[NOVO MESTO. 6. lebruarja 1953 Cena 8 din STEV. 5 LETO IV 1KON1K za POLlIlCR*. OOSPOOA8-S K a i H KULTURNA VPBaSaNJA Lflstniiu ud iza»)«iei]i oatajcu »dDon OW Črnomelj, Koće v j« in Novo mestu • un*i» »«*m P«le* • Odgovorni urednik Tona Go«m» • Ureaniitvo u opreva: Novo me slo c«-*t* coni«nd«nu» Staneta IS • Postni predal U » Telefon uredništva in uprave t« • Tekoči račun pn Narodni tjtnm • Novem mestu: S16-T-181 * Letna naročnina toO din. polletna 100 din, četrtletna 100 din • Tink tiskarna »Lludalr« orsvtce* » Ljubljani © oleji/s Jdf list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH ORRflIEV Mnoso opreme, več izobrazbe in discipline le potrebno za okrepite« gasilstva v novomeškem okraja Gasilstvo je najstarejša ln hkrati najštevilnejša človekoljubna organizacija na Slovenskem- Osemdeset in več let že obstajajo pri nas gasilska društva, organizacije prostovoljcev, ki so ob vsaki uri in vsak čas pripravljeni odhiteti na pomoč bližnjemu. Število prostovoljnih gasilcev se veča iz leta v leto, pa tudi naloge gasilstva se večajo. Ce je gasilstvo potrebno v kapitalističnem državnem redu, da bdi nad privatnim imetjem in imetjem indu-strijalca-kapitalista, je toliko bolj potrebno v socialističnem družbenem redu, da varuje splošno ljudsko premoženje in zasebno lastnino posameznih državljanov. Prav iz tega razloga posveča ljudska oblast dokaj pozornosti prostovoljnemu gasilstvu in mu nudi pomoč, seveda v okviru možnosti, ki pa so bile dosedaj, iz razumljivih razlogov, res majhne. Prav tako pa je tudi res, da so naše množične organizacije kakor tudi posamezni ljudski odbori na podeželju dosedaj posvečali premalo pažnje gasilskim društvom in so poznali delo gasilcev samo iz vsakoletnih gasilskih veselic in kakšne parade, šele v zadnjih dveh letih se je zanimanje za gasilstvo Od tedna do tedna V gosteh imamo zelo dragega soseda — grškega zunanjega ministra g. Ste-fav-opolusa. Po obisku turškega zunanjega ministra in turške parlamentarne delegacije je to zdaj nov pomemben prispevek vsrestranskega sodelovanja treh balkanskih držav Prebirajoč tuje liste, najdeš vse bolj pogosto in na vidnih mestih poročila o grško-jugoslovanskih razgovorih. Posebno še naglašajo, da bo skoraj sledila sklenitev trojnega obrambnega sporazuma, ki bo mogel prepričljivo opozoriti vsakega morebitnega napadalca, da si balkanske driave ne bodo pustile kratiti svobode in neodvisnosti Trenutno Še nimamo uradnega besedila o razgovorih g. Stefano-polusa in maršala Tita, smo pa lahko prepričani, da so rodili koristne in daljnosežna sadove. Razen teh pomirjujočih ~>estl pa ;e V širnem svetu povzročil razburjenje Eisenhotnerjev sklep, da bodo ZDA ukinile nevtrallzacijo Formoze. Ta otok, ki je v oblasti Cangkajškove Kitajske, je Trumanova vlada blokirala, da bi tako preprečila morebitne nakane nekdanjih kitajskih oblastnikov in zmanjšala nevarnost novih zapletotJ . Aziji. Formozo bi Cangkajšek namreč mogel uporabiti kot oporišče za napade na kitajsko kopno. Od junija 1950, ko je predsednik Truman odredil nevtrallzacijo Formoze, so tudi prenehale letalske in pomorske operacije kitajskih nacionalistov proti kopnem Eisenhowerjeve-mu ukazu o umiku sedme ameriške flote s Formoze pa je sledil tak odmev v svetu, da je zavladala splošna zaskrbljenost. Najprej je predsednik Eisenhower, ko je nakazoval splošne smernice bodoče ameriške zunanje politike na zasedanju Kongresa, opravičil svoj sklep o Formozi $ tem, da njegova vlada ne bo nadaljevala z zaščito pekinške Kitajske pred Cangkajškom, pristavil pa je, da naj za vsem tem »nihče ne išče kakih napadalnih namenov*. Toda drugje so z večjim nezaupanjem sprejeli zadevo s Formozo. Britanska vlada ie sporočila svojim kolegom v Washing-tonu, da ne soglaša povsem z umikom 7 flote. Predstavljamo si lahko, da je f> širših političnih krogih — če ie vlada pokaže zaskrbljenost — še več negodovanja. V angleškem tisku so že celo načeli vprašanje angleško-ameriških odnosov. Precejšnjega pomena je tudi odmev v Indiji, saj vemo, da si ta država prizadeva utrditi mir v Aziji in poskrbeti za večje zbllžanje z ostalim svetom Indijsko javno mnenje je s precejšnjim nasprotovanjem sprejelo Eisenhower-)ev sklep. Posamezni časniki so prinesli članke z naslovi »Grožnje druge fronte na Kitajskem*, »AH prinaša Eisenho-rver vojno v Azijo** in podobnimi Navsezadnje so se tudi v Ameriki mnogi glasovi poštari« rladi po robu Neki neodrisni senator je imenoval Eisenho-voerjev sklep »nesrečno potezo, ki utegne napeljati vodo na sovjetski mlin* Splošna pa sodijo, da je Eisenhower odločno nasedel namigom svojih desni carskih sodelavcev in zato pričakujejo da bo odpor v Kongres rn0ge\ omitM sedanjo krizo okrog azijskega vprašanja. V tem zapletu oh začetku Eisenho vserjeve vladavine, si dva visoka dr iavnika nove ameriške uprave _ mi nistrn Du?'"S in Stassen — razgleduje*i. položaj v Evropi *n sta prepotovala te Italijo Francijo Anglijo in *e nekatera zahodnoevropske države Po njunem povratku v Wa&h>ngton bo verjptnr mogoče še marsikaj novega zvedeti e nadaljnjih zunanjepolitičnih odnosih ZDa Za zdaj vemo le to. kar je no povedal Eisenhotoer da »ZDA ne bortr pustite zasužnjiti nobenega naroda* li da bodo podpirale vzajemno varnost. na splošno tudi na podeželju povečalo. S tem pa je naše gasilstvo dobilo večji razmah in v letu 1952 napravilo krepak korak naprej. Število prostovoljnih gasilcev obojega spola v novomeškem okraju pomeni že lepo armado: 3434 ljudi je vedno pripravljenih v gasilskih vrstah za pomoč, kjer je potrebno. Ta armada gasilcev je organizirana v 65 gasilskih društvih in 9 industrijskih četah. Samo lani se je njihovo število povečalo za 10 %. Razveseljivo je, da je med njimi tudi 278 žena, 95 mladink in 312 mladincev od 14.—18. leta starosti. Razmeroma zelo malo je častniškega kadra, komaj 48 gasilskih častnikov s potrebno izobrazbo premore vsa ta gasilska armada v celem okraju. To je posledica premajhnega zanimanja za strokovno izobrazbo članstva. Čeprav so danes dane veliko večje možnosti kot kdajkoli prej, se jih gasilci le slabo poslužujejo. Letos kaže, da se bo tudi v tem pogledu obrnilo na boljše. Januarja je odšlo v gasilsko šolo v Medvode 7 gasilcev, februarja pa jih bo šlo najmanj 17. Marca pa bodo šle v šolo izključno tovarišice-gasilke. Pet gasilskih domov, Štiri motorne brizgalne, cevi pa samo 255 metrov Oprema ln orodje gasilskih društev je še vedno skrajno revno. Najmanj 25 društev potrebuje motorne brizgalne, kakih devet društev pa nima sploh nobenega gasilskega orodja aH pripomočkov! Najbolj kritično je vprašanje dobrih cevi. Samo 255 metrov so jih dobila društva v lanskem letu. Zato je okrajna gasilska zveza dala v seznam potreb za 1953. leto tudi 25 motornih brizgaln in najmanj 8000 metrov cevi. Pet gasilskih avtomobilov v okraju Je nerabnih, potrebni so nujnega popravila in novih gum. Take neuporabne avtomobile imajo društva v Mokronogu, Veliki Loki, Skocjanu. Šentjerneju in v Prečni. Lani je bilo zgrajenih pet gasilskih domov: v Podturnu, Ostrogu, Sent-lovrencu, Lukovcu ln na Račjem selu. Vseh pet so zgradila društva lz lastnih sredstev ter s pomočjo ostalih organizacij in vseh prebivalcev. Poleg tega je bil postavljen stolp za sušenje cevi pri lesno industrijskem obratu v Straži, veliko domov pa je bilo popravljenih in obnovljenih. Društva so dobila lani štiri nove motorne brizgalne, in sicer: Podturen, ki je imel med vojno uničene vse gasilske naprave, Kamence, Prečna in Čatež. Lani je bilo ustanovljeno novo gasilsko društvo v Hinjah, pobudo zanj je dal občinski ljudski odbor. To društvo je še brez .vsakega orodja. Veliki požar v opekarni Zalog je bil opomin podjetjem, naj se bolj zanimajo za gasilsko organizacijo kot doslej, le pri PIONIRJU te zadeve, kot kaže, niso vzeli dovolj resno. Po predpisih gasilsko varnostne službe bi morali imeti najmanj 48 usposobljenih gasilcev, pa jih nimajo niti deset in tudi navodil višjih gasilskih organizacij v podjetju doseda.i niso bogvekaj upoštevali. Najlepši uspeh v lanskem letu s« dosegli gasilci pri požaru v Zadražih kjer je 11 gasilskih Čet pod poveljstvom (Nadaljevanje na 2. strani) Obširen gospodarski načrt občine Adlešiči Novoizvoljeni občinski ljudski odbor Adlešiči je na svoji drugi redni seji sprejel triletni gospodarski načrt, ki ga je sestavil občinski gospodarski svet. V načrtu Je predvidena komunalna, gradbena in kulturno prosvetna dejavnost, ki bo vsaj delno dvignila življenjske pogoje tega pasivnega ln, lahko rečemo, zaostalega kraja. Med večjimi investicijami Je gradnja zadružnega doma v Adlešičih; zanj bo prispeval občinski ljudski odbor milijon dinarjev. V domu bo imel svoje prostore tudi občinski ljudski odbor, ki se sedaj stiska v eni sami majhni in neprimerni sobi. V zadružnem domu se bo tudi razvijala domača obrt, ki lahko nudi prebivalstvu lep zaslužek. Druga, v načrtu predvidena naloga, je elektrifikacija še ostalih vasi v občini. Najprvo je treba elektrificirati vasi Gorenci, Vrhovci, Velika in Mala sela, kjer imajo notranjo napeljavo že gotovo, pripravljene drogove In izkopane jame za daljnovod. Tem vasem bi sledila potegnitev daljnovoda preko Dolenje v Fučkovce in del Bednja, kot zadnji bi elektrificirali še vasi Priblnd in zgornji del Bednja, ki bi dobili tok i? transformatorja v Tribučah. V Bo-jance bo moral biti speljan daljnovod lz Stare lipe pri Vinici, ker je od tu Za spomenik padlim borcem in talcem NOB v Novem mestu so prispevali Mestni odbor Zveze borcev v Novem mestu objavlja seznam prispevkov, namenjenih postavitvi umetniškega spomenika padlim borcem in talcem v NOB in prosi hkrati vse delovne kolektive, sindikalne podružnice, društva, organizacije, ustanove in zasebnike, da po svojih zmožnostih prispevajo k zbirki za spomenik. Doslej so prispevali: Lesno industrijsko podjetje Novo mesto 500.000 din; Vida Tomšič, Ljubljana, 3000 din; dr. Globevnik Josip, Ljubljana. 500 din; Ivanetič Marko, Beograd, 500 din; Sindikalna podružnica gostincev. Novo mesto. 5000 din; Industrija perila, Novo mesto. 15.000 din; Sindikalna podružnica Zdravstveni dom Novo mesto 5000 din; Bevc Adolf, mizar. Novo mesto, 500 din; Tekstilna tovarna Novo mesto 200.000 din; Remont Novo mesto 13.000 din: Okrajno gradbeno podjetje »Krkac, Novo mesto, 20.000 din. Zimska podoba Aktivno delo mladine na Kočevskem Tekmovanje ln priprave za kongres Ljudske mladine Jugoslavije ter na eVaet kongresa Ljudske fronte Jugoslavije in Osvo bodilne fronte Slovenije, je razgibalo tudi mladinske 01 g.inizaoije v kočevskem okraju Mladina aktivno sodeluje pri volitvah delegatov »a Frontna kongresa, obenem pa se pripravlja na občinske mladinske konfe renče, ki bodo februarja v vseh občinah veliko varnost posvečajo mladinske organizacije v času pred kongresom zilasU vključevanju neorganizirane mladine. Na novo je bilo »prejetih že v kratkem času nad 400 Alanov Prav tako je bilo na novo postavljenih ved mladinskih aktivov v občini Velike Lašče ir Dohropol je. Tudi v samem Kočevju se Je delo mladine poživilo Na volitvah delegatov to občinsko konferenco mladina obenem razpravlja o dosedanjem delu in pripravlja načrte za bodoče Znatno se je razmahnilo delo mladinskih aktivov t mestnih podjetjih kjer je dolgo časa vla-.la.lo pravo mrtvilo, Podobno je tudi v trgovskih podjetjih, le v podjetju »ZIDAR« 4a vedno spe Žalostno je dejstvo, da je med mladino v tem podjetju precej slabih mladincev, slasti v ključavničarskem obrani; ti gredo raje v kavarno kot na mladinski šestanok Ni veliko b->lje niti v kleparjem podjetln. mestni Šiviljski delavnici. "l|<;irni in drugod. Ne gledp na te posameznp primere je pa 'udi veliko lepih primerov aktivnega udej-■itvovanjs mladine, »lasti pri studiju iu • u 11 urno prosvetnem delu. V Loškem potoni Mozlju Velik'h Laščah, Karlovi«*. Pod-? res ki in Kotu pri Ribnici j« mladina od leseni do sedaj dala veliko prireditev sama *ll pa je poinc^teviino pomagala pri njihovi Izvedbi Vzgleden je primer novo-'stanovijeneg.a aktiva v Pookih, občina Ve-!ke Lažče ki j„ bil postavljen na izrecno >.nljo mladine teg« kraJB V organizacijo so losedaj vključili nad M mladincev in mla-link. Na sestan**, Da katerem so razprav iaH. kako bi začel« ■ kulturno prosvetnim Iclom so povabil} tudi sekretarja okrajnega koimtein LM8 |« sosedni aktiv. Odločili -o se, da začno takoj % pripravo igre. za ■odstvo in pomoč na »o naprosili domačo u 'feljico Ker nimajo primerne dvorane, so 'klenim da bodo priredili igro pod nekim .ozoleem. ki ga pa bodo prej primemo iredili Redno plačujejo čt,Jn7. "oae.hno v Mozl.in In rx>4kem po ">ku, kjer je bWa prva n« volitvah. Da hi 'ln kingn « dosegla čimveč uspe-i-l" m,IfJ(,i"Rki aktivi tekmujejo t nasled njih točkah: kje bodo prej izvedli volitve za občinsko konferenco: kje hodo vkl lučili v organizacijo več novih članov; kje bodo pripravili več dobrih studijskih krožkov z največje udeležbo; kje hodo naprej pohrnH vso zaostalo članarino in končno, kje bo mladina v večjem številu sodelovala pri športnih m £i»kiUtuxnib prireditvah ter na »topih. Drago Debeljak Spomenik na Rabu Glavni odbor Zveze borcev Slovenije je sklenil postaviti spomenik na otoku Rabu, kjer je bilo med vojno veliko koncentracijsko taborišče, v katerem so italijanski fašisti ubili nad 4000 Slovencev. Načrt za spomenik, ki bo odkrit 9. septembra i953 na 10-letnico kapitulacije Italije, je napravil arhitekt Ravnikar. najbliže. Elektrifikacija vasi Marindol bo šla kot podaljšek iz Vrhovcev, dočim bo treba Milice, Zuniče in Paunoviče verjetno priključiti na električno omrežje sosednje Hrvaške. Za vsa ta nujna dela bo moral občinski ljudski odbor najeti kredit, ker jih z lastnimi sredstvi ne bo zmogel. Med drugimi nalogami komunalne dejavnosti je nujno potrebna zgraditev vodnega bazena v Bojancih. Vprašanje vode za živino je tu posebno pereče. V poletni suši morajo voziti vodo 5 do 6 km daleč. Tudi nekatere vasi tik ob Kolpi imajo težave z vodo, ker ni prave poti do Kolpe in izvirov. Potrebno je zgraditi dovozno pot do Kolpe za Vsem občinskim odborom OF! V mesecu >Dolenjskega lista<, s katerim smo zaceli 19. decembra 1992, se je po zaslugi mnogih delavnih občinskih in vaških odborov OF naročilo na »Dolenjski list« lepo število novih naročnikov. Ker se posamezniki še vedno naročajo na glasilo OF dolenjskih okrajev, prosimo ponovno vse občinske odbore OF, da po celokupnem aktivu nadaljujejo s propagando za naročanje naših časopisov, Prav zdaj je čas, da uresničimo geslo po razširitvi tiskane besede v vsako našo hišo. Od 19. decembra 1952 do dne 31. januarja 1953 je pridobil >Dolenjski liste naslednje število novih naročnikov; v Beli krajini 671 nov, nar. v okr. Kočevje 515 nov. nar. v okr. Novo mesto 1341 nov. nar. po raznih poštah v Sloveniji in FLRJ 25? nov. nar. iz inozemstva 86 nov. nar. Skupno 2870 nov. nar. Nadaljujmo z zbiranjem novih naročnikov v vsem letu 1953, da bomo lahko dvignili naklado »Dolenjskega lista« na 12.000 izvodov tedensko! V vsako hišo »Dolenjski Hst«! Vrhovce, Marindol in Milice. Do vasi Mala sela Je treba razširiti občinsko pot, da bo po nji mogoč prevoz tudi z avtomobili. Velik gospodarski pomen ob imel tudi podaljšek ceste čez Bukovje do Bojane ln Vinice. Cesta Zu-niči—Preloka bo na odseku naše občine temeljito popravljena. Za lažji dostop do Kolpe bo popravljena pot čez vas Bedenj, tako da bo za prebivalce Pri-bincev olajšan prevoz po bližnjici do Kolpe, s čimer jim bo posebno ustreženo v poletni suši. ko morajo voziti vodo. Sprejetih je bilo še več pomembnih gospodarskih sklepov tudi glede splošne čistoče in higijene. Občina bo prispevala za vgraditev broda na Kolpi, uredila prostor za sejmišče in postavila tehtnico Sejmi za našo občino so že odobreni, ko bo veterinar še pregledal določeni prostor za sejmišče, se bo takoj pričelo z urejevanjem. Vsak odbornik je še posebej dolžan skrbeti v svoji vasi za čistočo in red. Ker je še vedno veliko primerov, da odteka gnojnica na cesto in javne poti, bo med važnimi prizadevanji občinskega ljudskega od-obra tudi Urejanj« sodobnih gnojišč. Velike in odgovorne naloge je nase prevzel občinski ljudski odbor, toda ob razumevanju in podpori vseh prebivalcev in pomoči višjih organov ljudske oblasti jih bo prav gotovo uresničil, kajti njih uresničitev je osnovni pogoj M izboljšanje življenjskih pogojev na-' Mh ljudi. T" ^* Na ekrajni konferenci OF v Novem mestu so bili izvoljeni delegati za kongres Ljudske fronte V nedeljo 1. februarja je bila v Novem mestu okrajna konferenca OF, katere so se udeležili poleg članov okrajnega izvršilnega odbora tudi