temveč samci. Spol je tu torej odvisen od koncentracije kalija v zuna- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko stdaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e. želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau £16 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. OSIJEK, 4. sept. — V nedelj oponoči so našli v Daliju blizu Osijeka mrtvo 20-letno Ma-ro Mijatovič. Ko je odšel njen mož k vojakom, je Mara navezala ljubavno razmerje z Milanom Vidičem, ki ga je vzela kar k sebi na dom. Te dni se je mož vrnil od vojakov in ko je zvedel kaj mu je žena skuhala, je bil pripravljen odpustiti ji in poslal je k nji svojega prijatelja, da bi jo pregovoril, naj se vrne k možu. Mara je pristala nato in pozvala svojega priležuika, naj se pobere. Fant je pa svojo prileznico zaklal in mož jo je našel mrtvo na postelji. velika razbojniška tolpa pred sodičem NEZAPOSLENI ČAKAJO - ' n* * -' & - m » i r r — - / • *• <--;. ■■? »t ' Hi -'. 'M: -•■ - **, r M- ' j 11 S ^S^c. a K i ' .; tk ■J®1 * - - ,' • • . ■ - * /■ I • f 1 Jg" . 5 j? iSSS/11* -I- m% J IL - a. 4 S2 Sfei WC L • *■;• tTJL. s" ' 0* IP H " , jar-.. 7 * i | M ■P; VjBWjjL ■ i ' ,; hi H ^ J? " g -'•I- TTi1" "mB Ko je general Johnson, oprav itelj nowyorskega reliefa, ob javil, da potrebuje ljudi za javna dela, se je pred nje govim uradom zbralo na tisoč e brezposelnih. Vrsta čakajoč ih je bila dolga več blokov. BEOGRAD, 4. sept. — Pred okrožnim sodiščem v Jagodini se je začel proces proti 37 članski razbojniški tolpi, ki je več let strahovala štiri okoliške sreže. Člani te nevarne tolpe odgovarjajo za 30 razbojniških napadov, za več primerov u-bojev in za dolgo vrsto hudih telesnih poškodb, vlomov in tatvin. Najdrznejši vlom te tolpe je bil izvršen v levačkem srezu, kjer so si razbojniki o-skrbeli puške, samokrese in •municijo na ta način, da so vlomili v veliko skladišče sreske-ga načelstva. Zaradi dolge vrste zločinov in zaslišanja mnogih prič bo trajala razprava kake tri tedne. samomor advokata SOMBOR, 4. sept. — V Sorn-boru se je ustrelil advokat dr. Gjuro Nikolič, star 73 let. — Mučila ga je očesna bolezen in te dni bi moral biti operiran, pa se je bal operacije, ker bi bil oslepel, če bi se ne posrečila. Strah pred operacijo ga je pognal v smrt. P02AS NA KOircONELU V noči od 5. na 6. sept. je nastal na Konkonelu v hiši Zore Zlogove požar, ki je do tal uničil vse poslopje. Ogenj je nastal na podstrešju, ko so malone že vsi prebivalci vasi do-šli k počitku. Zato se je ogenj 'neopazno tako razširil, da je bila v plamenih že vsa streha, ko so ga ljudje opazili in poklicali na pomoč tržaške gasilce. Gasilci so imeli težavno delo, 'ker je manjkalo vode. Izpraznili so bližnji vodnjak in nato črpali vodo še iz drugega vodnjaka, vendar so se morali omejiti samo na lokalizacijo požara. Požar je uničil streho, podstrešje, majhno stanovanje pod njim in še hlev, ki je bil v pritličju. Škodo, ki jo je napravil ogenj' nesrečni posest-nici, cenijo na 35,000 lir. r ^ » • ■» K njigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street Romani: Nadaljevanje AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena ............................................... >89 Kersnik je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del, ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel za vrši ti, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitator" spau~ Jed njegova najboljša dela. ANA KAREN LNA, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ....... .$6.50 "Ana Karenina" tvori vifiek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. AKT ŠTV. 113. Spisal E. (Jaboriau. 536 strani. Cena...... To je ruman tiste Vrste, kjer se dejanje razpleta vsak Lip v novo napetost, polno spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERXOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, 5G strani .............. .75 .30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena .................................................. 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Helier. 162 strani. Cena................ .60 Od začetka do konca nai>et roman, pul dejanja, spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 135 strani. Cena .... .75 Naš znani pisatelj je dal kujigi naslov "Sanje I>olctncga jutra". Nihče ijuned naših pisateljev ne zna tako opisati življenja s« kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .80 Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjee in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE Iz ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrej&kov Jože. 92 strani. Cena ....... ....... -35 Pod i«sevdoniinom "Andrejčkov Jože" se je skrival piodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegtivih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Iga Kaš. 94 strapi. Cena ................................................... -35 To so |K)vesti. vzete iz življenja naših Dal-mutincev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar nagega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strani. Cena ...................................................... .40 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijib nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa 'w se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŽ, spisal Frane Mil*inskL — 130 strani. Cena .60 Naš najboljši humorist Milčinski je ▼ tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katetrih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Mečko. 103 strani. Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni, kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. S. Baar, 297 strani. Cena ....................................................... To je Iz čeSčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vne življenje živela in gospodinjila v župnlšfu. raUOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ----------------------------------------- Kdor ne i>ozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob fiitanju se mu bo odprl povsem nov svet,« poln neslutenlh dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... Pestre 9iike sanjavega življenja tiste sanja-' ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. .<9 .45 New York, N. Y. GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se si>ominja njegovih romanov "V padišahovl senel", "Vlnetov". "Žut" itd. Dejanje "Ciozdovnika" se vrti na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114'*. Cena M HADŽI MURAT, spisal L N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ...............................................*9 To zn&no delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena ____________________________ JO Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno sapletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjasko zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .................................................... .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—dufievno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Eraoe Betela. 96 strani. Cena .................................. .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjaver. 79 strani. Cena ................................ .35 Naš izboren pripovednik in poznavatelj narave uudi čitatelju lei>oto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRAČKE, spisal Frane Milttnski. 151 strani. Cena JO Šofiek črtic in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralee Izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cena JO V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo * opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......-...............................L50 Janes Meneiger se ih> pravici imenuje začetnika našega modernega lei>oslovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi t so tri zanimive črtice. / IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čech S vat op Ink. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gos]>odu Bruučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Ži- ' žke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od r konca do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar, roman, trda v^z, 280 strani. Cena ................1.60 V tem romanu je posegel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasično je opisal / borbo med delom in kapitalom ter spletke In nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. JAGNJE. 110 strani. Cena bros. .40 Vez..... .45 V knjigi je poleg naslovne še j»ovest "Star- j ček z gOre". Obe sta posebno zanimivi, kaj- i ti spisal ju . je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. / JT JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewicz, 123 strani. Cena ____________________________________________ JO . Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti zna* nega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. * JU AN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena J9 Ta pretresljiva povest je vzeta Iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Mlserlje. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. ' JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je __________________1._ Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-9c Stivo za dolge zimske večere. Njegovi origi- ' nali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno Uveli. GUSAR V OBLAKIH, 129 strani. Cena To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za- -eno s pisateljem oziroma glavnini junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrte ▼ v zračnih viifcvah. GOSPODARICA SVETA, (Kari Fi«don) ...... JO Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne enatnke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO. r Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y, "BLTLB V'A RT) Z> Z " NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 21, 1935. THE LARGEST 8LVVENE DAILY IN U. V. 1. GREHI OČETOV Roman v dvelTzyezkih Za Glas Naroda priredil I. H SILOVIT FANTOVSKI POKOL PRVI ZVEZEEL 46 Albert se smeje. In ta smeh me razjezi. In kdo ve, kaj bi mu bil rekel, ako ne bi Marta stopila v sobo. — Prinašam iskrene pozdrave svoje mame, — pravi Albertu, — iu morala sem ji obljubiti, da vaju ne pustim iti, dokler vaju saj za eno minuto ne peljem v njeno sobo. — Na tega brata pa je bila moja mala prijateljica nave-sana s sanjavo ljubeznijo. Ker je iz njegovih rdečih ustnic vedno prihajala pobožna pohvala za brata, je bilo moje prijateljstvo do nje še tem večje. Toda temu je bilo naenkrat konec, ko je bil moj oče poklican k vladi v Monakovo. Slovo od moje male prijateljice je bilo dvakrat težko, ko je ravno v dnevih našega odhoda umrla njena mati. Potem nisem o njej ničesar več slišal. Samo še naznanilo, da je bil njen oče povišan v svetnika in da je bil premeščen v Augsburg. Obmolknem. Od Alberta ne dobim nikakega glasu. Zagledal se je v izložbeno okno neke trgovine z umetninami. Svojo roko izvije iz moje in prične naglo korakati. — Kako to vse gre! S časom je obledela ljubka podoba v mojem spominu. Danes pa, kar nepričakovano, sem jo zopet srečal in sem jo tudi takoj spoznal, četudi so leta tedanjega otroka premen i le v lepo dekle. In pomislite, dragi prijatelj! Kar mi je zopetuo spoznanje olajšalo, je bil spomin, ki mi je bil zbujen pri j>ogledu na Marjetin obraz! Ali se še spominjate mojega prvega obiska pri vas? Tedaj sem vam govoril o neki podobnosti otroka. — Ne, ne spominjam se! — me prekine Albert z mirnim glasom ter gre proti trgovini. Ne da bi mi kaj odgovoril, me vpraša za moje mnenje glede slik, ki so bile izpostavljene v izložbenem oknu. K temu vprašanju je vpletal vsakovrstne pripombe o naturalističnem gibanju, ki prihaja iz Pariza. In ko hodiva dalje, je tako trdovratno nadaljeval pogovor, da nisem več mogel priti na prejšnji razgovor. 