izvoljeni delegati vseh osnovnih organizacij Fronte v okraju, razen delegatov lz Suhe krajine, ki se konference niso udeležili zaradi izostalega avtobusa. Po izčrpnem poročilu sekretarja okrajnega odbora OF tovariša Toneta Počrvine in pripombah o konkretnem delu organizacije in njenih nalogah, ki jih je podal predsednik okrajnega odbora OF tovariš Jože Borštnar, se Je razvila razprava o dosedanjem delu, napakah in uspehih ter bodočih nalogah. V razpravi so delegati zlasti živo razpravljali o preimenovanju Fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi in preimenovanje toplo pozdravili. Precej so razpravljali o podcenjevanju Fronte v nekaterih vaseh s strani članov Zveze komunistov, o zanemarjanju rednih sestankov ln Ideološke izobrazbe članov V vsako hišo Dolenjski list! pa tudi o nerednem plačevanju in od-pošiijanju članarine je bilo veliko govora. Sprejetih je bilo več sklepov, Centralnemu odboru Ljudske fronte Jugoslavije in Izvršnemu odboru OF Slovenije pa sta bili poslani pozdravni resoluciji. Za volitve delegatov, ki bodo zastopali okraj Novo mesto na kongresu Ljudske fronte v Beogradu 22. februarja, so navzoči izbrali 12 kandidatov, posebna volilna komisija pa je iz vrst teh izbrala šest kandidatov, kolikor jih lahko pošlje novomeški okraj z ozirom na število članov O F Izvoljeni so bili: Jože Borštnar. Botjdan Osolnik, Franc Medle z Rateža Ignac P; šina \z Dolenjskih Toplic. Martina Petrič iz Novega mesta in Franc Zirlnr iz Trebnjega. Vremenska napoved za čas od fi do 15. februarja Pogoste snežne padavine, zlasti okrog 6 in 12 lebruarja. Obenem precej hud mraz. Okraje 14. februarja jasno in Izredno hud mraz. ■ VATIKAN LJUBI DENAR Po zadnji aferi vatikanskega prelaia Cippicu so se svetovni časopisi malo Eodrobneje razpisali tudi o »zcmskih lugrih* Petrove stolice. Ti blagri, ki jih poseduje Kristusov naslednik in njegov dvor — Vatikan, so tako veliki, da ugotavlja italijanska revija »Oggi«, da je Vatikan med največjimi finančnimi silami sveta in je njegova zakladnica prva za zakladnico Združenih dr/a v. Nemara bi bili Kristus in njegovi revni galilejski ribiči presneto v zadregi, če bi dandanes stopil i v Vatikan — seveda, če bi ta prakrščunski proletariat sploh spustili v kroge visokih in petičnih cerkvenih dostojanstvenikov. Podatke o velehn učnem poslovanja Vatikana in njegovih financah, ki so jih priobčili nekateri listi, je »Osser-vaiore roina.no«, uradno glasilo Vati-knrta, pobijal samo s trditvijo, da so številke »fantastične« in da Vatikan potrebuje kapital za opravljanje svoje »misionarske naloge«. Kako so neki mi-sionarili Peter in njegovi? Kako je s postajami v Mirenski dolini Zc lani in predlanskim je Dolenjski list pograjal nterodajne Torinnc v mirenski dolini, kako to, da je večina železniških postaj na progi Trebnje—Sevnica takih, kakor da še vedno divjajo boji (»krog njih. Na Mirni in v Mokronogu so se bili sicer nekoliko zganili, potem pa spot lepo zadremali in pustili neometane stene, da javno vsem kažejo svoja rebra. Postajališči Haknvnik in Pijavice sta imeli pred vojno vsaj skromno lopo, danes pa morajo potniki čakati na prostem, pa naj bo burja ali dež aH sneg, kar za upravo železnic in krajevnih oblasti z oziroma na potnike ni socialno, še manj pa socialistično. Culi smo, da bi kmetje prav radi prispevali les za tako skromno barako, krije pa to stvar železnice, mora seveda le ona prva začeti, Če ji že pobudo dajejo drugi. Kako so lepo skupaj poprijel i na Cotnili pri Mirni in post.i vili prav čedno postajieo. Dajte, Mireneani, zganite se, tisti, ki imate besedo, in pritisnite še na upruvo železnic. Sicer bomo mislili, da je nekoč slavni vi-šnjanski polž prestavil svojo rezidenco v vašo dolino, ko gre vse tako po polževo, čeprav imate vlak... -Ur V lasti ali pod kontrolo Vatikana je večina velikih in malih italijanskih bank. Vatikan je soudeležen pri italijanski električni industriji, ki tluje najbolj mastne dobičke, poseduje delnice velikih trustov in podobno. Nominalna vrednost delnic, ki so last Vatikana, znaša po oceni strokovnjakov čez 500 milijard lir, toda stvarna vrednost je danes gotovo nekaj tisoč milijard lir. Vatikan pa posluje tudi izven Italije. Tako je na primer delničar znane družbe Standard Oil, ameriškega trusta Amerikan tobaeeo comp. in obveznic federalne vlade ZDA. V svoji zbirki donosnih delnic ima tudi tisoč delnic Sueškega prekopa. Malokdo ve, da je Vatikan celo delničar — igralnice v Monte Carlu, znane po škandalih in finančnih aferah. Pa ne samo delnic in denarja, Vatikan je tudi najmočnejši lastnik nepremičnin v Italiji. Je sploh težko na-šteti, kaj niti vse pripada. Samo v »svetem leiu« 1930 je Vatikan sezidal v Rimu vrsto hotelov in restavracij, /gradili so cele četrti, razen tega so kupili od rimske občin«- veliko zgradb, ki jih je kasneje Vatikan drago prodal. Da pa vsi ti finančni posli v redu potekajo, ima Vatikan na vseh važnih položajih postavljene sorodnike papeža in vplivnih cerkvenih dostojanstvenikov. Služabniki Vutikana so povezani med seboj s stoterimi rodbinskimi, finančnimi in trgovskimi vezmi. Člani Vatikana sedijo v upravah bank, so zastopani v podjetjih, so pa tudi direktorji visokih bančnih zavodov. Skratka, mod vatikanskimi ljudmi ni duha ne sluha o nekdanjih ubogih ribičih iz Galileje. Papeževa ljubezen do denarja izvira še iz časov, ko so bili papeži močni svetovni gospodarji; v modernih časih so papeži le modernizirali način pridobivanja bogastva (banke, trusti, prekupčevanja in podobno). Te/ko je verjeti, da si Vatikan kopiči bogastvo le zaradi svt)jega dušnopa-stirskega poslanstva v svetu. Njegova skrb za duše ima včasih kaj čudno obliko (na primer v najnovejšem času). Vatikan je s svojimi denarnimi sredstvi preselil tisoče ustašev in drugih vojnih zločincev iz Italije v Južno Ameriko in jim tnm zagotovil sredstva za življenje. Ali je to »misionska naloga«, o kateri govori uradno glasilo Vatikanu? GASILSTVO V NOVOMEŠKEM OKRAJU (Nadaljevanje s 1. strani) sektorskega poveljnika Poldeta Svala z odličnim napadom obkolilo ogenj in navzlic slamnatim streham in strnjeno-sti naselja omejilo požar ter rešilo vas velike nevarnosti. Značilen je bil tudi primer v Korinju pri Ambrusu, kjer je izbruhnil požar sredi strnjenih vasi s slamo pokritih hiš. V bližini sta bila nih gasilskih edinic, torej ljudje, ki so se prostovoljno odločili za brezplačno pomoč bližnjemu, plačujejo še članarino, čeprav ni visoka. Dokaj čudni so tudi odnosi med gasilskim društvom in političnimi organizacijami v Ostrogu pri Šentjerneju. Gasilsko društvo je lani zgradilo nov gasilski dom sredi vasi. Za prostor se je bila razvila ostra borba, ki meče samo dva gasilca. S ^moSJo uM.ey.ce g^dSTl,!.™ P«M»tac«, v in nekaj otrok sta hitro prinesla na kraj požara vaško brizgalno in tako tej vasi in na bivši krajevni ljudski odbor na Prekopi. KLO se je prvotno preprečila da se požar ni razširil na sWnjal z razlastitvljo koščka zanemar soseanje nise. | jenega vrta nekega starega samskega Zelo slaba je se disciplina posamez- j jastmkaf ki lma v*c kot dBovolj zernlje nih čustev do višjih organizacij. Po- . £ ^ dnJŠtvu dat, J100 din s.ljanje poročil je skrajno slabo, zato [ kvadratn| meter teg£ prostora, kjer je v bližini prej stal manjši gasilski dom. Pozneje, ko je bila lokacija že končana tudi okrajna gasilska zveza ne more imeti točnega pregleda nad stanjem društev. Ponekod je v društvih med člani še tu In tam precej stare miselnosti in politične kratkovidnosti, ki ni v čast današnjemu gasilstvu. Tudi plačevanje članarine gre trdo In samo za lansko leto dolgujejo društva okrajni zvezi skoraj 100.000 dinarjev članarine. Ob tej priliki mislimo, da je treba postaviti vprašanje, v koliko je sploh pravilno, da člani prostovoljnih aktiv- Z ekskurzijo ..Naravoslovnega krožka" Oktobra 1952 sn je sproZIla misel za ogled železarne na Jesenicah in Litostroja v LJubljani. Oboroženi z raznimi dovoljenji in podporo Okrajnega sveta za kulturo in piosveto v Novem mestu. Je 19. januarja 1953 krenilo 22 ljudi z vlakom proti Ljubljani Da lzko-koristhno čas, smo si najprej ogledali Unl vri/m tno knjižnico, potem pa smo sli Litostroj O naSem prihodu Je vratar takoj obvestil vodnika, ki Je kmalu prišel, nas prcfttel in odšli smo v tovarno, v kateri dela blizu 2000 delavcev. Modelarna — tu izdelujejo l^o načrtih lz lesa modele za Izdelke — za Izdelavo kalupov. Modro pobarvani deli za lito železo, rdeči za Jeklene, rumeni za medeninaste in črni za stržene. Oddelek za izdelovanje kalupov lz peska In drugih primesi — talni in okvirni ali v tleli z okvirji. To Je priprava za vlivanje železa ali Jekla. Elektroplavž z ogromnima elektiodoma, ki se avtomatično premikata in razni čebri iz katerih teče žareča tekoča snov v kalupe. Surovo vlite kose čistijo z brusi na električni pogon vse surove navlake. Prišli smo v tovarno — ogromno dvorano. V njej Je polno strojev; tu so stružnice, vrtalni stroji, skobelniki in drugo, v vseh | Jesenicel Čakali so nas: kar prijetno smo prenočili. Zjutraj nas je sprejel veter s planin, tako da pri tekočem železu nismo čutili nobene toplote. Na direkciji železarne .smo se ločili v dve skupini. Nas vodič je mlad fant iz sredujetehnlčne industrijske sole, kl je zaposlen tudi v tovarni. Plavž, velikostih in različnega izvora, od domačih do angleSkih, francoskih, nemških in švicarskih. Tu Izdelujejo zobata kolesa *seh velikosti ln oblik, tam sestavljajo precizne elektromotorje. Kako se kadi izpod rezila, na katero je usmerjen curek mazovega olja za hlajenje. Dvajset do trideset vajencev ob domačih stružnicah suče, usmerja, upravlja — tako so zatopljeni v svoje delo, da nas skoraj ne vidijo In turbine, velike, male »Peltonove*. »Francisove«. Oddelek z največjimi stroji — skobelniki — za vodoravno ln navpično obdelavo, za kro7.no — vrtalni stroji Itd. Kar čudiš se, kako hitro se ogromna železna plošča zgladi. »NajrineJSo jeklo za precizne dele! Vse nože «mo skrhali, mazilo s terpantinom pa nam Je pomagalo«, pravi spremljevalec. Pri teh strojih delajo le strokovnjaki-specialistl, sicer gredo milijoni v nič in / • k i, ii ■ i.; turbine, spiralne ohi*jn za turbine — vse za naše hidrocentrale. Nekaj Izdelkov Je že v zabojih in žerjavi na tračnicah nad nami čakajo ne delo. v I ruda (rjavi železovec), koks, topilo. Pra-ženje rude za zgostitev drobcev. Čiščenje plavžnih plinov in segrevanje zraka z njimi na vsaj 600 stopinj C, ki ga pihajo v plavž. Štirje ogromni Kavpcrji stolpi že čakajo, da bodo to delo bolje opravili in prihranili mnogo koksa. Močan plavžar, doma iz Zaloga ob Krki, nas seznani z delom plavža. Pogledamo skozi barvano steklo v notranjost, kjer pljuska ob steno staljeno železo pri 1G00 stopinjah C. Odprtina ob dnu plavža: rdeče žareče železo cdteka kot bister potoček po žlebu v čebre na vagonih, ki jih je pripeljala lokomotiva. »Kakor voda teče!« je vzkliknila deklica Da, kot voda — rdeče, žareče železo — surovo železo — grodelj. Pet Martinovk pripravlja Jeklo lz starega železa ln grodlja. Jeklo nato Se plemenlttjo z dodatki nikla, kroma, mangana, vanadija itd. in vlivajo v koklle ln kalupe. Posebna hitrost ln spretnost je potrebna pri izdelovanju žice, ki šviga kot žareča kača. Izdelovanje pločevine, žebljev vseh I velikosti in debelin te kar gluši. Oddelek ; za kaljenje Jekla, ta Izdelovanje orodja, 1 električno verjenje cevi, Izdelovanje ognje-stalne opeke na veliko — kakšen prah! Tu l pocinkajo žico in pločevino, tu Izdelujejo I elektrode za elektrovarjenje. Za promet . skrbe povsod žerjavi, ki se vozijo nad na-' mi. Oddelek, kjer zavijajo in odpošiljajo izdelke. Vidimo še električno centralo, novo pražarno in kavperje. 1 Ko sta se skupini zopet strnili, je vsak I imel kaj povedati, kar se mu je najbolj vtisnilo v spomin. Vsi pa smo čutili kaj pomenijo železo, Jeklo, delo z nJim in njegovi Izdelki za nas — za človeštvo. Pridobljeno znanje bomo prenesli na naše učence in sodržavljane, da se s tem pokažemo hvaležne in koristne za naklonjeno podporo. I Viktor Fablan in odločba izdana ter pravomočna, pa je ravno krajevni ljudski odbor proti nji napravil pritožbo, ki seveda ni imela več nobenega uspeha. Dom je postavljen brez sodelovanja Fronte in ostalih političnih organizacij. Za uro, ko je bila določena otvoritev doma, Je vaški odbor OF sklical na drugem koncu vasi množični sestanek. V septembru je neko noč nekdo razbil vrata in okna na orodjarni novega doma. Smolo so imeli tudi gasilci v Repčah pri Trebnjem. Hočejo si postaviti dom. Ker je lani dobro obrodil krompir in je imel visoko ceno, so šli od kmeta in kmeta ter zbirali prostovoljne prispevke v krompirju, katerega so nameravali prodati, denar pa porabiti za postavitev doma. Zbrali so na ta način 15.000 kilogramov krompirja, kar pomeni vrednost okrog 220.000 din. Ker pa baje niso imeli za zbiranje prostovoljnih prispevkov oblastvenega dovoljenja, jim je bil krompir zaplenjen. Ker so sedaj ravnokar v teku letne skupščine gasilskih društev, na katerih bo prišlo nn dan Še več raznih problemov in bodo te pravzaprav dale šele pravo sliko o stanju gasilstva novomeškega okraja, bomo o teh problemih, zlasti o naporih za strokovno usposobljenost gasilcev, še pisali. Nekateri komunisti se ne morejo otresti starega, ozkega načina dela Sesti kongres ZKJ je nad vse važen zgodovinski dogodek za naš nadaljnji politični in gospodarski razvoj, jasno je dokazal pravilnost naše poti do sedaj, točno orisal sedanji politični položaj v svetu in nakazal smernice in poti naše nadaljnje graditve socializma. Bogato gradivo VI. kongresa je izredno dragocen študijski material za vse naše ljudi. V prvi vrsti pa se morajo z njim seznaniti člani Zveze komunistov. Sesti kongres je sprejel tudi novi statut Zveze komunistov Jugoslavije, kateri med drugim določno pravi, da je delo komunistov javno, med delovnimi množicami. To se pravi, da vsakdo lahko prisostvuje sestankom Zveze komunistov, dolžnost komunistov pa je, da povabijo na svoj sestanek frontovce in člane drugih organizacij. Prav v pogledu javnega dela pa posamezne osnovne organizacije ZK še vedno gredo po stari poti. Imajo sicer študijske in organizacijske sestanke, toda nanje ne povabijo nečlanov, kar je v popolnem nasprotju z določbami statuta in vlogo ZK v današnji stvarnosti. Se največ g rese v tem oziru osnovne organizacije ZK na območju Novega mesta, pa tudi na podeželju je še vedno najti tako zaprtost vase. Imajo sicer redne študijske in organizacijske sestanke, toda samo za člane ZK, nečla- nov ne vabijo, niti jih ne obveste. kje in k eda i imajo sestanek ter o čem bodo razpravljali. Določila novega statuta in smernice za delo so pravilno razumeli komunisti v Otočcu, Podturnu, 2užemberku in Rakovniku. Imajo redne študijske sestanke, ki jim vedno prisostvujejo tudi nečlani, zlasti mladina. To so oblike množičnih izobraževalnih tečajev, na katerih to zimo študirajo material šestega kongresa ZKJ. Tako bi morale delati vse osnovne organizacije. Ozkost in izoliranost dela komunistov je, poudarjamo še enkrat, v nasprotju določil statuta; ta statut pa so prav gotovo vsi komunisti dobro preštudirali. Okrajni komite ZKS Novo mesto je organiziral štiridnevne seminarje za sekretarje osnovnih organizacij in člane občinskih komitejev. Na teh seminarjih obravnavajo gradivo VI. kongresa in druge konkretne naloge, ki store pred organizacijo. Taki seminarji so bili do sedaj v Srniheln, Trebnjem in Dolenjskih Toplicah. V Novem mestu pa je pet mesečni tečaj za člane Zveze komunistov. Člani, ki nosečajo te seminarje in tečaj, bodo lahko pomagali osnovnim organizacijam pri študiju in ostalih nalogah komunistov med delovnimi množicami Potrošniški krediti za kmete Kakor poročalo, «© ▼ teku razgovori o tom. da lil tudi kmetje mogli dohiti po troenilke kredite ca naknp Industrijskega blaga in predmetov široke potrošnje. Od kar imamo namreč kreditiranje delavrem ln uslužbencem (dobrega pol leta). Jo bilo ugotovljeno, da vpliva fo kreditiranje selo ngodno na normalni tok proizvodnje ln denarnega obtoka, ne oziraje s« na to. da "1 dolavrl In nameščenci s tem lažje kupijo stvari, ki več stanejo. Istočasno se Je ugotovilo, da bi bilo prav, ce bi omogočili take kredite tudi kmetom, kajti to bi pozivih) trgovino med mestom ln vasjo. To še posebno zato. ker Je treba upoštevati sezonski značaj kmetijske proizvodnje. Po doslej Izdelanem načrtu bi potrošniške kredite lahko dobili ?Unl kmečkih delovnih zadrug In posamezni privatni kmetje. Z njimi hi lahko kupovali vse Industrijsko bla go, razen izdelkov živilske Industrije, tobn ka, tobačnih izdelkov ter mila in kaustiCne sode Kredit ■ rokom dveh let bi se dajal za nakup gradbenega materiala (opeke, strešnikov, apna, gradbenega lesa In remen tal tdJa ln strojev, kredit za nakup vsega ostalega Industrijskega blaga pa bi hlio ireba vrniti v enem letu. I'ri tem s-e trenutno za važno vprašanje, kako oceniti kreditno sposobnost kmetov, ki bi želeli kupovati na kredit. Monijo, da bi bilo najbolj prav, če b| to sposobnost oee-n.lcvHli po večletnem dohodku posameznega kmečkega gospodarstva. Enoletni kredit bi se nddohraval dn ene petine letnega dohodka, dveletni p« do višine 40% tega dohodka. Za člane kmečkih delovnih zadrug hi vzeli v pofttev ptf ocenjevanju njihove kreditne sposohnoBti zaslužek v zadrugi, zakupnino za zemljo le dohodek Iz ohiftnlre. Hlago na kredit lil kmet.le lahko kupovali v vseh prodajalnah državnega sektorja In družbenih organizacij ln v prodajalnah splošnih kmetijskih zadrug ter ohratnn-prnlTvstalnih, oziroma obrtno predelovalnih zadrug. Poskusna postaia za elektrifikacijo vasi V naši državi bodo ob pomoči administracije tehnične pomoči OZN in vlade FLRJ zgradili moderno in dobro opremljeno poskusno postajo za elektrifikacijo kmetijskih del in vaških naselij, na kateri bodo proučevali temeljne pogoje za razvoj in zvišanje storilnosti dela v naši kmečki proizvodnji. Za zidavo tega središča, ki ga bodo postavili v soglasju z vlado LR Srbije in zastopnikom OZN v vasicah doline gornjega toka Jasenice, bo dala administracija tehnične pomoči OZN 75.000 dolarjev, vlada FLRJ pa 35 milijonov dinarjev. Vasice v tem kraju, ki Imajo vse naravne pogoje za poljedelstvo, živinorejo in sadjerejo, bodo dobile popolno električno omrežje, električno sušilnico |» seno, električne naprave za vinarsko klet, naprave za predelovanje ln sušenje sadja in zelenjave, naprave zn predelovanje mleka itd. Na reki Jasenlci lil V novo Izvoljenem ljudskem odboru mest ne občine Kočevje so naslednji tovariši: '.rabrijan Joie, kmetijski delaveo. Zajčje polje; llradač Ivan, voznik. Po I ga vas; Kor dii Franc, dolavec, Dolga vas; Kurtalj Jan ko. gostinski poslovodja,. Llvold; ino. Vovk Savo, agronom, Onek; Salomon Ignac, kmet delnvec. Cvišlerji; liarle Franc, upokojenec. Solka vas; Cinfjcrle Abeli, strojnik na rud nikn Kočevje; Majnik Janko, mehanik, željne; Zupančič. Anion, delavec, Klinja vas; Briški Matija, trg. poflovodjft. Stara cerkev; Mikutič Janez, g"*slan Ordinnriatn ali zanj izročen, naj mn župnik doda spr«vmno izjavo, s podpisom in štampiljko, glede zanesljivosti v seznnmn navedenih. V vsakem primera pa. ko bo župnik predal seznam komandantu posadke, naj kopijo seznama takoj pošlje Ordinnriatn z navedbo, kdaj in komu je izročil original... Posebej opozarjamo: 1. Da je v interesu župnikov, da vsa akcija ostane tajna. 2. Da se gg. župniki glede imen. ki pridejo na sezname, spoia/nmejo s krajevno proti-knmunistično edinico. 3. Da naj se seznami izdelajo čimprej, vendar pa z veliko vestnostjo.«c Župniki so podpisovali in »priporočali« tndi prošnje, ki so jim jih nosili nekateri sv«»jci »nepravovernih« internirancev. Toda take prošnje, če so jih sploh odp«islnli. so v Ljubljani po dogovorjenih oznakah romale v koš. Tako je Rozman a svojo helognrdistično duhovščino »lajšal bedoc in »preprečeval krivice«. 42 USPEL SEMINAR lane občinskih komitejev v Metliki Okrajni komite ZKS v Črnomlju je organiziral dva seminarja za člane občinskih komitejev. Prvi je bil v Črnomlju, drugi v Metliki. Namen seminarjev je bil, da se člani občinskih komitejev in sekretarji osnovnih organizacij seznanijo Z gradivom VI. kongresa ZKS, s cilji ter nalogami, ki jih je nakazal kongres, da bodo vse to lahko tolmačili na frontnih študijskih sestankih. Seminarja v Metliki so se udeležili člani občinskih komitejev in srekretarji osnovnih organizacij občine Metlika. Gradac in Semič. O gospodarskem razvoju v naši državi je predaval tovariš Zalar iz Ljubljane, o zunanji politiki naše države in problemih v svetu tovH-riš Sergej Vošnjak, urednik Slovenskega poročevalca, o finančni politiki in davkih tovariš Franc Košir, in o delavskih svetih direktor tovarne učil v Črnomlju tovariš Kranja Nad 30 obiskovalcev seminarja je pa/no poslu- Brezuspešen lovski pogon Na ponudo gospodarskega sveta okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je bil prirejen v nedeljo 1 februarja v predelu Ra-dohe pri UT*nih eeiih velik pogon na divje svinje in volkove. Pogona so se v velikem itevilu udeležili fclani vseh lovskih družin novomeškega okraja in tudi člani lovske družine Semič, edino iz lovske družine Novo mesto je bila udeležba slaba, ker so izostali nekateri najbolj znani lovci. Skupno se je udeležilo pogona okrog 1S0 lovcev. Da<>i je bil razpored lovcev po stojiščih dober in je bila v lovišču skupina divjih svinj ter je padlo tudi več strelov, je bil pogon brezuspešen, ali kot pravijo lovci, brez dlako. O vzrokih za neuspeh poprona in o pogonih sploh bomo obširneje pisali v eni prihodnjih številk. POPRAVEK. V zadnji številki »Dolenjskega Usta« smo med lovskimi novicami pri nesli tudi vest, da sta lovca Alojz Orel in Roje naletela na skupino enajstih svinj. To ie bila pomota- *er je bil z Alojzom Orlom tovariš Rajko Hrorat iz Zagradca m ne Roje. ki le tudi ob tej priliki podrl eno svinjo. »Junaški« divji lovec v krilu Lovci iz Sentruperta pri Mokronogu sj že vso zimo brusijo pete, da bi podkurin kakšnemu ščetinarju, ki se kaj rad zadržuje v njihovem lovi*6u. toda dosedaj je bil vos njihov trud zastoij. Kaže. da je rudi v njihovi okolici močno razSlrjem strah pred četami neresca. in lovci očtvldno raj« tomn verjamejo, kot da hI preit7jlciisfi.il na In«tn1 koži. koliko je resnice na tej vsekakor močno pretirani nevarnosti. Kot zatrjujejo kritični opazovalci, lovci šentrnperske lovske družino veliko bolj koTajJno ^lw*ii-jeio Munari* pri 8^ W pe« kot v noprij.iznih clobačnb zasnež;onegH ln-viSča Zato je te dni tembolj "nudila y«* novica, ki ni na *nl«d nobena lovska raca. pač pa resnični dogodek, katerega SO ™~ krili člani postaje Ljudske milice Iz Mokronoga. »Lovec« Jože Vrtačnik, član lovske družine Dol pri Litiji, občina Oabrovka, se 1R na svojevrsten mrharrski način lotil uničevanja divjih prašičov: na stečinah jim nastavlja zanke iz močne žice. Tako je ob neki priliki to zimo ujel velikega prašiča, ki se je močno žice zastonj otopal celo noč. in mučil toliko časa. da je končno prišel lagodni love in ga s Rtrelom rešil nadaljnjih muk. Ta nevzgleden primer mrharstva ni ostal osamljen. Toda kot neverjetna pred-pustna potegavščina se sliši, da so j© tega posla lotila rndi ženska, in sicer Justina Robler iz vasi Zaloka — Drenovee št. 19 občina Šentjanž Ta ie po vzgledu »lovra« Vrtaenika nastavila zanko v gozdu, v katero se je ujela okrog 140 kg težka svinja. Ta je ujeta v zanki dolgo časa žalostno cvilila, dokler niso prišli drvarji in drugi ljudje ter svinj« s sekirami pobili v navzočnosti »junaškega« divjega lovca v kril 11. Pri razteleaenju svinje so našli v njej 9 mladičev Vsi resnični lovci tn Ijnhitel jj živali smo prepričani, da bodo organi ljudske obleati priznali za tako racionallzatorstvo mrharstva primemo »nagrado«. šalo vsa predavanja, vsakemu predavanju pa je sledila živahna razprava. Z zadovoljstvom so na zaključku ugotovili, da so na seminarju veliko pridobili in da jim bo to znanje koristilo pri nadaljnjem delu. Tudi tokrat pa so se spet pokazali najbolj nedisciplinirane komunisti iz Suhorja in Drašič, ki se niso odzvali vabilu na seminar, pa tudi posamezni člani občinskega komiteja v Metliki so izostali, čeprav bi bil prav njim najbolj potreben. Zadnji dan seminarja je govoril tudi sekretar okrajnega komiteja tovariš Martin 2ugelj, ki je zlasti poudaril velik pomen preimenovanja ZKJ v današnji dobi naše graditve, potrebo idejno-političnega dela v vseh množičnih organizacijah in naloge komunistov, ki morajo biti najaktivnejši borci za socializem. Ko je govoril o potrebi demokracije v osnovnih organizacijah ZK, je navedel primer, kako hočejo nekateri člani izkoriščati to demokracijo v Podzemlju, kjer je 15 članov ZK, krivdo za neaktivno delo pri prosveti pa hočejo naprtiti samo enemu in so ga že predlagali za izključitev. V resnici pa je prav ta najbolj delaven, za slabo stanje pa so krivi vsi člani v enaki meri. Na Suhorju so posamezni komunisti že večkrat dokazali svoj nepravilni odnos do žena. Po navadi na sestanku samo molčijo ali kimajo, le kadar se gre za kandidaturo žena, takrat so zgovorni s svojo »teorijo«, češ da ženska ni za politiko, ampak samo za dom in kuhinjo. Že to samo dovolj dokazuje njihovo »zgrajenost«, vendar se prav ti niso odzvali vabilu na seminar, čeprav so, na splošno vzeto, daleč zaostali za razvojem. Na zaključku seminarja so se pogovorili tudi o nepravilnostih v delu ZK v Metliki. Tu imajo nekateri člani po šest in več funkcij in je vsled tega nemogoče, da bi katero koli dobro opravljali. Ves prosti čas zapravijo na sejah in sestankih, ki se jih pač morajo udeleževati že zaradi discipline. Je pa na drugi strani v Metliki skoraj polovica članov ZK, ki nimajo nobene odgovorne naloge v organizaciji. Udeležijo se kvečjemu sestankov, nekateri pa tudi teh ne. Študija v osnovni organizaciji se udeležuj« komaj polovica članov ali še toliko ne. Naravno, da takim komunistom manjka tiste predanosti in moralne vrednote, ki mora odlikovati člana ZK. Tak član mora zaostati, postane mlačen in kaj kmalu zajadra v tabor nazadnjaštva. Pri takem pasivnem odnosu do lastne izobrazbeni nič čudnega, da gredo celo stari komunisti v cerkev na poroko in to »naknadno«:, da dajo otroke h krstu in jih pošiljajo k verouku. Ko so nekoč vprašali nekega takega >komunista«, zakaj ni šel takoj po civilni poroki še v cerkev, je rekel, da se je pač bal, da ne bi potem dobil opeke in cementa za gradnjo hiše. Dovolj žalostno za človeka, ki se je štel za člana ZK, in vedel, da se pri nas dodeljuje opeka in ostalo gradivo na osnovi potrebe in ne članstva v tej ali oni organizaciji in da je pri nas po vojni dobilo material za zidavo in kredit več nečlanov kot članov ZK. S to izjavo je samo dokazal, da je dvoličnež in hinavec, za take pa ni prostora v Zvezi komunistov. Takih primerov je še več in potrebno je, da vse take potuhnjenee in koristolovce organizacije počistijo iz svojih vrst. R. F. Podprimo politično-vzgojno in kulturno poslanstvo PREŠERNOVE DRUŽBE Ljudje na Livoldu si želijo napredka Kočevska se giblje in oblikuje po . svoje. Slovenci iz vseh slovenskih po- ] krajin so tu našli nove domove in novo I življenje. Za Hitlerja vneti Kočevarji | so šli v svojo obljubljeno deželo in pustili na pol zapuščene domove drugim — pridnejšim in potrebnejšim. S požganih domačij so prišli Belokranjci, potem Prekmurci, Tolminci, Idrijčani, Cabranci, Štajerci in Goričani. Ostalo je celo nekaj Nemcev, bivših vojnih ujetnikov in krepko so prijeli za delo. Primorski rojak je pripeljal s seboj zakonsko družico celo iz vroče Kalabri-je. Vse to živi, dela in se giblje danes po Kočevskem in si ustvarja boljšo bodočnost. V zimskem času sicer počiva kmečko delo na polju, vendar pa je dosti drugega dela. V velikem modernem hlevu imajo sto krav-mlekaric, ki jih po večini oskrbujejo žene, jih molzejo Skrb za otroke padlih borcev ena izmed glavnih nalog Zveze borcev v Beli krajini V soboto, 31. januarja, je bila v Črnomlju konferenca delegatov krajevnih odborov Zveze borcev, na kateri so izvolili tudi občinski odbor ZB Črnomelj. Novi odbor bo imel precej dela, kot najvažnejšo nalogo pa si je Postavil skrb za otroke padlih borcev, oskrbeli bodo za bodočnost teh otrok, da se bodo izučili primernih obrti oz. obiskovali Šole. Takih otrok je 340, poleg teh pa je še 250 otrok staršev, tci so umrli v internaciji. Odbor je poleg tega razpravljal o pripravah za proslavo 10. obletnice zasedanja SNOS, ki bo 28. februarja prihodnjega leta. V zvezi s proslavo te obletnice bo odkritih več spominskih plošč in centralni spomenik belokranjskim žrtvam v Črnomlju. Zveza borcev bo pripravila tudi proslavo desete obletnice ustanovitve 15. Belokranjske brigade, ki bo prirejena letošnjo jesen. in pripravljajo mleko za oddajo v skupno mlekarno v Kočevju. Napake, ki se pojavljajo, so največ vzrok neznanja in zato so letos v Livoldu pričeli z delom ljudske prosvete. Organizirali so gospodarska in gospodinjska predavanja ter kuharski tečaj, ki je prav dobro uspel. S podobnimi tečaji so pričeli tudi v Dolgi vasi. Gospodinjskim vprašanjem je treba posvetiti še več pozornosti, ker je to nujno potrebno. Dobro bi bilo, če bi ponatisnili »Ljudsko kuharico«, ki je prav primerna za naše podeželje in tečaje, ker ima v razumljivem jeziku napisane najpotrebnejše osnovne nauke, ki jih mora vedeti vsaka podeželska gospodinja. Na deželi bi morali urediti tudi Na letošnji Prešernov dan, v nedeljo 8. februarja, bo v Ljubljani ustanovni občni zbor Prešernove družbe. Prešernova družba bo izkoristila izkušnje mnogih predvojnih in povojnih družb, ki so zaradi dobro začrtanega dela, predvsem pa zaradi svoje naslonitve na močne, politične organizacije znale doseči množične naklade svojih knjig. Naklada Prešernove knjižnice pri Slovenskem knjižnem zavodu je začela zadnja leta močno upadati, saj je n. pr. od 80.000 izvodov v letu 1951 padla v pičlih dveh letih kar na 13.000 izvodov. Razpečevanje knjig izključno po knjigarnah — v nemali meri pa tudi slaba izbira knjig — je bilo preskromno, da bi bilo lahko zajelo sleherno vas, niti ni bilo mogoče na tak način obdržati visoko naklado prvih let te knjižnice. Prešernova družba se je odločila za izdajanje lepe, napredne slovenske knjige. Dobro vemo, da je premalo ponujati knjigo delovnim ljudem samo v knjigarnah. Prešernova družba si bo ustvarila široko mrežo poverjenikov, ki bodo z ljubeznijo razširjali knjigo v našo zadnjo vas. Vsakcvleto bo družba izdala koledar, dve leposlovni knjigi, eno poljudnoznanstveno in eno mladinsko. O programu vsakoletne knjižne zbirke ne bo odločal samo odbor, temveč trebnih ukrepih za vzpostavitev mreže poverjenikov, ki naj bi bili v vseh občinah in šolskih okoliših, le-ti pa si bodo organizirali mrežo sodelavcev v sleherni vasi. Predsednik inciativnega odbora je tov. Lojze Nečimer, šolski upravitelj iz Smihela pri Novem mestu. Te dni slavimo spominski dan največjega genija slovenskega naroda. Prešernov dan je praznik slovenske kulture, predvsem pa slovenske knjige. Počastimo spomin velikega poeta z množičnim vstopanjem v Prešernovo družbo! tajnik tov. Bogo Komelj, upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca, blagajnik pa tov. Ludvik Golob, ravnatelj tudi občni zbor, na katerem bodo razpravljali o tem važnem vprašanju vsi ustanovni, redni in podporni člani. Ustanovni oziroma podporni član lahko postane vsak posn- podružnice Narodne banke v Novem vrtičke zaradi raznih kuhinjskih dišav, | meznik, delovni kolektiv, ustanova ali | mestn. V odboru sodelujejo kot člani ki delajo jedi okusnejše in lažje pre- organizacija. Enkratna ustanovnina tovariši Vladimir Berce, predsednik znaša najmanj 2=5.000 din, podporninn ' " ' " 5000 do 25.000 din, za posameznike pa je podporni na 1000 do 5000 din. Vsi čln-ni bodo brezplačno prejemali redne knjige, izredne pa s popustom. Predvidena naročnina za 5 rednih knjig bo od 200 do 250 dinarjev, ki pn se lahko plačuje tudi v obrokih po 50 dinarjev. Doslej delujejo iniciativni odbori Prešernove knjižnice že v mnogih krnjih Slovenije. Samo v Mariboru so obljubili zbrati 10.000 naročnikov oziroma članov. V Novem mestu se je inciativni odbor Prešernove družbe v ponedeljek že drugič sestal in razpravljal o po- bavljive. Tudi to je važna zadeva, ki se je bodo lotile gospodinje že letos v Livoldu in nemara tudi drugod. Va-ščani pa nameravajo s pomočjo OLO Kočevje postaviti še letos javno kopališče, ker je kopanje v Rinži nehigijen-sko in poleti tudi vode ni. Ravno to zimo je bil v Livoldu napeljan vodovod in tako so slednjič ljudje in živina prišli do zdrave pitne vode, ki je bo tudi za kopališče dovolj. Hvale vredna je tudi samoiniciativnost Livoldčanov, ki so se pozanimali za tečaj in predavanja ter sami nosili vse stroške. R. B. ŽIVLJENJEPIS MARŠALA TITA BO IZDALA CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI da bo 1 ki je Vse bralce in naročnike »Dolenjskega lista« obveščamo življenjepis maršala Tita, ki ga je napisal Vladimir Dedi jer i vzbudil tolikšno^ zanimanje po svetu in doma, izdala v slovenščini Cankarjeva založba. — Založba bo v kratkem razpisala za to obsežno delo prednaročilo in razposlala