16. Prideva do Martinega stanovanja. Staro služkinjo, ki naju je sprejela, prosim, da naj svoji gospodinji naznani dva neznana prijatelja, ki bi rada videla veliiko umetnico. Služkinja je razumela, prikima in naju povede v salon. . , Albert nekaj časa postoji n^ f>ragu. — Kako lepo! Na teh stenah je mogoče videti, da živi med. njimi umetnost in veselje. Prostor, v katerem sva stala, je bila visoka, velika soba) skoro dvorana. Mehka perzijska preproga pokriva cela tla. Težke preproge zagrinjajo oboja vrata. Tukaj odprt klavir, nad njim široki listi palme, tam pa velika omara ;s knjigami. Po stenah krasne slike, jia mizi v kotu podobe z mramorja in venci lavorik. Na eni steni vell-Ho ogledalo,, ki je segalo od stropa do tal; tam zofa in pred njo ovalna miza. Sredi mize v^Jika antična skleda s fotografijam^ in vizitkami; poleg pa,kup knjig. In vse okrog po vseli policah, majhne podobe iz slonove (kosti, vsakovrstni predmeti, katerih ni nanesel smoter, temveč kot bi prišli od časa do časa. V kotu stoji veliika podoba: Marta kot Ofelija. — Kdo je naslikal to sliko? — vpraša Albert. — Ne vem. Marta jo je najbrže dobila zadnje čase. Meni je slika nova, kot vam. — Na sliki skušam najti umetnikovo ime. — Ne najdem nikakega imena. Molče stojim kot prikovan pred podobo in vpiram svojo oči v pogled, katerega so Ofeline, ne, Martine oči namerile na mene. t r »./IglififlP, Začuden opazujem prijatelja. Oči mu žare in lahna rdečica je legla na njegova lica. Ali je čarobni krog, v katerega sem ga zapeljal, že pričel izvajati svojo moč? Prkne me želja, da bi mu to povedal. Tedaj pa se odpro vrata in Marta stopi v sobo. Lahna bled oba je razlita čez njen obraz in kot priklenjena za sekundo obstane na pragu. Videl sem, kako so Albertove oči švigale med menoj in Marto, kot bi bil jaz vzrok takega sprejema. — To presenečenje! — jeclja Marta. Sedaj se more že smejati in njena bledoba se umakne rožnatemu žarenju. S tem smehljajem se nama približa ter poda vsakemu v prisrčni eprejem svojo vitko roko. Ko nam reče sesti, je prvo vprašanje po Kronekovi mami. — Hvala Bogu, — pravi Marta, — smemo upati, da bo mama v nekaj dneh popolnoma okrevala. Njeno stanje se vidno boljša. In ko sedaj še izve o tvojem prihodu, — se obrne k meni nekoliko v zadregi, — bo veselje, ki ji ga bo prineslo to naznanilo, na njo gotovo dobro vplivalo. Tega sporočila pa ji tudi ne maram več zadrževati in to tommanj, ker si mama glede teh radovednih tujcev beli lase. In veselo se smejoč odhiti. Z vzdihom glodam za njo. In zopet so vprte v mene Albertove OČi. — Sta velika prijatelja z gospico Kronekovo? — vpraša Albert. — Seveda! — odgovorim nekoliko nejevoljno. — Toda mera tega prijateljstva je na moji strani večja. K mojemu prijateljstvu se pridružuje še moje občudovanje Martine umet-noeti. — Mislim, da bo v vašem občevanju z gospico Kroneko-vo zaupni "ti" izenačil to občudovanje. Začuden ga pogledam. Ali je njegov občutek za Marto že tako gorak, da mu je ta "ti" že v spodtiko? — Ta "ti" med Marto in menoj je nedolžna stvar, ^ko B«» prav spominjam, sem vam že povedal, da v tej hiši obču« jem že mnogo let. In to mi je polagoma prineslo marsikatero majhno svobodo. Na neki Silvestrovi zabavi me je prijela volja,, da eeig Marti ponudil bratovščino. Te ponudbe mi ni odbila. Toda bratovščina je ostala samo napol. {Dalje prihodnjič.) _ LJUBLJANA, 3. septembra. — Mali kazenski senat je sodil 4 junake noža, ki so letos na nedeljo 7. julija strahovito zdelali krepka hlapca Franceta Zdešarja pred šolo v Lešah, občina Kovor na Gorenjskem. Trije so ga podrli na tla in držali, glavni junak ga je neusmiljeno obdeloval z nožem. Kar 28 ran mu je zadal po životu. Rana v prsno votlino je bila smrtno nevarna, toda Zdc-šar se je zaradi zdrave narave izlizal. Državni tožilec je obtožil zločina težke telesne poškodbe 35-letnega, oženjenega čevljarja Jožeta Kersnika" iz Leš, zaradi pomoči pri zločinu pa 23-letnega posestnikovega sina Janeza Pretnarja od Sv. Neže pri Brezjah, brata Franceta Kersnika, 24-letnega krojača z Leš in Jožeta Zupana, 24-letnega sedlarja na Popovem, občina Kovor. Povod napadu je bil prepir v gostilni zaradi nekega dekleta, s katerim je Zdešar plesal. Jože Kersnik je v olajšanje svojega krvavega greha zatrjeval: "Zdešar me je ugriznil v prst in močno u jedel." Predsednik: "Pravijo, da ste ga dolgo tepli in ste kar 28 ran z nožem usekali!" Jože: "Samo pet minut. Jezen in razburjen sem bil. Kresnil sem ga z nožem le parkrat!" — Janez Pretnar: "Zdešar