naročilnice. Na to izredno delo, ki ga trenutno objavljajo tudi časopisi v Franciji in Italiji, že zdaj opozarjamo vse naše bralce, šole, delovne kolektive, sindikate, društva in vse naše organizacije. Sveta za kulturo in prosveto na OLO Novo mesto, profesor Milan Dodič, učitelj Marjan Trutar. Tone Gošnik, urednik »Dolenjskega lista«, in Zmago Ra-fold, komercialist Tekstilne tovarne Novo mesto. Poverjeniki Prešernove družbe so doslej: Saša Papež v Novem mestn, Bojon Brezovar v Rokovnika. Vilko Videčnik v Mokronogu. Tilka Bnnar v Šentjerneju. Slavko V11 te v Žužemberku. Franrka Cerne v Skorjami. Vlasta Likar v Smarjeti in Adolf G rum v Trebnjem. Podprimo politično-vzgojno in kulturno poslanstvo Prešernove družbe z vpisovanjem v njeno članstvo in s plačevanjem ustanovnin in podpornin! Poskrbimo, da bo prišla lepa napredna slovenska knjiga v sleherno našo hišo! Ko odhajajo Vaši fantje tn možje na odsluženje vojaškega mka v JLA aLi na orožne vaje, jim nikar ne pozabite naročiti tudi " Dolenjskega lista"r Vsak teden jim bo prinašal vse dolen.iske novice in zanimivosti - zato Jim takoj pripravite to veselje I NAPAD PARTIZANOV na Pletene DR. JOSIP EDGAR LEOPOLD Iz dnevnika »Kartnzija Pleter je in partizani od leta 1941-19«« objavljamo z do voljenjem pisca (t. dr. Josipa Edparja Leopolda, priorja pleterske kartuzije, naslednic poglavja Ta mesec poteka 10-letnica partizanskega napada na Pleterje, v katerih se je v novembru 1942 ujmezdils bela garda in nasilno ustrahovala in pobijala zavedne Slovence, zgodovinsko pomembno svetišče kartuzijcev pa izpremenila v razboinUkn jamo nemorale in zločinstva. ' Šestega decembra 1942. leta sta šla admiral Vučer in pleterski prior na >Gracarjev turen« k Rudeževim, pogledat veliko škodo, ki so jo utrpeli. Ta starinski m arhitektonsko zanimivi grad, tako lepo stoječ na griču, je pogorel malone ves. Ostali so le goli zidovi in pa prostorna soba. kjer je bila pogasila ogenj gospodinja Vlasta Ru-dej'-Sehopplova s služkinjo. Zgorela so tudi vsa gospodarska poslopja. Da so Eartizani grad zažgali, so bili krivi eli. Ce bi se ne bili vselili vanj, bi bil grad gotovo ostal, zlasti ker je bilo splošno znano, da so prebivalci »Graca rjevega Turna« pristaši osvobodilnega boja tn veliko pomagajo pa rti- Evo. celotni tekst enega teh pisem: Odprto pismo predstojništvu kartuzijanskega samostana Pleterje V začetku novembra letos se je vselila v vaš samostan izdajalska in prott-narodna oborožena belogardistična banda z namenom, da od tu strahuje in pobija poštene in zavedne Slovence, ropa njihovo premoženje in jim požiga domove. Ne samo, da obstoj bele | garde pomeni izdajstvo, na življenje in smrt povezano s tistimi sovražniki naroda, ki so zapisali na svoj bojni prapor uničenje in pod jarmi jen je slo- Levičnik ie rekel priorju: »Ravno prav, da sva se srečala: dvoje pisem imam za vas,« in mu ju dal. Rekli so vučeni, naj pride na »Ornearjev tu-'en«, in sc odpeljali dalje. niti naše šole. cerkve in gradove v protinarodne trdnjave, iz katerih prizadevajo gorje našemu ljudstvu. Zdaj so se v ta namen utrdili tudi v vašem znamenitem samostanu in zgodovinsko zanom. (Danes je »Gracarjev turen« s j vanskih narodov, med njimi tudi na- Eod poro »Društva za varstvo spomeni- 1 šega slovenskega naroda, beln garda ov« deloma že obnovljen.) | se vrhu tega ne ustavi niti pred hišami Na potu pred Orehovico sta srečala 1 miru in molitve, kakor so Pleterje. partizansko patruljo, ki jo je vodil Jur' temveč jih spreminja v gnezda izda-Levičnik. Admiral Vučer, »ded Jura«.' jaleev, razbojnikov, ubijalcev in pose je razveselil da vidi Levičnika. Jur žigalcev. Ni jim dosti, da so spreme- pomembnemu svetišču. V isti sapi, ko govorijo, da se bore za vero, spreminjajo taka verska svetišča, kakor je vaš samostan, v najhujša satanska gnezda in kujejo v njih peklenske zločine, katerih ni mogoče dovolj obsoditi ne po človeških ne po božjih zakonih. Ko ugotavljamo to dejstvo, javno izjavljamo, da odklanjamo sleherno odgovornost za primer, da bomo prisiljeni uničili tudi to trdnjavo. Te dolžnosti nam ne bi veleval samo interes naše ljudske vojske, temveč predvsem tudi življenjski interesi našega naroda, nazadnje pa tudi interes katoliške vere same. Da se svetišče obvaruje svetoskrun-stva in tako reši uničenja, je odvisno samo od vas, oziroma od one višje slovenske duhovščine s škofom Rozmanom na čelu, ki sodeluje z okupatorjem in ki je odgovorna za tako stanje. Na položaju, dne 6. dec'embra 1942. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Osvobodilna fronta slovenskega naroda To pismo se je ohranilo, medtem ko je drugo pismo, ki ga je bil pleterske-mu priorju pisal Jože Penra, zgorelo. Tovariš Penca je prijateljsko opozoril priorja, naj ukrene, kar more. da reši samostan, kajti, tako je pisal Penca, nam bo hudo ničiti samostan, ki nam v osvobodilnem boju toliko pomaga, toda če se beli ne izselijo, bomo primorani to storiti. I '^r je prepis »odprtega pisma« Osvobodilne fronte Slovenije poslal j škofu Rozmanu v Ljubljano, s prošnjo, da posreduje pri Beli gardi, naj čimprej zapusti' "'" samostan, kjer so se sploh naselili s silo in proti naši vol ji. Skof Rozman je čez nekaj časa odgovoril, da v tej zadevi ne more ničesar storiti, češ da nima nobenih zvez z vodečimi ljudmi pri Beli gardi. Tsto odprto pismo j prior poslal komandantom Bele garde v Pleterjah, naj ga pošljejo svojim višjim, in jih zaprosil, da se umaknejo iz samostana, kjer so tako brez potrebe in koristi, ter s tem rešijo Pleterje. Pismo so prebrali in ga tudi poslali na višjo komando. Odgovor je bil: Mi se iz Pleteri] ne moremo umakniti, kajti to bi partizani uporabili za svoje propagandne namene, poudarjajoč slabost Bele garde. Priorju je sedaj bilo jasno, kaj čaka kartuzijo Pleterje. Prej ali kasneje bodo partizani uresničili, kar so napovedali v začetku decembra. To je sporočil tudi sobratom, da bodo pripravljeni. Za vsak primer je prior pisal Francu Pirkoviču in mu pojasnil, da je ukrenil vse potrebno, da bi bele izgnal iz Pletenj, toda zaman — dobil ni nobene podpore. Beli so si vtepli v glavo, da bodo * Pleterje lahko branili pred partizani, in to so tudi trdili. Zaprosil ga je tudi, naj na vse načine skuša Pleterje rešiti; če je pa potrebno, da jih napadejo, naj se zgodi tudi to. Franc Pirkovič je odgovoril, da se bo za Pleterje vsekakor zavzel, kolikor je v njegovi moči, jamčiti pa seveda ne more prav nič, ker to ni odvisno od njega, temveč od višje komande. Dnevi so nam minevali v pričakovanju. Beli so še kar naprej tičali v Pleterjih. Bivanje belih in njihovo vedenje — to so bili najbolj črni dnevi 7 zgodovini Pleterij. Koliko smo vsi trpeli od njihovega prostaštva in brezobzirnosti, nesramnosti in divjaštva je težko opisati! Kako je bilo vse umazano, kjer so stanovali! Koliko škode so nam prizadejali! Po vrhu so nam še nesramno pisali, za primer, če bi odšli (12. jan. 1943): »Ako se to zgodi, prevzamete nadaljnjo odgovornost za usodo samostana sami.« Kakšna sreča. Če bi bili res odšli! 18 februarja 1943 okrog 10 ponoči je začelo pokati. Vsi smo se prebudili, misleč, da imajo beli spet kako nočno vajo. Pokanje je postajalo čedalje hnje. Kaj je to? Vaje to vendar niso] Ne, to so partizani, ki napadajo Pleterje. da vržejo ven belogardiste. Čudno! Ali so partizani vedeli, da je ta dan proti večeru večina belih odšla na pohod in da so odnesli s seboj vse mitraljeze? Doma je ostalo komaj kakih sto belih: razen pušk in ročnih granat so imeli samo brzostrelko in pa eno strojnico v stolpu. Električne luči ni bilo, ker so partizani pred napadom podžagali drog z napeljavo pri transformatorju in tako prekinili tok. (Nadaljevanje sledi.) TELESNA VZGOJA^ Letna skupščina TVD Partizan Novo mesto Pretkli petek zvečer so se novomeški telovadci in športniki zbrali v veliki dvorani doma J1,A k obračunu svojega dela za minulo leto. Istočasno Je bilo potrebno iz dosedanjega dela povzeti nekatere zaključke in si zadati naloge za tekoče leto Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število članov, prisostvovali pa so tudi številni gosti, med njimi zastopniki JLA, predsednik mestne občine tov. Ivanetič Alojz, član Mestnega komiteja ZKS tov. ClgoJ Riko, Okrožni odbor Partizana Je zastopal tovariš dr. Hočevar Tone, Okrajni komite mladine pa tov. Kebe Ludvik Po uvodnih formalnostih, v katerih Je predsednik tov. Colarlč predlagal 13 točk dnevnega reda, Je podal poročilo o dosedanjem delu društveni sekretar tov. Romih. Poudaril je, da sedanje društvo obstoji od leta 1951, ko sta se združili dotedanji športni društvi »Krka« in Telovadno društvo. Od tedaj dalje so se pod enotno upravo začeli vrstiti uspeh za uspehom. Društvo si Je številčno in finančno opomoglo, plan dela je doseglo v celoti, v posameznih panogah pa je zadane naloge preseglo. S številom članstva še vedno ne moremo biti zadovoljni, ker Je absolutno prenizko. Za Novo mesto Je 289 aktivnih članov dokaj skromno, če pomislimo, da Jih Je samo ena predvojna organizacija imela nad tisoč. Da bo društvo zmožno dosegati še večje uspehe, je nujno potrebno izpopolniti telovadno orodje ter v zadostni meri oskrbeti posamezne panoge s potrebnimi rekviziti. Najnujnejše pa Je, da pride društvo do lastne stavbe, v kateri bi bila telovadnica ter ostali prostori, ki Jih društvo potrebuje. Danes Je društvo navezano na telovadnici v osnovni šoli in gimnaziji, za upravne prostore pa se mora boriti lz dneva v dan. Skrajni čas Je tudi Se, da si zgradi letno telovadišče na Loki s pripadajočimi igrišči ln atletskimi napravami. Razen telovadbe goji društvo še atletiko, smučanje, odbojko, nogomet, namizni tenis, plavanje ln deloma strelstvo. Najštevilnejša Je telovadba. Vršile so se priprave za okrožni nastop, Izvedeni sta bili dve telovadni akademiji. Ekipi članic in mladink sta sodelovali na republiškem prvenstvu v vajah na orodju in si zagotovili vstop na državno prvenstvo v telovadnem mnogoboju, kjer Je vrsta članic dosegla II. mesto, vrsta mladink pa V. mesto v državi. Od posameznic Je mladinka .Svetllčlč Milena zasedla II. mesto in prejela lovorjev venec in diplomo. Izvršenih je bilo tudi več propagandnih nastopov. Trenutno vadi 9 oddelkov vseh kategorij, za katere Ima društvo na razpolago 10 prednjakov. Odbojkarji imajo dve članski moški ekipi, eno mladinsko moško ekipo ter dve ženski ekipi. Najuspešnejša Je bila prva članska ekipa, ki si Je pod vodstvom tov. Pučka in Dolenca po krepkem finišu v slovenski ligi. kjer Je v Jesenskem delu premagala vsa najboljša moštva, priborila vstop v novo slovensko-hrvatsko ligo. Ekipa Je odigrala 37 tekem, od katerih 31 z uspehom. Prav tako Je bilo odigranih več propagandnih tekem. Ženski ekipi sta se dosti slabše odrezali. Malo več resnosti in malo več discipline, pa bo tudi nJim na široko odprta pot do uspehov. V načrtu Je organizacija mladinskih moštev, ureditev novih Igrišč in propagandni nastopi. Nogometaši so sodelovali v podzveznih tekmah in v jesenskem delu zasedli I. mesto, mladinsko moštvo pa je v ljubljanskem okrožju doseglo III. mesto. Po vojni »e ni bilo takih uspehov. Najbolj zaslužen za to je požrtvovalni trener tov. Doljak Roman. Atleti so organizirali tri nastope, med temi republiško prvenstvo v krosu, drugače pa se najbolj postavijo z Individualnimi uspehi. Na prvenstvu FLRJ v mnogoboju, ki se 1e vršilo v Zagrebu, je atlet Žagar osvotll TT mesto Ta uspeh Je nato ponovil v Mariboru. Odlikovala se je tudi Svetllčl-čeva. ki Je prav tako zasedla (S. mesto. Atletom, ki jih strokovno vodi prof. Glonar, primanjkuje rekvizitov in športnih naprav. Vsekakor bo potrebno, da postane atletika v Novem mestu kar najbolj množična. Namizni tenis je sicer najmlajša panoga, vendar si krepko utira pot k uspehom. Odigranih Je bilo že več prijateljskih tekem in turnirjev, pred nedavnim pa smo imeli v gostih eno najboljših moštev Projektor iz Kranja s prvakom Hlebšem na čelu. Za razvoj tega športa Je potrebno, da najde društvo predvsem primerne prostore. Smučanje se na Dolenjskem ne more kaj prida razviti. Deloma so temu krive zadnje zime s slabimi snežnimi prilikami, deloma pa ovirajo razvoj belega športa dragi rekviziti, ki so zaradi visokih cen naši mladini skoro nedostopni. Kljub temu pa Je društvo poslalo petčlansko ekipo na republiško prvenstvo v Kranjsko goro, enega člana pa na tečaj za smučarske učitelje. Smučarji so si postavili smučarsko skakalnico, katere pa še niso mogli preizkusiti, ker ni dovolj snega. Plavanje ima široke možnosti razvoja, posebno še, ker Ima na razpolago eno najlepših odprtih kopališč v Sloveniji, pričeti pa bo potrebno s sistematično vadbo Ob koncu svojega poročila Je tov. sekretar poudaril, da je za nadaljnji razvoj Partizana v Novem mestu potrebno čim tesnejše sodelovanje z oblastjo, JLA in množičnimi organizacijami, predvsem pa z ZB. Blagajniško poročilo Je podal tov. Gregorčič Stane, ki je kritično analiziral društveno gospodarstvo. 2ivahna diskusija, ki Je sledila poročilom, Je zajemala vse probleme, ki so se tekom leta pojavljali. Pri volitvah so bili v novi odbor Izvoljeni sami predani fizkulturnikl. Za predsednika je bil ponovno izbran tov. Colarlč Franc. Prvi ln drugi podpredsednik sta postala major Jovovlč ln Peric Ludve. Imena, kakor Skrt, prof. Dobovšek, Smerdu, Mlslej, Torževski, Romih, Ostanek, Gregorčič. Bučar, Adam, Dolenc, ing. Sodnik, Doljak, dr. Gros, major Dolanc, Knaflič, dr. Goleš itd. so nam garancija, da bo društvo Se nadalje stremelo k najboljšim uspehom. Sekretar Romih je nato predlagal plan dela, blagajnik Gregorčič pa proračun. Skupščina Je njun predlog soglasno sprejela. Za uspehe v tekmovanjih, disciplino ln vsestransko aktivnost v telovadbi in atletiki je bila predlagana v pohvalo mlada in skromna telovadka Svetličič Milena. Prejela je lepo diplomo in praktično darilo. Tudi I. moštvo odbojkarjev Je bilo pohvaljeno in Je za svoje izredno prizadevanje prav tako prejelo lično diplomo. Zaključno besedo Je povzel novoizvoljeni predsednik tov- ColariČ ter se za ponovno zaupanje prisrčno zahvalil. Toplo zahvalo Je naslovil na vse, ki so k uspehom društva kakor koli pripomogli Se posebej Je omenil Fizkulturno zvezo, Okrajni in Mestni komite ZKS, OLO ln LOMO Novo mesto, nadalje .TLA, ki je šla društvu v vseh oztrih na roke in z njim najtesneje sodelovala Vsi naj ostanejo društvu še nadalje v enaki meri naklonjeni. Požrtvovalnemu sodelavcu tov. majorju Fajdlgl, ki odhaja iz Novega mesta, se Je v imenu društva zahvalil za njegov trud in prizadevanje za dvig fizkulturnega pokreta v Novem mestu. Svoje sodelavce, člane ln članice ter prijatelje Je pozval, da z nezmanjšano silo in elanom skupno streme za tem, da postane TVD Partizan Novo mesto kovačnica zdravih in krepkih flzkulturnikov, ki bodo obenem predani graditelja socializma ln odporni branitelji pridobitev NOB in socialistične domovine — Titove Jugoslavije. Velika razgibanost smučarstva na Kočevskem Zelo ugodna zima je letos »pravila na smučke vse mlado, moško in žensko. Pobudo za to veliko smučarsko razgibaioet je dal neumorni predsednik Okrajnega odbora TVD »Partizan« Kočevje tov. Čuk Ton© s svojimi sodelavci v odboru. Kakor o turizmu se je tudi o smučarstvu in »muških temnih lega predela zelo malo pisalo, in za ta šport tudi malo naredilo. Pri raznih mestnih športnih centrih «1 sploh nikomur na misel prišlo, da jo tudi pri nas najmanj tako lep svet kot kje drugje, ali celo Se lepšj. Eno pa Je: nimamo razkošnih hotelov, na račun katerih hI se delala reklama M naše terene. Odbor »Partizanu« so j© lotil z vso vnemo, da to zaostalost popravi. Na naše društvene tekmo smo uspeli dohiti lansko leto In letos goste od Športnih klubov »Krima« In »Enotnosti« iz Ljubljano, ki so se sami prepričali o resničnosti naših trditev, kako kra«na smučišča imamo. Tako je uspelo odboru »Partizana«, da so pričeli tudi na raznih fizknlturnih zvezah drugače irlcdtatl na razvojne možnosti športa na Kočevskem ter v lepem kotu Ribnica— So-dražloa. Ljuhljanskn smučairnka podzrveza nam je % velikim razumevanjem dala na razpolago več učiteljev rumnoarstva, in tako nam jo uspelo razviti velik program, ki je že v polnem tekn. Najprej urno imeli društveno tekmo »Par-liznna« Kočevj© v tekih, smukn slalomu in skokih na novo preurejen! smuAki skakalnici. S ten. smo dobili pregled zmožnosti naših tekmovalcev za nadnljnio razporede. Na tem fekmovnniu so sodelovali tudi člaini RK »Enotnosti« iz Ljubljane, od knterlh «o se naši tekmovalci veliko naučili, gosti so Pa spoznali lepe terene ln proge, katere so navdušeno pohvalili. Nafti tekmovalen so se Smučarski teta i na Gortanc h V času semestralnih počitnic so oživele košenice na Gorjancih. 1'rvi obiskovalci so bili dijaki, kasneje pa 16 tečajnikov smučarskega lečaja, ki ga je priredil Okrožni telovadni odbor Novo mesto, z denarno podpuro Sveta za prosveio in kulturo pri OLO. Tečajniki so bili u vrst naiega učiteljstva in najboljši vodniki telovadnih društev v okraju. V domu »Vinka Paderšiča« pri Gospodični je bilo tiste dni zelo živahno. Skoda, d;i ta prijazni dom čez leto tako sameva. Čudno je, da Novomesčani in ostali ljubitelji planin tako redko zahajajo v te kraje. Mirni Gorjanci, s številnimi lepimi smučišči, posebno na Malčevem krču, navdušijo vsakega smučarja, da se z veseljem spet vrača nazaj. Tečajniki so se temeljito seznanili z novo šolo učenja smučarskih disciplin. Vsakdanje delo, ki Je trajalo od ranega Jutra do poznega večera, je bilo naporno. Največkrat so vadili na Ruti, ločeni v tri skupine pod vodstvom svojili vodnikov. Pogosto si slišal kne: »težišče m kolena naprej!« Veliko Je lulo dela, saj so bili v tečaju tudi taki, ki še smuka naravnost niso obvladali. Toda zadnji dan pri izpitih so že lepo krmarili preko troje vrati«, »zurjenejši pa so tekmovali kar v pravem slalomu. Poleg ocenjevalne vožnje ln slaloma so vsi tečajniki morali pokazati izvedbo sledečih nalog: smuk naravnost, plug, plužne zavoje ter plužno in tekočo krtstjanijo. Malo je bilo treme, toda vsi so se potrudili, da dosežejo čim več točk. Tako smo dobili spet nekaj novih smučarskih vodnikov, ki bodo z veseljem učili našo mladino. Vsak večer so tečajniki poslušali po eno teoretično predavanje. Spoznali so smučarsko opremo, maže, sneg, organizacijo tekmovanja, zimske nevarnosti tn še marsikaj zanimivega s področja zimskega športa. Največ spretnosti so si tečajniki pridobili na treh izletih, ki so bih takoj, ko so obvla- Prvenstvo Partizana v Kranjski gori V nedeljo je bilo v Kranjski gori državno prvenstvo »Partizana« v smučanju. Udeležiti so se ga tudi najboljši smučarji * Dolenjske, ki so se najbolj uveljavili na zadnjem okrožnem prvenstvu v smučanju. TVD Smlhel Je poslalo tekača Cujnika in Žagarja, TVD Novo mesto pa Perica, Rožnika in Tiča za tekmovanje v slalomu. Konkurenca Je bila močna, podrobni rezultati naših tekmovalcev nam še niso znani. G. J. Pionirski namizno teniški turnir v Črnomlju V četrtek 22. in nedeljo 25. Januarja je bilo v Črnomlju tekmovanje v namiznem tenisu, katerega se Je udeležilo 14 pionirjev iz Črnomlja ln okolice. S turnirjem so pionirji odreda »Edvard Kardelj« pokazali, da niso zaman najboljši pionirji, ker tudi v počitnicah delajo Najboljši igralec Je bil Carman Slavko. Telatko Marijan pa je zasedel drugo mesto. Sledita jima Strmec Anton in Klemene Peter z 10 točkami, nato Vardijan Jože in Jeličevič Selim z 9 točkami. V nedeljo 25. so bile zaključne tekme.' Naj boli ši je bil Ca rman Slavko, drugi Telatko Marijan, za njim Bolkovac Boris. Klemene Peter itd. Popoldne so bile tekme v parih, Najboljši par Je bil Carman — Klemene, ki sta premagala par Telatko — Borkovac. v dveh nizih in zelo razburljivi igri Tretje in četrto mesto si delita para Vardijan — Boljkovac II. z Jeličevič — Milller Posebno je treba pohvaliti organizacijo tekmovanja. -tko dali prve smučarske prvine. Najlepši je bil izlet od »Gospodične« preko Krvavega kamna na Trdinov vrh. Dobro uro so tečajniki potrebovali do vrha, nato pa so se razžlvell v dolgih smukih na Malčevem krču ob toplem zimskem soncu. To bodo za marsikoga nepozabni trenutki. Tečaja je konec In koča pri »Gospodični« spet sameva. Izkoristimo priliko ln oblščlmo Gorjance, kjer bo 5e nekaj časa odlična smuka v suhem pršiču na toplem soncu. Zahvaljujemo se ljudski oblasti, da nam Je omogočila ta tečaj, ki Je vzgojil zopet kader novih smučarskih učiteljev, ki bodo širili to najbolj zdravo športno panogo med našo mladino. G. J. udeležili tudi tokem Ljubljanske smučarske podzveze v Ljubljani, kjer je članka Nada Kajfež dosegla Prvo mesto. Tudi na republiškem tekmovanju je dosegla drugo mesto ■ zelo dobrim (asom in je bila z državno reprezentanco na smuškib tekmovanjih žensk v Švici. 19. januarja smo pričeli s smuškim te-čaiem za teke v Ortnekii, ki ga j« vodil tov. Kalan iz LJubljane. Tečajnikov je bilo 20 iz vseh krajev okraja. Po končanem tečaju so bile tekme, ki so pokazalo, da imajo tudi drugi kraji, predvsem Ribnica in Loški potok, dobre smučarje, le da se nihče ni zanimal zanje in tako niso napredovali. Nn tem tečaju so vadili tudi terenske vožnjo na pobočjih Grmade nnd Poljanami, ki »o najlepša smučišča tega predela. Obenem le bil v Loškem potoku pod vodstvom lov. Zupana iz Kočevja tečaj za vse oddelke. Udeležilo se g« je 40 smučarjev rav,nih starosti in, kar je najbolj razveseljivo, med njimi je bilo veliko mladink lz bližnjih vasi. Prepričani smo. da bo ta tečaj veliko pripomogel k nadaljnjemu razvoju telesne vzgoje v tem kraju, kar je v glavnem zasluga marljivega učitelja Kaj-feža. V Kočevjn j« bil pod vodstvom tov. Andlovca dobro obiskan teeaj aa pionirje osnovne ftole V nedeljo 25. januar j« se je komčal ▼ Kočevjn tečaj »muških skokov. Udeležilo se ga je 20 tečajnikov iz vseh oddelkov. Starejši skakalci so veliko pridobili, posebno na slogu in sploh v skakalni tehniki, mlajši skakalci so pa prehredli začetne težave tegn lepega Sporta Za zaključek tečaja se ,1o vršilo tudi propagandno tekmovanje tečajni kov. k1 mn je prisostvovalo veliko meščanov. Najbolj jo n«vdnflU mali pionir Fajdi-gn iz Sodraž4$e. ki je smelo pristal na JI metrov. Pri vseh tečajih, ki so b1U dobro in vestno organizirani tako Kledo same vadbe kakor tudi glede prehrane in prenočevanja, se je opazilo, da je med tečajniki veliko dobre volje, pač pa je oprema tisto pereče vprašanje, ki močno ovira razvoj smučanja. Na takem tečaju vidiš vsemo^o^o smučke, HiRfema vezi, palic Itd. raznih domačih izdelkov: pomaga si pač vsak sam. Potrebno bo tudi tu nekaj ukreniti. Kot zaključek glavnih zimsko-športnih prireditev bo 7. in 8. februarja republiko prvenstvo * tokih in smuških skokih mladincev Smučarske zveze Slovenije v Ko-čovju. Odbor »Partizana« pričakuj© od vseh množičnih organizacij in prebivalstva za te dni veliko pomoči, da bo organizacija tega velikega dneva mladine v Kočevju brez hi bna. Plodno delo kmetiiske zimske šole Naša partizanska Dolenjska, kakor se radi pohvalimo, le počasi koraka v socializem. Posebno kmetijstvo si kar ne more in ne more utreti poti v naprednejše in uspešnejše kmetovanje. Zato smo veseli sleherne pobude, Ki hoče to zaostalost odpraviti in postaviti naše kmetovanje na sodobno, napredno podlago, kar bo v korist tako prebivalcem Dolenjske kakor vsej naši skupnosti. Kajti moderni čas zahteva povsod v svetu in pri nas, da se s čim boljšim izkoriščanjem zemljišč in s čim manjšim trudom doseže čim večji uspeh. Ena oblik prevzgajanja našega podeželja so kmetijske zimske šole. ki jih je naša oblast osnovala v nekaterih večjih krajih na Dolenjskem. Tudi v Trebnjem so začutili potrebo po taki šoli in jo ustanovili. Vendar pa ne moremo biti povsem zadovoljni z njo. Upravitelj te šole, tov. Jože ju-vanc. mi je povedal marsikaj, o čemer naj bi vsi razmislili, da bodo vsaj v prihodnjem letu bolje zagrabili. Sola se je začela 11. novembra. Spočetka je bilo 32 učencev, sedaj jih je 34, — 24 fantov in 10 deklet, največ iz spodnjega konca Temeniške doline, iz Jezer. Ponikev in Dol. Nemške vasi, prav malo jih je pa iz zgornjega konca, iz Trebnja je pa samo ena mladinka. Upravičeno se sprašujemo, kaj misli vsa druga mladina po ostalih vaseh trebanjske občine. Mimogrede povem, da sem pred kakimi 20 leti sam sodeloval v enaki kmečki nadaljevali šoli v Trebnjem in da je bilo tudi takrat največ učencev prav iz preje omenjenih vasi, kar pomeni, da so nekdanji učenci, sedaj starši, poslali v to koristno šolo svoje sinove in hčere. Prav zanimiva primerjava! Upravitelj mi je tudi potožil, da ni bilo spočetka nobene posebne propagande, množične organizacije sploh niso pomagale, pa tudi sedaj nima šola od njih nobene pomoči. Veliko pa se je potrudila Kmetijska zadruga, ki je ma- terialno podprla upravo Razumevanje je pokazal občinski odbor, ki je takoj dal na razpolago šolske prostore in pisarno za učiteljski zbor. Vse ostale stroške, zlasti honorar, pa nosi okraj. Ponk je trikrat tedensko in predavajo snmi strokovnjaki. Ker so v svojih predmetih doma, kot se pravi, tudi znajo učencem razlagati čimbolj preprosto in umljivo, pouk pa so prilagodili sodobnim metodam. Zimske Šolske počitnice so uporabili za razne ekskurzije in so razdelili učence v dva dela: mladinke imajo pouk praktičnih gospodinjskih predmetov na šoli v Mali Loki, fantje pa se praktično seznanjajo z živinorejo, kletarstvom in čebelarstvom. Obiskali so tudi državni posestvi Dob in Malo Loko, za zaključek bodo šli še v Maribor in v Ljubljano. Vodstvo šole ima več želja, V Trebnjem je filmski aparat zn ozek film. ki pa skoraj sploh ne služi svojemu namenu. Tako so učenci gledali šele dva filma iz modernega kmetovanja, ker šola navzlic prošnjam ne dobi iz Ljubljane filmov, čeprav jih pošiljajo povsod drugod. Zakaj ravno Dolenjsko tako zapostavljajo! Sola bi morala imeti nekaj prepotrebnih učil, toda ni denarja ne proračuna za take izdatke. Nujno je, da bi vsaj državna posestva, KZ in pa organizacije podprle to šolo, da bo drugo leto lahko uspešneje zaživela. Kot nekaka >podružnica< trebanjske kmetijske šole je enaka šola v Velikem Gabru. Ima nad 30 učencev, pomaga pa isti kader predavateljev kakor v Trebnjem. Sola ima podobne težave in pomanjkljivosti kakor naša, vendar upamo, da bo uspeh ob zaključku prav zadovoljiv, je dejal tovariš Juvanc. Ce bodo tudi mno/iČne organizacije, zlasti pa mladinska organizacija, priskočile na pomoč s propagando in podporo, potem bo naša šola v prihodnjem Šolskem letu res dobila ves svoj pravi pomen in vzgojila čim večji kader naprednih gospodarjev in gospodinj. Predavatelji imajo polno volje, mladina tudi. Le mladinska organizacija mora tovrstni vzgoji svojih članov posvetiti več pozornosti in jo znati navdušiti. Načrti belokranjskih planincev V nedeljo 24. januarja so se v Črnomlju zbrali na redni letni konferenci Črnomeljski planinci, ki jih je že kar lepo Število. Delo konference Je pričel ustanovitelj društva in že tretjič Izvoljeni predsednik tovariš Martin Klinar, ki je eden tzmed najbolj navdušenih planincev v Bell krajini. V poročilu, ki ga Je podal, je bilo nakazano delo društva v letu 1952 in perspektive za leto 1953. Opravljene naloge so Martin Klinar, pred-»ednlk PD Črnomelj bile v glavnem v tem, da se je Število članstva iz lanskega leta dvignilo od BO no 217 članov, na Mirni gori so pripravili les za kočo. ki jo bodo v letošnjem letu gradili. Pripravili so tudi opeko, apno, kamen, pesek ln drugo. Na Mirni gori je postavljena že tudi zasilna lesena baraka, ki nudi zavetišče planincem. Društvo Je v Črnomlju priredilo razne kulturne prireditve in javne razstave, z namenom, da bt ljudstvo čim bolj zainteresiralo z* svoje delovanje. Skupščine se Je udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije tovariš Ferdo Kosir, kl Je obljubil vso pomoč pri izgradnji planinskega doma na Mirni gori, saj imamo doslej od LJubljane pa do Karlovca le malo planinskih postojank Zato bo PZS še do 10. februarja nakazala PD Črnomelj 600.000 dinarjev za gradnjo doma, 600.000 dinarjev pa nam bo nakazal OLO Črnomelj. Gradbena dela bodo pričeli Se v mesecu aprilu in maju, tako da bo dom lahko še letos pod streho. Ce bodo Črnomellskl planinci tako krepko prijeli za delo kot so pokazati na skupščini, bo planinstvo v Črnomlju kmalu zaživelo tako kot Je potrebno. VpIStte se Se ostali, ki Imate veselje za panogo »porta, d« nas bo v<-e tn <1a to bomo s skupnimi močmi napravili edini pit_ ninski dom v Beli krajini, ki nam bo sluz« za Izlete in oddih ob prostih dnevih! Župnik in »nedovolien zakon« Pred kratkim se je zgodila na Koroškem strahovita nesreča. Zgorela je domačija kmeta Ajgnerja. z domačijo vred pa je zgorel tudi kmet in še šest njegovih otrok. 2ivi sta ostali samo mati in najstarejša hčerka, ki ju takrat ni bilo doma Strahotna nesreča je našla povsod mnogo sočutja, ljudje so sami od sebe organizirali nabiralne akcije, ni se manjkalo sožatnih pisem in drugačne direktne pomoči. Le nekdo se je našel, ki je težko JGLAS V DOLENJSKEM LISTU -GOTOV USPEHI Š A II Jože Prime prvak ŠD »Stojan Puc« Finalni turnir &a prvenstvo gimnazijskega šahovskega društva »Stojan Puc« jo zaključen. Me«ec In pol so «0 najboljši člani borili /a naslov prvaka društva za šolsko leto 1952/M. Z odločno in noiiopustljivo borbo na šahovskih deskah so «1 na.jbol.isi pridobili III. kategrijo in pravico sodelovanja na mestnem prvonstvn. Lepe zmage v zadnjih kolih so Primcu prinesle časi ni naslov prvaka društva. Od 15 možnih točk jih je dobil kar 13 — 86,667c 1 Pomembna je njegova zmaga nad favoritom Sitarjem Povšeloin in drugimi. Edine pora zo je doživel v partiji s Skorljem in Ličino v začetku turnirja. K uspehu mu vsi iskreno čestitamo! Drugo mesto si delita Skerlj in Sitar, ki sta nabrala po 11 in pol točk (76.66%). Oba sta dosegla III kategorijo, kar je lepo priznanje za lepe zmage Četrto ln peto mesto na tabeli zavzemata nova tretjekategornika Povše in Kotnik, ki sta dosegla ravno mojo 10 in pol točk za III. kategorijo. Povše je partije lepo igral, vse je kazalo, da bo med zmagovalci Toda poraz s Primoem in mladim nadarjenim Šahistom Golohič-em, ki je že presenetil 7, zmago nad ftkerljem. ga je potisnil na četrto mesto, ki si ga deli e Kotnikom. Kotnik je začel precej pozno. Prvi porazi s Cerekom in Ličino so kazali, da ne bo dosogel kakega vidnejšega uspeha alf . . po smoli pride sreča — Kotnik je pridno nabiral točke in dosogel III. kategorijo, knir ie zanj lep uspeh. Cel kii|> igralcev si deli šesto do deveto mesto. To «o; mladi »vlakar« Golobic, (»vla-karji« so bili do sinlnj znani kot dobri šahisti). Kožuh. Kruljac in Tratnik. Slednji bi verjetno lahko dosegel boljši uspeh, če ne bi lahkomiseln »predajal« svoje partije. Val so dosegli isto število točk — 7 In pol (.10%). zato nh štejemo še med zmagovalce. (To so vsi nad 50% točk) Deseto mesto zavzema Ličina s 7 točkami (46.66%). enajsto Dejak s 6 in pol (43.33%), dvanajsto na Cer če;k. ki bi s svojimi Izkušnjami lahko dosegel boljši uspeh. Vsi trije pa so prišli v IV. kategorijo, ker so dosegli nad 37% možnih točk. Tokrat so se slabše odrezali Lovko. Japelj Bartolj in Vnjoševič, ki zavzemajo 13, 14., 15 in 16. mesto. M. JLA : Novo mesto 14:14 V nedeljo 1. februarja Je bil v domu JLA organiziran dvoboj med reprezentancama JLA ln Novega mesta na 28 deskah. Reprezentanca Novega mesta Je btla sestavljena lz SD »Novo mesto« ln S*D »Stojan Puc« — gimnazija Novo mesto. Prve partije so osvojili Novomesčani v svojo korist in vse Je kazalo, da bodo zmagali. Toda rezul- tat se Je stalno manjšal, pripadniki JLA so celo izenačili in vodili 14:13. Rezultat nI bil znan do 17,30 ure, ko se Je končala zadnja in najdaljša partija (6 ln pol ure) med Primcem in drugokategornl-kom vojakom Petrovičem Prime je po težki borbi partijo dobil tn na ta način Izenačil rezultat na 14:14. Na prvih desetih deskah je bil rezultat za reprezentanco Novega mesta 6:4 Rezultati na teh deskah so bili naslednji: Dr. Golež — major Vujoševlč 1:0. Prime — Petrovič 1:0, Skerlj — Muravec 1:0, Sodnik — Brkič 0:1, Doki - major Cvetojevič 1:0, Sitar - Illč 1:0, Kruljac - Miloša vi jevlč 0:1, Cerček — Raonlč 0:1, Dejak - MatkulJ 0:L tn Picek — Gota 1:0. / Za reprezentanco Novega mesta so zmagali še Mlrtič. Bajuk. Turk in drugi. Mladinsko prvenstvo LRS bo v Novem mestu! Na skupščini Šahovske zveze Slovenije, ki Je bila januarja, so sklenili, da bo letošnje mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije v Novem mestu ln sicer meseca Julija. Pravico udeležbe imajo vsi mladinci do 20. leta. Od Novomeščanov bo verjetno Igral stalni udeleženec mladinskih republiških prvenstev Mitja Sila ta mogoče Še Tone Skerlj. Vsi Šahisti Novega mesta smo se zelo razveselili vesti, da bo letošnje republiško prvenstvo v Novem mestu, ker bomo lahko v svoji sredi sprejeli najboljše mladince naše republike. Potrudili se bomo da bo prvenstvo čim bolj uspelo. M. Tudi no Luni ni pardona — Kaj pa ga vi lomite z lučjjo. a? Ce smo se zmenili, da bo mrk bo mrk, pa amen? »TOTI LIST« IZHAJA VSAKO SREDO IN STANE SAMO 6 DIN! prizadeti rodbini pokazal najmanj sočutja. To je bil domači župnik, ki je na grobu sedmih nesrečnih žrtev plamena moral pristaviti, spričo nesreče osivele žene in matere, tudi svoj politični lonček V nagrobnem govoru je namreč ta vzgledni duhovnik in dušni pastir očital obema zakoncema, katerih vzgledno skupno življenje je ločila takšna grozotna nesreča, da sta živela v »nedovoljenem zakonu< in da je zato tjubi bog na ta način ločil nedovoljen zakon! Pravzaprav posebne pripombe ni treba k temu — edino morda to, da tudi naši ljudje še niso pozabili tistih protiljudskih duhovnikov, ki so v letih velike vojne z enakim cinizmom stali ob veliki narodni nesreči in mešnli svojega boga v svoje nečedne politične posle. (Po »Večeru«) Če daješ na kredit ciganom Krajevna trgovina v Dolenjskih Toplicah je imela strašansko zaupanje v cigane, saj jim je kreditirala raznega blaga kar za 165.689 dinarjev. Seveda so bili cigani toliko prebrisani (saj so vendar cigani), da je večin;) teh dolžnikov* popihab neznano kam, trgovsko podjetje je pa ostalo krepko *oci-ganjeno<. Zaradi "prevelike zaupljivosti, oziroma malomarnega razpolaganja ? ljudskim premoženjem, so se zagovarjali pred senatom okrajnega sodišča uslužbenci obeh poslovalnic trgovskega podjetja v Toplicah. Podjetje je gicer pri šlo na svoj račun, ker sta škodo dcltn svoj poravnala poslovodja Albin no Longo (65.401 dinar) in trgovski pomočnik Janko Jazbinšek (15.000 din), nekaj so pa izterjali od ciganov. To povračilo je pravzaprav že precej huda kazen, ki pa krivca le ne opravičuje pred kazensko odgovornostjo. Obsojeni so bili: Albin Longo na mesec dni zapora in plačilo 200 dinarjev povprečnine. Janko Jazbinšek na 20 dni zapora ii dinarjev povprečnine. prodajalke rij sredah in petkih pod vodstvom učitelja lov. Kravosa. Ra/i-u tepa pu imamo tudi tečaj za izven-armadnn vzgojo deklet ki je vsako nedeljo in ga poučujeta lovuriSici učiteljica kruvosova in medicinska sestra Uudeljevo. Od 30. decembri delujeta prikrojevalni JeČaj pod vodstvom tov. Sknlibrove ter tečaj za pletenje in vezenje, ki 5a vodi strokovna učiteljica ročnih del tovarišica idamičeva. Pouk ne deklet dvakrat na teden gospodin jski trčaj Hrastu pri Vinici, ki ga vodi tov. Kuničeva iz Hrasta. 