mi je ogri-zel dva prsta, ki sem mu jih tiščal v usta. Jezen sem bil in branil sem Zupana, ki ga je Zdešar napadel." F. Kersnik: "Vse je bilo krvavo, posebno moja srajca." —Jože Zupan: "Prijel sem Zdrešarja za vrat in glavo. Držal sem, drugi so ga tepli." France Zdešar je v podrobnostih opisal, kako se je razvijal prepir do pretepa in kako je bil pred šolo napaden. Obsojeni so bili: Jože Kersnik zaradi noža na 2 leti in 6 mesecev težke ječe. Ostali trije vsak na 1 leto strogega zapora, ker so pomagali pri napadu na Zdešarja. Obtoženci s sodbo niso bili zadovoljni. Og 35j35-3 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM Žagar Franc, i«oj 29.1.1887 v Podrebru št. 6. občina Pol-hovgradec srez ljubljanski se je izselil že pred letom 1914 v Aii\eriko odkod se je zadnjič oglasil dne 24.7.1919 pod naslovom "Frank Žagar, P. O. of Ely, Minnesota, USA." Od tistih dob ni več glasu o njem in so ostale vse poizvedbe brezvspešne. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu §24, št. || o. d. z. se uvede na prošnjo njegovega brata Žagar Jakoba, pos. v Podrebri št. (i. postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu Medvedu Josipu, sod nemu nadoficijalu v Ljubljani. ŽAGAR FRANC se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakoostavili kitajsko letalstvo na noge plesalke in plesalci. Tako bo najbrž padel ta predlog v vodo. MUSSOLINI BO MOBILIZIRAL 10 MILIJONOV VOJAKOV Advertise in 'Glas Naroda" Zračni promet na Kitajskem je šele v povojih. Ker pa živimo v stoletju letalstva, ni čuda, da se tudi Kitajci vedno bolj zanimajo za zračni promet. Modema Kitajska se navdušuje za letalstvo toda med Kitajci se razne pridobitve današnjega časa ne dajo tako lahko uveljaviti kakor pri drugih narodih. Neprestane državljan j s k e vojne so državo izčrpale in denarna sredstva so tako omejena, da ni denarja niti za najpotrebnejše stvari, kaj šele za zračni promet. Za Kitajsko bi namreč ne imel pomena zračni promet v manjšem obsegu, ker je dežela prevelika. Najnovejši predlog društva prijateljev letalstva v Šanglia-ju je kaj originalen in po pravici je vzbudil v javnosti splošno zanimanje. O njem se govori po vseh plesiščih tega pristaniškega mesta. Zračili promet in plesišče, to nekam ne gre skupaj, kvečjemu v tem smislu, da bi z zračnim prometom podprli poset plesišč. Toda za to ne gre, temveč nasprotno, j^lesišča naj bi podprla letalstvo. Prijatelji letalstva so si mislili: V Šanghaju je ■mnogo zabavišč, kjer ljudje navdušeno plešejo. Na tisoče plesalk se suče po teh lokalih dan za dnem ob zvokih ameriškega jazz-banda. Zakaj bi torej te plesalke, ki so se prilagodile v pl£su, zahtevam našega časa, ne podpirale napredka tudi v letalstvu? Isto velja tudi glede mladih plesalcev. Letalstvo ne spada samo v poglavje blagostanja dežele, temveč tudi k njenemu razvoju in je najboljši znak napredka. Tako so prijatelji letalstva sklenili zateči se k plesalkam in plesalcem, ki naj bi po svojih močeh prispevali za razvoj letalstva. Pozvali so lastnike plesišč, naj od vsakega dolarja, ki ga dobi plesalka, odstopijo po 5 centov letalskemu fondu. Ta prispevek se ne bo nikomur poznal, pač bo pa i-melo mlado kitajsko letalstvo od njega velike koristi. Po kitajskih zabaviščih so namreč vedno na razpolago mlade plesalke, ki proti določeni plači plešejo z vsakim plesalcem. — Toda proti temu predlogu so se takoj oglasili ugovori, češ, da bi bile v prvi vrsti prrzadc- RIM, Italija, 21. septembra. — Za dan 24. septembra je odrejena splošna italijanska mobilizacija. Začasno bo poklicanih pod orožje deset milijonov Italijanov. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ■1« WZST 18th 8TREXT NSW IOKK, *. 