19. januarja je pričela s poukom v gospodinjskem tečaju v Učnkovcih učiteljica tov Vveissova, ki hodi r Vinice trikrat na teden v "i km oddaljene Učakovce. Tu imajo pouk ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 15. ure dalje. Ob nedeljah pa poučuje tečajnice v pnkroje-vanjn tov. Jnkeličevn iz Vinice. Nadalje naj omenimo Se delovanje pionirskega odreda »Oton Zupančič« na naši nižji | gimnaziji. Odred ima redne sestanke, ki so prav živahni. Na enem irmed teh sestankov so sklenili, da bodo začeli izdajati svoj hst »Rod I Otona Zupančiča«. Takoj so izvolili Štiričlanski uredniški odbor. Po danes sta, izšli ze dve Številki tepa lista. Osnovali so tudi stenografskt krožek, katerepn oh nedeljah popoldne poučuje predmetna učiteljica Anica Podržajeva, ki je j dala tudi pobudo za ustanovitev literarnega | lista. ..... .. . , . . Naši pionirji imajo tudi svoj pevski zbor, ki ga vodi lov Kravos. Sodelujejo pri vseh proslavah. Za Novoletno jelko »o uprizorili igrico »Dedek Mraz prihaja« . . . —čič * Po združitvi bivših krajevnih ljudskih odborov Vinica, Preloka, Stara lipa in Sinji vrh se je občina povečala ne samo po obsegu, pač tudi odločilno pri združevanju. Pregled dohodkn* pa predvsem po gospodarski moči, kar je bilo prejšnjih KLO dokazuje, da ima samo Vinica na primer 5 do 4 krat vec dohodkov iz lokalnih virov, kot so jih imeli ostali KI.O. To pa š> ni vse Tako veliko zaokrožena gospodarska enota ima tudi veliko večjo možnost splošnega kar znaša v skupin vrednosti 38.800 dinarjev. Društvo je imelo dvoje strokovnih predavanj, ki se je udeležilo po 25 članov, in 11 političnih sestankov, na katerih je bilo skupno 142 članov. Disciplina med društvenimi člani pa ni bila taka, kot bi morala biti. Nepravilnosti, ki jih z.ggreše posamezniki, naj se urede medsebojno v upravnem odboru, ne da bi pri tem trpelo ' društveno strokovno delo zaradi izostajanja Več i ■-trpnosti in discipline priporočam zlasti mlajšim • članom. Tem toplo priporočamo tudi vpis v eno-| mesečni gasilski podčastniški tečaj v Medvodah. Na občnem zboru so bile novoizvoljenim članom razdeljene diplome. D. G. gospoda rsk epa razvoja Novi občinski ljudski orjnor je seji sprejel več koristnih sklepov ovi občinski ljudski odbor je na svoji zadnji Vinica ima vse pogoje da se razvije v prijeten turistični kraj. Zato si bo občinski ljudski odhor prizadeval, da čimprej uredi kopališče na Kolpi, izboljša gostinstvo in promet Prometne zveze « Črnomljem in HrvaŠko so že vzpostavljene, tre ha pa je misliti na povezavo glede prometa ie kraje Sinji vrh in Preloka. Ko pa bo zgrajena belokranjska železnica, bodo šele nastale prave razmere za razvoj turizma in gospodarstva sploh. Sklepi občinskega ljudskega odbora kHŽ.ejo na to, da ho ta zastavil vse sile za gospodarski in kulturni Dapredek viniške občine. * 2 Smuka pri Kočevju Med davčnimi zavezanci se mnogo govori o odmeri davka za leto 1952, ki naj bi bila, kot zatrjujejo, na podlagi čistega katastrskega donosa. Čeprav ta ureditev plačevanja davkov .še ni uvedena, ampak je v pripravi, se že najdejo spekulanti, ki mislijo, da bodo tudi to uredbo izigrali Takih imamo tudi na Smuki. Pri nas imamo večkrat frontne nestanke, vendar na njih ne rešujemo tekočih splošnih nalog, pač pa pridejo največkrat do izraza osebni in koristoljubni interesi posameznikov, velikokrat čista špekulantski Tak sestanek smo imeli turfi 25, ju nun rja; sklical ga je tajnik vaškega odbora OK Adolf Knavs, ki ga je tudi vodil. Na ta sestanek ao *e pod vodstvom K na vsa pripravljali po tihem delj časa (samo njemu podobni), ki so tudi sestavili tak dnevni red. ki je ustrezal njihovim željam. Druge volivce so obvestili za sestanek «amo nekaj minut prej, ker si jih pač niso želeli. Zaradi te tajne priprave in namernega poznega klicanja ostalih vaščanov se je sestanka udeležilo le 20 odstotkov volilnih upravičencev. Na dnevnem redu je bila čisto Spekulantska zadeva: odpis obdelovalne površine posamez nim davčnim zavezancem. Takole so se no tem sestanku pogovorih manjšim kmetom se odpiše do 15 odstotkov obdelovalnih površin, večjim pa do 30 odstotkov. Svojo utemeljitev za ta odpis površin postavljalo na to, da se je vsakemu kmetu toliko obdelovalne zemlje spremenilo v pašnike in gozdove. V resnici p« «o vsi to zemljo Se pred letom orali ln obdelovali kot nji»e Na sestanku je bil med drugimi tudi navzoč predsednik vaškega odbora OR toda ta je na vso predloge špekulantov menda samo kimal Kot predsednik OF in član občinskega hud skega odbora bi se moral prvi upreti takim poizkusom in sklepom ter samemu razgovoru o nezakonitih predlogih, kar pa ni storil. Mislimo, da bo občinski ljudski odhor nvidel, kaj hočejo posamezniki s temi predlogi doseči, in jih zato ne bo upoSteval. Zdi se nam pa potrebno, da to zadevo iznesemo v javnost, da bodo še drugi videli, kako sknSajo posamezni Spekulanti obiti vsak zakon in izkoriščajo tudi »estanke množičnih organizacij, za dosego svojih osebnih interesov. Opazopa/ec Šentjernej Za našo prosveto pomemben dogodek je ozvočenje naše nižje gimnazije, ki je bilo izvršeno minulo soboto. V pisarni je postavljen mikrofon, ki je domače delo tovariša upravnika Ludvika BiraoniČa in Staneta Hladina, obrata II Teleko munikacije v Šentjerneju. Isto podjetje je daro valo »es potreben material za napeljavo in štiri zvočnike, ki *o nameščeni v Štirih učilnicah, kjei bodo odslej poslušali dijaki in osnovnošolska mladina radiooddaje in sporočila po mikrofonu Kolektiv tukajšnjega DES-o pod vodstvom tova riša Franceta Boika pa te izvedel elektrotehnič na dela. Želimo, da bi tudi ta dragocena novost, ki je plod medsebojnega sodelovanja šolskega in učiteljskega kolektiva s tovarno, vplivala na raz voj naše prosvete in kulture v Sentjcrncjski do lini. Za to pridobitev moramo izreči osrednjemu £odietju in sindikatu za Telekomunikacije v pihljam, tukajšnjemu tovarišu upravniku Si moniču in vsem njegovim sodelavcem, kakor tudi tovariSem električarjera s tov. Francetom Bolkom na čelu. prisrčno zahvalo in priznanje. { Dolenjske Toplice Občni zbor čebelarskega društva v Dolenjskih Toplicah je bil is januarja. Iz poročil, ki so jih podali funkcionarji, je razvidno, da »e čebelar-sko društvo trudi dvigniti čebelarstvo, ki je v«ž na panoga narodnega gospodarstva. Društvo je imelo 70.504 dinarje dohodkov in ftf.^HO dinarjev Izdatkov, Minulo leto je bilo za čebelarje precej kritično, ker so v dveh primerih ugotovili kužno čebelno bolezen gnilobo in je bilo zaradi leca prepovedano pievn/anje čebel v ajdovo pašo, Koi nadomestilo so čebelarji prejeli 500 kg sladkorja, kar pa ni zadoščalo, do bi dovolj nakrmili čebele z.a prczimljenje. Občni zbor je sprejel sklep, da se brez prt Stanka vaških čebelarjev ne «mf prevažat* čebel Izvršujemo hladno trajno (Nvlon) ondulacijo in barvanje las v vseh niansah. FRIZERSKI SALON ADAM NOVO MESTO Trška gora Na decembrskih volitvah so bili y novi občinski ljudski odbor Trška gora izvoljeni naslednji tovariši: _ ; . _ . Gričar Jnnei., delavec u Otočca ob Krki. Rifelj Anton, srednji kmet !■ Lešnjice; Zura Sta ne, delavec iz Zagrada; Selak Ivan kmečki de-lavec iz Gorenjega vrha; Radešček Jože, delavi-iz Dol. Grčevia; Kocjan Franc kmečki delavec i/ Gor Grčevja; Medved Stanko, mali kmet iz Cešnjic; Medved Ivan, mali kmet iz Mačkovca, Kirar Franc zadružnik a Trške gore; Rifel, Franc, srednji kmet iz GoluSnika; brulc Ignacij, srednji kmet iz Gor. Kronovega. Na prvi seji j« bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik Kirar Franc. Za predsed nika sveta za gospodarstvo je bil izvoljen Med ved Stane, za predsednika Sveta za socialno politiko rer kulturo in prosveto pa Medved Ivan iz Mačkovca. V ospredju gospodarskega načrta je obnovo vinogradništva, pospeševanje sadjarstva ter dvig kmetijske proizvodnje. Lep uspeh igralske družine iz Hinj V nedeljo je uprizorila mnogo obetajočo igral ska družina u Hinj * Žužemberku Nušičcvo ko medi JO »Sumljiva oseba*, ki je našla med gle dnlci mnogo odobravanja Ce upošlevamo, da so bili vsi igralci brez izjeme novinci in prvikrat na odru, moramo vrlim Hinjčanom čestitati, »aj so se zelo potrudili Pohvalno je tudi to. da so dobre obvladali besedilo, nekaj igralcev pa »e bilo. čeprav ho prvič nastopili, prav dobrih v izgovorjavi, kretnjah in mimiki Kdo bi si mislil, da bodo podali ig»o tako prepričljivo. Upamo, da ni zadnja in da se bodo Se pokazali na našem odru. Prepričan sem, da so v svoje delo vložili precej truda, zato jim je nspeh najlepše priznanje. V bodoče Se krepkejc zoorjite neiz-orano ledino v Suhi krajini, saj »o tudi tu ljudje potrebni lepega in kulturnega razvedrilni S prid nostjo, vestnostjo in izpopolnjevanjem boste nudili gledalcem veliko užitka, oni pa vam hodo hvaležni, kakor smo vam mi Zužemberčani. SI. HofJfco Črnomelj Minuli teden sta bila IU zaključena dva «n spodinjska tečaja: tečaj sa krojenj« in šivanje in tečaj za ročna delo in pletenje. Tečaj« so priredile žene zadrazmee s pomočjo Kmetijske zadruge v Črnomlju. Da so se žene iti dekleta marsičesa naučile, je pokazala razstava njihovih del, ki je bila v osnovni Soli od 29. januarja do 5. februarja. A. K. Iz Velike Loke V okviru SKUD »Ivan Cankar« na Veliki Loki je bil na pobudo tov. Cirila Bukovca osnovan pionirski tamburaški ibor, v katerem sodeluje 10 pionirjev in pionirk. Tov. Bukovec je že pred vojno vodil precej dober zbor in je že dolgo časa nameraval, da ponovno zbudi pri lju deli zanimanje za tovrstno glasbo. Na razumevanje je naletel povsod, saj so mu KZ, KDZ, občinski LO in vaščani obljubili vso pomoč tudi pri nabavi novih instrumentov. Največ veselja pa so za to pokazali pionirji, ki so tovariša Bukovca kar priganjali, a«? i>«» čimprej začne poučevati. Najprej jih je oančil spoznavati note, nato pa jih je počasi privaja nn igranje. Čeprav so bile učne ure predvidene največ za uro in pol. so ga mladi tamburaši samt prosili, naj tih podaljša in ,e včasih zavlečejo tndi po tri do štiri ure. Dasi je tov. Bukovec precej obložen s delom, je mladim navdušenim igralcem prav rad ustregel — »ko pa imajo tako veselje«. Prvi nastop so tamburaši imeli za proslava novoletne jelke na državnem posestvu Mala Loka. Čeprav so se učili iele komaj dobre tri tedne, ie nastop uspel nad vse pričakovanje dobro. Pesem »Na planincah sončece sije« je vso prireditev zelo poživela. Sedaj pa so pričeli tudi ie s težjimi skladbami in bodo nemara do 1. mata imeli že samostojen koncert za Velikoločone m prebivalce sosednjih vasi. Tedaj bodo rožni Straussovi valčki, polke, partizanske in narodne pesmi gotovo pritegnile v dvorano precejšnje število hvaležnih poslušalcev, zlasti staršev, ki so na svoje otroke — mole tamburaše — lahko upravičeno ponosni. Razen obiskovanja rednih vaj se pionirji ufte tudi doma. Vendar pa gre samostojno učenje bolj počasi, sa, je le najbolj prijetno, kadar so vsi skupaj Priporočljivo pa je, da bi tudi domačemu študiju posvetili več pozornosti; note že vsi poznajo, zato naj se v prostem času uče še doma, da bodo potem na vajah lahko že kar zaigrali. Tako bodo tudi oni po svojih močeh veliko prispevoli za dvig kulturnega življenja v svojem kraju. — M Stara Lipa Ni dolgo tega, kar je bilo šolsko poslopja podobno razvalinam starega gradu, danes pu je tnm lepa enonadstropna šolska stavba, ki je v ponos vsci okolici. Med vojno požgano šolo so namreč oo temeljev obnovili. Spočetka je obnova počasi napredovala, ko pa ie prišel za šolskega upravitelja tovariš Franc Kolenc, je delo knj hitro steklo in je sedaj šola popolnoma prenovljena. Ima tudi električno luč in radio, v črnomaljskem okraju jc bilo usidrano mišljenje, da prebivalci Stare lipe niso za napredek, sedaj po so s sodelovanjem pri ohnovi šole ponovno dokazali, da to ni res. Šolski upravitelj Kolenc ima popolno razumevanje za težnje kmeta in se z njimi razume, kot bi se moral razumeti vsak učitelj na vasi. Lahko jih je pridobil za pomoč, ohenem pa je znal dobiti potrehna sredstvu od okrajnega ljudskega odbora Ljudje se radi obr« čajo nanj za nasvete in on prav rad makomal ustreže Tako sodelovanje in medsebojno zaupa, nje bo samo v korist napredku vse okolice. Ze limo mu še mnogo uspehov pri gospodarskem, političnem in kulturnoprosvetncm delu. P. Z. Sinji vrh Se vsako leto po osvoboditvi smo imeli zimski izobraževalni tečaj, letos pa razeu prikrojeval nega tečaja, ki ga vodi poslovodkinja kmetijske zadruge, nimamo ničesar. Po si tudi letos naši ljudje, zlasti mladina, žele izobrazbe, predvsem kar zadevo kmetijstvo, živinorejo in sadjarstvo Vse je, «nmo vodstvo tečajev nam manjka. Včn-sih so naši prosvetni delavci veliko pomagali pri tem in hodili na predavanja tudi v oddaljenejše vasi, sedaj pn tega ni niti na sedežu šole. Potrebno bi bilo, da bi tudi sedanji prosvetni de- Priprave za gradnjo šole v Šentjerneju Pretekli teden se je sestala komisija, ki je imela namen izbrati primerna stavbišče za zgradbo šolskega poslopja v Šentjerneju za sledeče prosvetne ustanove: nižjo gimnazijo, osnovno šolo, otroški vrtec, vajensko šolo in kmetijsko šola. V komisiji so bili: okrajni sanitarni inšpektor dr. Anton Hočevar, gradbeni inšpektor ing. K um p Peter, okrajni šolski inšpektor Kastelic Lojze, zastopnik občine Somrak Franc, domači zdravnik dr. Saje Julče in ravnatelj Martin Marinč. Ker je bilo šolsko poslopje med vojno uničeno, je pouk v treh stavbah, ki večidel ne odgovarjajo šolskim potrebam. Na prošnjo občinskega ljudskega odbora si je komisija ogledala pet stavbišč, ki bi prišla v poštev za novo gradnjo: I. prostor ob sedanjem občinskem poslopju, 2. sedanje sejmišče, 5. bivše dirkališče ob cesti proti Prekopi. 4. prostor no gmajni, zapadno od cesf!. ki vodi proti Orehovici in 5 zemljišče »Gahrina«, v izmeri 4 ha. last KZ, ki leži na majhni vzpetini. Komisija je ugotovila; Pri vsakem stavbišču se je ozirati na to, da bo potrebno zgraditi za stavbo hišni vodovod, ki bo črpal talno vodo. ker Šentjernej nima vodovoda. Nadalje bo treba skrbeti za možnost kannlizacijc. Smotrno bo treba predvideti centralno kurjavo. Stavba noj ne bi bi tudi bila izpostavljena prehudemu vetru, naj bo izven vuškega in cestnega hrupa, ležala pa noj bi približno v centru všnlanih vasi, tako za osnovno šolo in nižjo gimnazijo (širši in ožji šolski okoliš), VpoStcvojoč gornje potrebe za vsako stavbišče, jc smatrala komisija, da tem pogojem ustreza v prvi VTSti »Gahrina«. Na tem stavbišču bi bila najlaže izvedena kanalizacija, bo najmanjši hrup. Ih> sorazmerno najbolj zaščiten« Eroti vetrovom, ker je gozd že zasajen in se o krčil po potrebi odnosno se bo urejal kot park okoff Šolskega poslopja. V tem parku se oi uredil tadi prostor za igrišče otroškega vrtca, ki že obstoja. Ta predlog komisije bo dala občina na široko diskusijo občanom, kar se Ivo obravnavalo na zborih volivcev in masovnih organizacij. Na sestankih se bo razpravljalo o prednostih in hibah posameznih stavbišč. Seveda do prvenstveno treba upoštevati pednpoškn načela pri izbiri stavbišč. Vprašanje šentjernejske šole se je premaknilo z mrtve točke Želeti je. do bi se razprava o tem važnem vprašanju čimjirej uresničila in da bi vsi stavili zdrave predloge. ~~č ŠE 0 PREHRANI OTROK Kot smo zadnjič zapisali, je zlasti važno, kaj otrok je. Se bolj kot organizmu odraslih so organizmu potrebne beljakovine, ker jih telo zato presna v tja, da gradi nove celice. Polnovredne so le živalske beljakovine, ki se nahajajo v mesu, ribah, mleku, kravjem siru, jajcih, pa tudi v rižu, krompirju, korenju in zelju. Maščobe in ogljikovi vodiki so otroku nujno potrebni, ker iz njih proizvaja energijo in toploto. Maščobe tudi preidejo v sestav človeškega telesa. Otroci spet potrebujejo maščobe živ.ilskega porekla: maslo, ribje olje, sladko smetano itd. Pri tem opomnimo mHtere, da otroku v prvem letu starosti ne smejo dajati hrane, pripravljene s svinjsko mastjo. Ogljikovi vodiki so v sladkorju, obrazbi. špehorji pri Vinici lavci malo bolj pomagali mladini pri njeni iz- I Jjtu, kruhu, zelenjavi in sadju. Otroci naj jedo čim več surove zelenjave, ker le tako bodo dobili potrebne snovi. Majhni otroci pa naj ne prično jesti kruha, dokler nimajo zob. V prvem letu starosti pa smejo jesti sploh lr kruh. ki je star vsaj en dan. Za predšolske otroke naj bi hrana vsebovala po en del beljakovin, en del maščob in tri ali štiri dele ogljikovodikov. Le po tem bo otrok dobro uspeval, izrabljal zaužito hrano ter bo zdrav in odporen. Morda izgleda to težko. Toda kar priznajmo si: otrok mora marsikje pojesti vsak dan ocvrto jajce, pogosto ie meso, pa tudi težko prebavljive suhe klobase, slanino itd. Ne tako! Za malico mu dajmo kos kruha z maslom ali smetano, k temu jabolko ali mleko z žlico medu in nekaj keksov — pn kosilu naj je raznoliko hrano vse od juhe z za kuho, sočivja, surovih zelenjavnih sokov ali knš, krompirja testenin, lahkega mesa in močnatih jedi — za večerjo pa lahke, a tečne mlečne, ovsene, riževe kaše, mlečen zdrob, narastke. mleko, mlečno kavo Vitamini so važni za življenje in razvoj ter varujejo telo pred boleznijo Vse bolj pogost; se pojavljajo v okolici volkovi, trud lovcev domačinov, ki si precej prizadevajo, du bi katerega dobili pred cev, pa te brezuspešen Potrebno hi bilo organizirati pogon večp-ga obsega, da bi to škodljivo divjad, ki ogroža drobnica in druge živali, uničili uli vsaj pregnali. P. Z. Stori trg ob Kolpi Z novim letom se je začel pri nas splošni izobraževalni tečaj pod vodstvom šolske upraviteljice tovarišice Vilme Sterk. Obiskuje ga 42 žena in deklet. V kuharski umetnosti poučuje 20 deklet trikrat tedensko po ves dan tovarišica Kristina Ma jerle iz Starega trga; ona je poučevala tudi lani. Iz preprostih živil, ki jih imajo dekleta na raz-polago, sestavljajo najrnznovrstnejše jedilnike, upoštevajoč pri tem hranilno vrednost živil. Uče se, kako se iz domačega mleka napravi dober trapistovski sir, orijo se v pravilnem pripravljanju mize in serviranju ob raznih prilikah, pa tudi o lepem vedenju in drugih pametnih stvareh veliko slišijo. Med vojno in tndi tako? po vojni dekleta niso imela prilike, da bi se * šolski dobi naučile ročnih del. To znanje si bo pridobilo seddj na tečaju 25 tovarišic. Dvakrat tedensko jih v tem praktičnem znanju poučuje tovarišica Vilma Sterk. Zanimanje za učenje je eelo veliko. Vse bi rade znale, od pletenja nogavic, rokavic in preprostih jopic do puloverjev z lepimi vzorci. Tudi za kvačkanje in vezenje i,.r /a okrasitev stanovanj se zanimajo. Poleg praktičnih strokovnih stvari poslušajo in ga pomagajo zdraviti. O vitaminih tečajnice tudi predavanja o političnih dogodkih | ;e zrasla Že cela znanost ki Da še doma in v svetu, imele po »o tudi predavane iz 1 j s . f, .Tla '? ■ Pr , vendar nt odkrila vseh vitaminov. I udi majhna količina vitaminov ugodno vpliva na organizem. Ce ne bi uživali mlevskih izdelkov, kvasa, jeter in rumenjaka, bi nam primanjkovalo vitamina B. kar bi lahko povzročilo hude živčne motnje in pomanjkanje teka Vitamin A potrebuje koža in je važen za rast. Nahaja se v ribjem olju, maslu in rumenjaku. Ribje olje ima tndi zgodovine NOB in graditve socializma pn nas, dalje o varčevanju, higieni stanovanj in ljudi, o moralni vzgoji itd Tudi iz slovenščine bodo ponovile nekaj praktičnih voj. O sadjarstvu, vrtnarstvu in živinoreji jim predava absolvent agronomskega tehnikoma tov. pavel Barič ii Sodevc, o zdravstvu pa tukajšnjo zaščitna sestra tov. Terezija Štrukelj. Ze med tečajem se tečajnice pripravljajo no zaključek, ki bo združen » razstavo ročnih del iu izdelkov kuharske umetnosti. Ob tej priliki bodo priredile tudi igro trodejonko »Navadni človek«, ga robtine iz dolenjske popotne malhe \ Kje smo te zadnjič ustovihf Aha - po »Koči obrekovalcev« na RmUiu Tam so mi po vedale rateške klepetulje, do tta dve osebi po begaih ce* mejo - ko p« h, je naslednji Jon Froncka zagledala sredi vasi. J0 je skoraj »boži«-udarilo«. Samo tole je Se dahnila: »No, adijo moji piketi . potem pa so jo nezavestno odnesli v hišo . . Jo, ja, klepetuljam gre navadno slabo na sveta. Navzlic vika in kriku o volkovih, ki baje po Beli krajini otroke n« debelo goltajo, sem s« oni teden le podal na dolgo pot » kočevski okraj. V fljbntšfct dolini sem začel. Čestital porcijo smisla z« dobra voljo. Zadružnemu domu so prizidali trgovino, ki je praktična stvar, pa le gostilna, da bo skrbela za zabavo. Ker imajo poleg doma tudi že zadružno gostilno, v kateri vsako leto časte Miklavža, bodo sedaj praznovali vse skupaj še v večjem obsegn in kar v obeh lokalih. »Oslarija in Starana nosita dobičke« so me poučili, »živinorejski, sadjarski in drugi odseki pa so dolgočasna zadevščina«. »Pa spremenite Se Ime zadruge!« sem jim zaklical in odhitel proti Kočeoju. Take načelne, svobodno demokratične trgovine, kot jo dovo lpijcjo mestni očetje kočevski, menda ne najdete nikjer več no »vetu. Nič »e ne vmešavajo v prodajo, zato lahko prodajalci polagajo živila ln drugo kamor hočejo, četndi na cesto ali nn kup blata Samo na prodajne mize blaga ne deljejo • ker jih namreč nikjer ni! Da imajo tržno lopo, pravite? Seveda jo imajo v Kočevju, toda to je f jzkiilturiii dom za podgane. Za podeželske, ljudi, ki bi rodi prišli s prodajo pridelkov do denarju za davke, j* lopa zaprta. Dva možakarja z vrečami jabolk »em videl, kako sto zaman iskala vhod v lopo, ki je bil /nrnetan, s snegom. Na avtobusu i* Kočevja v Prtdfrad sem s« znova prepričal, da bo Ie nekaj ratalo iz nadebudne mladine ki študira na gimnaziji. Ce nič drugega ne, \saj olikana je. da ji «d kaf reči. Cisio udobno je zasedla sedeže v avtobusu, da je deset starih ljudi lahko stalo in je *se skupni zelo heeno izgledalo. Nekdo je menil, da mladi gospođici in gospodične zato ue morejo stati, ker giedn na počitnice in jih tete cveki prvega polletja. No. če se bom srečal kje s profesorji, jim bom tudi te težave rozlo žil . . . Na cesti ir hrnonlci proti Zttgozdaen sem kar iz aviohusa pomahal t roko Vjmoljcem: Prav vam jef Ste govorili, da bodo Ceplanci ostali brez odbornika, pa se je to vam zgodilo I Kdor drugemu jamo koplje, ,am Ta(j ¥anj0 ».drkno. V Ctplfah bi bil rad povprašal, kako so se no silve-trovo imeli, pa nlst.m utegnil Mudilo se mi je na veliko janževsko »kulturno« prireditev predgrnjske mladinske gasilske godbe, ki je bila v cerkvi. To ti je širokogrudna kulturnostl Obdržati in častiti rtt „toro, hkrati pa dodati malo novega zarodi barve. . . Vse priznanje za pokazano prizadevnost, dvolič nost pa ni lepa čednost, dragi Predgrajcil V Črnomlju sem spet zavil v priljubljeno mestno gostišče, ker mi I« v želodcu na moč krulilo Ze sem se pripravil rfa nmn posrebal juhico z meskom, pa ti prileze izpod krožnika velik »rus« (pa ne oni izza železne zavese, vrag s tistimi!) temveč pravi pravcati kranjski ščurek ter »ovije naravnost y moj0 jed »Fej nesnaga!« fero dejal, potegnil iz hran* Se velik las in poklical uslužbenca in mn vse to pokazal. Samo tole mi je rekel; >. . . Kaj čemo. ko p« imamo toliko teh živalic . . .« Da bi vam dobro teknile, domače živalice, gostiščniki črnomaljskil Jezen sem se podal čez Voh to v Podgrad na novomeško stran. Tnm so se mi ljudje pritožili čez Jnhnnu. ki je na Domnovi irri neko igralko pretepel. Poleti s,- p. po pSenici valjal in plotove podiral, zdaj se po nad dekleti znaša. Delat dajte fanta da bo svoje moči drugje skazoval, ne pa nad ženskami, sera svetoval možakom, pa so rekli do mu delo smrdi ker ga organizacije ohlačijo. Ze pred tremi leti mu je državo dala opeko za zidanic hise, zdaj pa noj mu da še zidarje, da mu bodn bajto postavili, johon, Johan, moj stalni gost boš v malhi, fP se ne poboljšaš! No Otočcu sem kmetijsko zadrugo pozdravil, ki ima lanski fižol še vedno v latah kozolca: v jeseni so ga krave »mukale, pozimi po ga ciganke obirajo. O ti ljuba dobrosrčnost! Po niste prvi v tej Čednosti, prijatelji v Otočcn* Posekajo vas mesarji v Trtbnjtm. 17. januarja so »e pripravili na zakol volička, lotili so se ga prav na srednjeveške način (Stepinčevi ustaši so Pili menda usmilieiiejši kakor trebanjski mesarjih Ko so ga že klali, «e je volu zahotelo domače krme Pobegnil jc bromnim mesarjem iz klav niče in »solzne doline« ter jo s krvavečim vratom ncvrl domov v RepČe. Začelo se je dirka na življenje in »mrt. V domači vasici so vola srečno ujeli, ga pripeljali nazaj v Trebnje, tam pa jim j> žival spet ušla — to pot kar po železniški progi proti Štefanu . No, končno je dozorel v mesarski! bulicah stra teški načrt: organizirali «o zasedo, krepkega volička končno ujeli, ga zvezali in znova od peljali v — klavnico Kdor zna, pa zna' Taki pobegi - tako pravijo Trebanjci — na niso nič redkega v Trebnjem. Pavlina, verni drug. hvala za česanje tre banjske brivniee! Tokrat so mi že kulturno _K LAV Kite A postregli s svežo brisačo, le kolonske vode za »žegen« še nimajo, ker so jo »pozabili« kupiti Počešivo jih tokrat oba, pa bodo ljudje tudi to Še dobili. Samo š> v Šentjernej skočimo v gostilno, ki je v otroškem vrtcu, oz. ne. oprostite, otroški vrtec je tam v gostilni Med vinske duhove se meio prijetni duh dojenčkovih pleničk, da »t gostom kar milo stori pod nosom. Pa fte v drugo skočimo pogledati, v kateri sc lastnik z izobešenimi sliknmi nobenemu ne bi rod zameril ne na levo, ne na desno. O ti blažena sprav Ijivoatl Nasvidenjel vitamin D, brez katerega postane otrok rahitičen. Znanj so še drugi vitamini, katerih vsak ima svojo posebno nalogo v zaščiti človeškega zdravja. Jajca so otroku najbolj koristna surovina, ker vsebujejo važno hranivo lecitin, katerega živčevje ne more pogrešiti. Zlasti manjšim otrokom pa ga pripravimo takole: surov rumenjak svežega jajca zmešamo z žlico sladkorja in lahko dodamo tndi sok limone. Otroku nadalje ne sme primanjkovati soli, da hrano lah kri pravilno pre-snavlja, kalcija in fosforja, da mu gradi kosti (sta v mlečnih proizvodih, jaj- Pozdravite avojce « tujini z *Dolenjakiru Ustom"1 Naročite jinj ga - nva"l«žni Vam bodo za pozornost! eih in kruhu) — in končno vode, ki med drugim tudi uravnava toploto telesa. Na otroke pa vpliva tudi okus hrane. Okusno, dobro pripravljeno hrano otroci boljše preba vi ja jo, ker vzbuja tek in s tem poveča izločanje želodčnih sokov. Ali morda po vsem doslej povedanem moramo priznati, da smo otroke povsem drugače hranile? Poiščirno najprej pri prehrani vzrok, da so bledi, suhi m cmeravi, potem Še, če jih vse te zimske mesece ne spustimo 4ia prosto (pa čeprav pridejo potem z mrzlimi noski in rdečimi rokami domov) — in če jih stalno kregamo, kaznujemo in stresamo svojo slabo voljo nanje. Poizkusimo se najprej same poboljšati, pa bomo videle, du bodo tudi otroci kmalu takšni, kot bi jih vsaka mati rada Imela: zadovoljni, veseli, pridni — in zdravi. Zg. C OBVESTILA ) OBJAVA Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Nove-m mestu je v zadnjih mesecih previisl velike ii/i :>.. ki so rib do sedaj opravljala poti let ali pa to s>e reAevaie contralno v Ljubljani. Zato je prisiljen omejiti čas »a -prejemanje strank ln sicor: Ob jKintvletjkih za čas od 8. do 14. ur«, v ostalih delovnih dneh pa od 8. do 11 ure. Zaradi ogrromnntfa dela 7-nvoloč>nib ur ne bo sprejemal, ker naj stranke upoštevajo In si prihranijo pota ter stroAke. v svojo korist pa omocročljo nemoteno reAovanj*' tekočih poslov. Direktor: Majerle Vinko. 1. r. OBVESTILO Prvo povojno bruoovanje novoraeAkih vi-sokošoleov ho v sobota 7 februarju IVSt a naslednjim sporedom; 1. Ob 19, uri bo nvečan sprevod in čitanje proglasa NovomoAčnnom nn Glavnem tnru. 2 Ob 20 uri »brucovski več-.r« % obredom v Domu JLA. Ikth plesni orkester 17, Liuhlia.ne Vstop z, vabili. Cene vstopninam HO din. - Vab-i",n'! Pripravljalni odbor JAVNA ZAHVALA Društvo uiMfkojencev. podružnica Šentni-pert pri Mokronogu se najiskrenejp, zaliva Ijnje delovnemu, iiolektivu rudnika Krmelj /.a i>ok lon.ieni premo« rudniškim upokoje.n-eom tukn.iArije podružnico v letu lft.V2. Ennko se zahvaljujemo rudniški upravi za razumevanje in naklonjenost. Najprisrčnejita zahvala pa cre delavskemu svetu in sindikatu rudarjev, *p poseliej predsedniku Pircu in tajniku Zeleznlkn Vsem še enkr.-it nnjlopAa hvala in priporočilo za bodočnost. Z rudarskim pozdravom. Srečno! JClhd KINO NOVO M15 S TO PREDVAJA: Od 6. do !). februarja: ameriAki film • llrndvajske melodije«!. Od 10 do 12. februarja: ameriški film ■ Kraljevi brlvee«. Od 13 do IG. februarja: avstrijski film -Potepuhi« KINO nm.HN.JSKK TOPLICE PHKDVAJA: 7. in 8. februarja: američki film »Chelvonne«. Urejeno brlv«:ko-frl/.ersko delavnico odda v za.kup Zdraviliško jrostinsko podjetje v DoJenjskih Toplicah Pojroji pri Upravi zdravilišča. PRODAM 30 gr streptomicina. Naslor ▼ upravi l ista. DANES ob 10. uri dopoldne javno žrebanje nagrad novoletnega nagradnega razpisa Dolenjslega lista v Rdečem kotičku OLO Novo mesto Stran DOLENJSKI LIST Stev. 5. JOŽE DULAR; ZVESTO PRIJATELJSTVO Spominjam se... Bilo je o prvih počitnicah. Zunaj je deževalo, bilo je hladno vreme, jaz pa sem ležal na veliki kmečki peči, iz katere so že dopoldne vzeli krtih. Zdaj je bila prijetno mlačna, da me ni pekio v komolce, s katerimi sem si podpiral glavo. Bil sem majhen, droban fantič, ki se je pravkar pregrizel skozi prvo učenost abecednika. Tako sem zdaj s peri prisluškoval dežja, ki je škro-botal pod napuščem. Sam sem bil v sobi in prav na kraju peči je ležala debela, rjava knjiga. Bila je že oguljena, hrbet ji je bil potemnel od številnih rok, ki so jo prijemale ob večerih. Videl sem jo tam ležati že prej, toda ni me zanimala. Zdaj pa sem se nenadoma napol dvignil in jo potegnil k sebi. Odprl sem jo. Brez radovednosti. In sem bral: »Vedež. Časopis za šolsko mladost. Vredoval Janez Navratil. II. tečaj 1849. V čete rti k 4. p rosen ca«. Bila je prva nešolska knjiga, ki mi ie prišla v roke. Bral sem besedo za besedo, zgodbo za zgodbo. Kak čudovit svet se je nenadoma odprl pred menoj! Ubogi abecedniki Kje bi se mogel meriti z učenostjo, ki so jo neznani ljudje pred toliko desetletji tako radodarno natrpali v to knjigo. In bral sem »pripovesti« o zgubljenem sinu, zvedel sem, kako je nekdo oslepil svojega prijatelja, prvič slišal ljudsko modrost, da »po hudi tovarišiji rada glava boli«. Potem pa sem bral kar povprek: »Popisi življenja znamenitih Slovanov«, »Ne hodite na led«, »Sova za strah«, »Od strupa v jeter-nicah in krvavicah«, »Katera žival je, glede na njeno velikost, nar močnejši na svetu« (tu sem zvedel, da je to bolha, ki skoči dve stokrat tako visoko in čez dve stokrat tako daleč, kot je nje život dolg). In bral sem o fantalinn, ki že tobak pije, o slepcu s plunko, 0 srčnem dečku in nezvestem psu, o milosrčni hčeri in našel tam vmes znamenito podučenje »kako kebre pokončati in mertve v prid oberniti«, kjer se mi je razodelo. da iz 12 bokalov na poseben način scvrtih kebrov lahko dobimo 3 bokale kolomazila. Tn kje so bile še vse druge zgodbe in povesti, kje vse neštete vraže in prazne vere, kje drobtinice, smešnice in zastavice! Pred mano je zaživel nov svet, tako lep in čudovit, da sem pozabil na jed in spanje. In živel sem s temi velikimi in malimi junaki, se z njimi smejal, 1 njimi trpel, z njimi umiral. Zjutraj, čez dan in zvečer sem jim zvesto stal ob strani. Ne abecednik, ta knjiga mi je bila prvi resnični nepogrešljiv prijatelj. Toda nekesra dne mi je rekla teta: »Daj sem tisto knjigo! Samo branje si boš pokvaril.