1 nfirn mam za ceni voznih lib rov, um- ZKRVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TCVANJI auillllllliiiBiiiiiJiiiiiiiBimiuiHiiiiiimiimimiiiMiiiimiiHHU VAŽNO ZA PKICETEK DELA PRI NOVEM KANALU OČALA, Fla., 20. septembra. Dela za novi kanal, ki bo vezal Mehiški zaliv z Atlantikom, so se pričela, ko je predsednik Roosevelt na svojem domu v Hyde Park, N. Y. pritisnil n i električni gumb in je nastala razstrelba, ki je napravila prvo jamo za novi kanal. Več sto glasov je zaorilo, ko je prst šinila visoko v zrak. Senator Fleteher je rekel navzočim, da bodo doživeli, ko bodo skozi kanal vozile ladje vseh narodov in pri tem prihranile poletrtji dan vožnje. Vozeč skozi kanal se bodo ladje izognile nevarnim čerem ob južnem delu Floride in hudim viharjem. Kot znano, je v zadjnem viharju zavozil par-nik Dixie na te čeri in ga do sedaj še niso mogli rešiti. Kanal bo veljal $146,000,000 in bo nosil ime Franklin 1>. Rooseveltov kanal. NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d« kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto t« ker bi žele li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jc pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa katerem* izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. JERMEN KOT KAZEN _ZA TATVINO PENSACOLA, Fla., 10. septembra. — Na povelje policijskega sodnika Don McLelana so dobili štirje črni dečki po 10 udarcev z jermenom. Pred sodnikom so bili že večkrat zaradi majhnih tatvin. Dva dečka ste pretepli njuni materi. Enega je pretepel njegov oče, enega pa policist Gilmore. Nato so bili dečki izpuščeni s svarilom sodnika McLellana, da bodo prihodnjič, ako bodo zopet pripeljani preden j, dobili po 20 udarcev. DESETLETNI KRALJ SPREJEMA ČESTITKE LAUSANNE, Švica, 20. septembra. — Siamski kralj An-anda, ki obiskuje neko tukajšnjo šolo, je sprejel danes v avdijenci devet odposlancev, ki so mu prinesli iz domovina čestitke enajst milijonov podanikov. Po avdijenci se je začel mladi kralj igrati z igračami, ki wso/mu bile poslane iz domovine. CALIFORNIA : San Francisco. Jacob COLORADO: Pueblo, Peter CnUg, A Saftl* Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. BevčIC, J. Lnkanfch Cicero. J. Fabian (Chicago, Clcert in llUnols) Jollet, Mary Bambich. Joseph Hrx ▼at La Salle. J. Spelich Mascoutab, Frank Angustln North Chicago, Joie Zelen« KANSAS: Girard, Agnes Motnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: KltzmiUer, Ft. Vodoplvec Srtyer. J. Čeme (tea Penna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chishoim. Vrank Goufe Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie GUItert, Ixin J a Vessel Hibbin*, John Povfle Virginia, Frank Hrvatlcb Po 10 letih se je prikazala iz Save potopljena ladja. DEL ITALIJANSKI VOJNE MORNARICE 24. septembra: Rex v Genoa 25. septembra: Washington v Havre 2ft. septembra - Cbumpluin r Havre Aquitania v Cherbourg 27. septt-mbra: Kuropa v Bremen :i. oktobra: Majestic v Cherbourg 4. oktobra : Bremen v Bremen 5. okt<»i>ra : I.;i fayette v ITivre Conic . oktobra: Rex v Genoa lie de France v Havre 2?.. okotbra: Washington v Havre Norma in lie v Havre 25. oktobra: Majestic v Cherbourg Roma v Trst Bremen v Bremen VINKO VCI, 5. septembra.— Pri Vinkovcili so j«» v zadnjih dneh Sava tako znižala, tla ne pomnijo tako nizkega vodovja baje že 2U let. Nad vodno površino se je pojavil kljun in tudi del krova neke potopljene ladje. Okoliški kmetje so se s eolni pripeljali do potopljenega b roti a ter odtrgali od njega razno železnino. Uvedena je akcija, tla bi potopljeno ladjo čimprej dvignili iz reei-ne struge. Gre za potniško ladjo "Isoldo", last Weinberger in drug, ki se potopila pri Županji pred 10 leti. Posadko so rešili in tekom let že pozabili na potopljeno ladjo in vso nesrečo. MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: < Omaba. P. Broderlck NEW YORK: Gowanemshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Prosto, F. B. Demshsr Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrer West Newton. Joseuh Joran WISCONSIN: Milwaukee. West Allis. Frank lUtafc Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loaf* Taoehar DiamondviUe, Joe Rollch Vsak zastopnik lite potrdil« an to. katera je prejel. Zastopa*« r»Ja UPRAV J "GLAS NARODA' Spor glede Abesinije je poostril tudi sovraštvo meni Anglijo in Italijo. Obe velesili sta zaee svoje b rodovje v Sredozemskem morj u. Na sliki vidite šest Italijan skih bojnih ladij v bliži li koncentrirati ni Napolja. !