« »Kako pokvaril?« sem se začudil in potegnil knjigo k sebi, ker se je teta že stegnila po njej. »Saj vidiš, da piše: kert. pert smert! Kje pa beremo danes tako? Samo branje si boš pokvaril, pravim!« »Saj je vseeno.« sem se branji. »To je res tako pisano, vse drugo pa je čisto prav.« Oglejte si 'utkovne predstave! Končno se je lutkarjem novomeškega uči le h ličji Izpolnila vroča želja: zgraditi si lutkovni oder. S pomočjo gradbenega podjetja »Krka« tn Društva prijateljev mladine so postavili prenosljiv lutkovni oder. Tako ie zda l že narejen prvi korak za uresničitev obsežnega načrta gostovanj po osnovnih šolah v okraju Predstave v mestu bnrln redno vsakih 14 dni ob sobotah ln nedeljah ob M url popoldne Prva predstava »Radovedni Pavllha« ho v soboto, dn« li februarja 1!»53 ob 14 url, nato pa v nedeljo, dne 15 februarja 1953 ob 14 uri v osnovni Soli Novo mesto. Za ti dve predstavi nI vstopnine. Za tem ho več ponovitev »Rdeče kapice« Itd. Podrobnosti hndo oh.1i»vl ien*> t »Dolenjskem lista«, zato ga redno berite! A. It. (OB TEDNU KNJIGE) »NiČ ni prav in tudi vseeno nil« je teta vztrajala pri svojem. Tisti dan sem še ubranil svojega Vedeža, naslednje jutro pa ga nisem več našel, čeprav sem ga zvečer skril za šivalni stroj. Jokal sem, to se spominjam, bridko jokal, ln naj me je skušala teta potolažiti, naj mi je ponujala to in ono, ničesar nisem maral. Konec je naredila moja mati. »Daj mu tisto knjigo, da bo mir,« je rekla teti. »Ce si bo res branje pokvaril, za kar pa menda ni nevarnosti, si ga bo že v jeseni v šoli spet popravil.« Materina je obveljala in teta mi je vrnila knjigo. In uspelo mi je, da sem Vedeža uvrstil v svojo knjižnico. Zvest prijatelj mi je ostal do današnjih dni. * Oni dan mi je urednik naročil, naj nekaj napišem za Teden knjige. In izšla so navodila, kako naj knjigo propagiramo in jo razširimo med ljudstvom. Treba je predavanj, treba je literarnih večerov, kulturnih prireditev, knjižnih razstav! Treba je dati knjigo ljudstvu, da jo bo vzljubilo. Njegova prijateljica naj postanel Jaz pa pravim samo eno: potrehno je to! Toda mislim si: težko je nekomu vsiliti prijatelja. Vendarle pa, če mu samo pokažemo pot do njecra, je že veliko. Mogoče mu bo ostal zvest. Jaz sem mu. In ko danes spoštljivo držim v rokah Vedeža, tega svojega prvega resničnega prijatelja — kako tiho je praznoval svojo stoletnico! — prijatelja, ki sem mu v svojem mladostnem navdušenju zadal prenekatero rano (o, to se mu pozna na njegovi častitljivi obleki!), se obenem hvaležno spominjam vseh neštetih knjig, ki so v teh dolgih letih romale skozi moje roke, mi zvesto obstale ob strani in mi bile nenehen studenec znanja, radosti in tihih ur. In blagrujem ljudi, ki jim je, rekel bi, dana milost, da jim ni treba knjige vsiljevati. V tihi ali prešerni uri jo najdejo in prijatelji si ostanejo. O, da bi tudi vam bila dana ta sreča zvestega prijateljstva! Cankarjevi,Hlapci'namelliškem odru Metliška igralska družina jo pred kratkim v režiji tov. Viktorja fiviglja uprizorila na domačem odru Cankarjeve »Hlapce«. Drama v petih aktih, ki jo je Cankar napisal pred 44 leti in za katero se je s-aim izrazil, da je bila do tedaj njegovo največje delo in da je »zgrajena od kamna«, je vsekakor veren prikaz tedanjih šolnikov in ostalih ljudi, ki so bili bodisi sluge ali pa gospodarji tedanjih političnih razmer. Dve leti prej je namreč pri volitvah v avstrijski državni zbor z veliko večino zmagala klerikalna stranka, ki si je potem pri nas s silo skušala podrediti vse politično, go-Ko&podarsko in kulturno življenje. Bila je doba pravega duhovnega nasilja in Cankar je dobro vedel, kakšen odmev bo našlo v javnosti to njegovo dplo, saj je takrat sam pisal svojemu založniku- » . . . Naredil sem veren portret naših sedanjih nadvse umazanih političnih razmer. Če pride (drama) na oder, bodo tulili; in priti moral« MISLI O K h i 1 G 1 Črka, ki je ohranila besedo, je rodila knjigo, lz kamnitih plošč, iz lončenih ploščic se je počasi, skozi stoletja, izoblikovala podoba knjige: papirus in pergament sta stopila na mesto kamna in gline, pisalo na mesto dleta. Med izumom prvih pisav in med prvimi knjigami v našem smislu leže dolga stoletja, o katerih je neslutena moč Črke rahljala pot kulturi in pot knjigi. Knjiga, gledana z zornega kota več-tisočletnega razvoja človeštva, je najdragocenejša posoda, kar jih je iznašel človek. Zakaj posoda je namenjena ohranitvi in knjiga je tista, ki hrani in varuje najdragocenejše vrednote človeštva. Nič ni tako trpežno, kakor ta posoda duha, narejena iz krhke snovi, a zmožna neugnanega obnavljanja Ni si mogoče zamisliti kulture brez knjige — navkljub radiu, filmu in drugim poizkusom, da bi našli modernejše zunanje sredstvo notranjega oblikovanja in duševne rasti. Knjiga ostaja neugnano živo in prepričljivo potrdilo nase spojenosti s tisočletji kulturne zgodovine. Magija črke nas osvaja vedno znova. S črko, z besedo ujemamo duha, z duhom ujemamo spoznanje, s spoznanji preoblikujemo sebe in življenje. Hvala knjigam za misli, ki bi brez njih bili neskončno siromašnejši, za spoznanja, brez katerih bi bili še zmerom nebogljeni in šibki na tem našem planetu. Hvala jim za lepoto, za vso tisto čudovito tolažljivo lepoto, s katero si ob njihovi pomoči lajšamo in slajšamo življenje. S knjigami si ustvarjamo umetno sonce, da nas greje na poteh življenja. Kadar koli stojimo ob knjigah, prisluhnimo zvesto njihovemu glasu. Čuj-mo, kako nam davni poet je in misleci molče govore skozi vekove. preko tolikih razvalin, pogorišč in grobov ... Iz razprave Božidarja Borka: »Hvala vam, knjige« Cankar se ni motu. Tedanja avstrijska vladna cenzura mu je v drami črtala kar 62 mest in s tem preprečila uprizoritev. Le malo bolje se jo Cankarjevim »Hlapcem« godilo v predaprilski Jugoslaviji. Prodrli so sicer na oder, čeprav včasih občutno cenzurirani in šele danes igramo Cankarja takšnega, kot J6- Zaradi takratne, zlasti mLajeim ljudem teže razumljive dobe, je tudi bilo potrebno, da je glosator preden se je dvignil zastor, gledalcem v skopih besedah povedal, kje je vzrok in kaj je napotilo Cankarja, da je ustvaril svoja »Hlapce« I_ie tako eo lahko sledili vsebini in so vsaj nekateri, ta večer polno dojeli Cankarjevo umetnino. Priznanje pa je vsekakor treha daiti režiserju, ki se je z mladimi igralci spravil na tako trd oreh, saj sta dve tretjini nastopajočih bili mladinci in je za marsikoga od teh - ne samo v postranskih vlogah — bil to njegov debut na odrakih deskah. Tako jo bil prav zadovoljivo nbran na odru učiteljski kolektiv s starim omahu-ječvm nadučiteljem na čelu, ki ga je prepričevalno podal rntinirani igralec tov. Vilfan, Učitelj Jerman, ki je glavni nosilec vsega dejanja, je našel v tov. Crnngl.in dobrega mterpreta, ki pa ga je včasih motu dialekt in napačno, ozko izgovarjanje vokalov. Glafcno neuravnovešen je bil ponekod tudi mladi Flajnik v vlogi učitelja Ko-™'*rJa« k' ».J* 'gralsko, če odštejemo nekaj trdih, okornih kretenj, prav uspešno uveljavil svoj igralski talent. Med učiteljicami je zlasti v nekaterih prizorih pokazala močno vživeto podobo Lojzke tov Stromarjeva, dobri pa sta bili ostali dve (tov. Vesellčeva in Feuseva). slednja predvsem « svojim jasnim odrskim Klasom. Zai ne moremo Istega trditi o zdravniku tov. Jakljevi&a, ki je govoril zamolklo in nerazumljivo ter je bil zlasti v zadnjem prizoru malo preveč tog. V dobrega igralca pa se utegne razviti mladi Vergot. ki je bil resda nekoliko premlad za lik izkušenega, za ncv svet se borečega kovača Kalandra, zadovoljil pa je kljnb temu, tako igralsko kot glasovno. Kalandrovega in Jermanovega antipoda — župnika — je igral režiser sam. Tudi vse ostale manjše vloge — med n.nmi je bi' zlasti Izrazit pijanec Pisek tov. Ba.imer.ia — so bile primemo zasedene, v kolikor seveda zmorejo mladi ljudje v maski, postav: in glasu posneti odrasle može in žene Kar naravni pa eo bili masovni nastopi, slasti ▼ četrtem d« jam Ju. Vsekakor je treba prizadevanje metliških mladincev ki so v »Hlapcih« spregovorili svojo resno besedo, pozitivno oceniti in želeti je. da ne h; ostalo samo pri prvem poskusu, marveč da bi jih čez leta videli na odru že kot dozorele igralce. No Krki Tiha in nema se vije krog mesta in ga objema kot ljubica zvesta. Zadnja luč sije še tam izmed vej, Krka se vije počasi naprej... Adijo, adijo! Kakor meglice, kakor vodice sredi te reke časi hitijo ... Morda na veke, ljuba, adijo! Dragotin Kette Lepa knjiga za mladino in odrasle Ivan Ribičič: Povesti z gora Uredništvo »Gorenjskega glasa« v Kranju je izdalo knjigo na pol pravljičnih povesti znanega mladinskega pisatelja Ribičiča. Kakor pove že naslov, je okvir vseh teh zgodb (O slepcu in grdi deklici, o Pastirju Gabru, Godcu Mihi in divjem možu, o Beli srni, Orliču in druge) prelepi in čarobni svet naših gorenjskih gora, znnn že iz mnogih otroških in mladinskih povesti, zadnje čase pa še posebno iz filma »Kekec«. Čeprav povesti posegajo tudi v na pol bajni svet, so vendar pisane moderno in brez vse nepotrebne pravljične navlake, ohranjeno je le tisto, kur je v pravljici večno realno: plemenitost in lepota, povezana s folklorno simboliko naših gorskih prebivalcev. Ribičič je te svoje Povesti z gora posrečeno preplel z nekdanjo socialno problematiko, napisal jih pa tudi v lepem, sočnem jeziku. Knjigo priporočamo zlasti šolskim knjižnicam. Belokranjska Tihi veter od morji — pala rosa z javora, vzdramila se ljubica, lepa moja Mandica. Vzdramila se ljubica, vzdramile se rožice. >Dobro jutro. Mandicalt. jo pozdravi rožmarin, a rdeči nagerlin nagne se ji prav do ust. Da sem jaz ta nagerlin! Oton 2upančič Tri ..enodejanke'' za naše odre »Tri enodejanke« v zbirki Knjižnice ljudskih iger je izdala Ljudska pro-6veta Slovenije, da bi ugodila povpraševanju igralskih skupin po krajših, lažjih veseloigrah, ki vsebinsko in scensko niso zahtevne in so zato izvedljive tudi na začetniških in mladinskih vaških ter šolskih odrih. »Našli so se«, Antona Ingoliča vesela enodejanka iz polpreteklega časa, je zgodba o profesorju Andreju Sircu, po srcu mlademu petdesetletnemu samcu, ki organizira na letovišču skupino svojih dijakov, da mn uprizorijo njegovo igro »Vsak je svoje sreče kovač«. V svojem »samskem« srcu si ie Sirec zamislil v življenju dogodek enak onemu v igri; toda v življenju se zadeva drugače zasuka: mlado Ivanko, v katero je Sirec zaljubljen, dobi suplent Osat Sirca pa uklene v zakonski jarem Ivankina mati-vdova. Avtor prikazuje v igri vrsto boli ali manj smešnih malomestnih ljudi iz naše polpretekle dobe, njih razburjenja in vesele dogodivščine tako, da se bo ob tem zabavalo staro in mlado igra je opremljena z režijskimi pripombami Janka Liška. Scena je preprosta-, jasa sredi smrekovega gozda 6 pročeljem planinske koče. V igri nastopa 14 oseb, sedem žensk in sedem moških. Igra je primerna zlasti za vesele priložnosti. »šolskega nadzornika« Koste Trif-koviča, šaloigro s petjem v enem dejanju, je prevedel Fran Onič. Kot ostale 1 rifkovičevo enodejanke se odlikuje tudi 1h po spretnih zapletih in toplem humorju. Ko govori o pod. kupljivosti šolskega nadzornika v st? ri Avstriji in o članu Matice, ki meni. da so knjige samo zato da bi se vanje tir zavijal, se avtor na svoj blag na- čin posmehuje onemu delu vojvodinskega meščanstva v drugi polovici preteklega stoletja Lahkotno in zabavno isana, povezana z ljubezensko zgod-si j eigra na srbskih odrih in drugod že davno osvojila občinstvo. Scena je soba v učiteljevem stanovanju na vasi, nastopa 6 oseb, 2 ženski in 4 moški. »Krap« je edino odrsko delo enega od najvidnejših srbskih pesnikov prejšnjega stoletja, delo »pesnika nacionalnih idej, republikanskih in demokratičnih teženj in idealov«, ki je znan pri nas predvsem kot mladinski pesnik. Zaradi Šaljive, vedre vsebine se igra na srbskih in hrvatskih odrih mnogo igra. Scena je: vrt, na levi strani hiša, na desni vodnjak. Nastopa osem oseb, dve ženski in šest moških ter kmetje in kmetice. * »Tri enodejanke« stanejo brez poštnine 120 din in se naročajo pri Izvršnem odboru Ljudske prosvete Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. št. 7. Slovnica makedonskega jedka za inozemce Državna založba LR Makedonije je objavila prvo slovnico makedonskega knjižnega jezika, namenjeno inozemskim slavistom. Knjigo, ki vsebuje poleg čisto jezikovnega dela tudi čitanko in slovar, je sestavil profesor slovanskih jezikov na harwardski univerzi Horace Lunt. Čitanka obsega izbrana besedila sodobnih makedonskih pisateljev: makedonsko-angleški slovar, ki je prvi te vrste, pa ima okrog 8000 besed. „Robinzon" in „Prešernove poezije Prešernov teden je pravzaprav vsakoletni teden slovenske kulture. V njem počastimo spomin našega največjega genija, pesnika iz Vrbe, se nekako znova ogrejemo in obsvetlimo ob luči, ki nam sije iz njegove nesmrtne poezije in iz »dej tega velikega našega brata. In seveda je namen, da ga tudi globlje spoznamo — kajti tak zaklad, kot je Prešernova umetnost, nam odkrije zmerom nove dragotine, kadar koli pobrskamo po njem. Letos tovarišuje s Prešernom še Teden slovenske knjige. Naj oboje čimbolj pomaga požlahtniti drevo naše kulture, da bo obrodilo lepih sadov za posameznika in za narod. Naprošen, da bi dal svoj prispevek za Teden slovenske knjige, sem hotel v pripovedni obliki napisati nekaj o svojih prvih srečanjih b knjigami, kajti prvi, še vsi rosni spomini so najlepši. Pa me je prehitel prijatelj p° srcu in peresu, Jože Dular. Tako mikavno in ljubeče je opisal svojega »Vedeža«, da sem se pred vsebino in stilom spoštljivo umaknil. Nekaj pa moram le napisati, kajti obljuba je dolg, in urednik človeka ne spusti zlepa iz rok. Vedež je revež, kakor je bil tisti »Vedež«. ki ga je Dular mikastil. kakor berete na tej strani. Jaz bom povedal, kako sem se seznanil v tretjem razredu osnovne šole z »Robinzonom« in »Poezijami dr. Prešerna«, dvema knjigami, ki sta mi "d prvih srečanj z leposlovjem ostali najbolj živo v spominu. Prva zbog vsebine, druea pa... Takrat torej sem začel požirati knjige, in bilo mi je pač usojeno, da me bo ta lakota mučila vse življenje. Prvo literaturo m" je posodil učitelj iz šolske knjižnice. Med njimi je bila za vse šolarje kar obvezna povest o »Pridnem Janezku in hudobnem Mihcu«, in razumljivo, da je nobeden ni rad bral. Skozi moje roke so že šli »Zmaj v Bistriški dolinu. »Repoštev« in še nekaj takih bukvie s podobami. Takrat pa mi je moj poznejši »knji-gar« čevljar Martin posodil prvo knjigo, ki me je resnično prevzela. Bil je »Robinzon. — Slovenski mladini pripoveduje Janez Parapat«. Tnje dežele, neskončna morja, otoki in drugo, vse to je dolgo polnilo mojo domišljijo, in, priznam, da mi jo včasih še sedaj, le dimenzije so širše. Kasneje mi je zgodba o Robinzonu postala kot nekak simbol knjige sploh k*ajti svet lepe knjige, pripovedne in pesniške, je svet fantazije, toda fantazije, ki se rojeva in diha sredi vsakdanje realnosti, kakor ima fantazijska zgodba o Robinzonu svoj vir v resničnem dogodku. Bila je prva knjiga, ki me je učila misliti in je pokazala, kako se domišljija razmahne in kje je skrita hrana zanjo. Nedolgo potem mi je bil taisti Martin (star možiček, krpajoč čevlje v bajti tik gozda; v spominu mi živi skoraj kot gozdni mož) daroval knjigo Prešernovih pesmi. »Na, fant, boš videl, kako se lepo bere.« Bralo se je res lepo, toda kaj je imel od tega branja desetletni vaški pobič! Čudna vsebina, čudne besede, bral sem pa le rad, ker je tako lepo teklo in sem majčkeno že tudi vedel, kaj je Prešeren. Toda srečanje s Prešernovo poezijo se je klavrno končalo Moja krušna mati. preprosta toda načitana ženica, mi je knjigo kratkomalo vzela, pa še okrog ušes se je posvetilo, ker »berem take stvari«. Drugi dan, ko je bilo spet jasno, sem jo kajpak prosil, naj mi knjigo da, pa me je vprašala, kaj sploh razumem v nji Omenil sem ji pesem, ki mi je bila naj bolj všeč in edina kolikor toliko razumljiva: »Povodnji mož«. »Vidiš, da si še premajhen.« mi je rekla na kratko in Prešernovih Poezij potem dolgo nisem več videl.. Zato pa sem Robinzona znal malone na pamet. Pa vendar tudi Prešeren ni bil zatonil v pozabo. Tn kadar me danes očara lepota in prevzame globina Sonetnega venca, se mi zazdi, da vidim pred seboj sebe — fantička, ki skoraj z nosom orje po straneh Prešernovih Poezij in že podzavestno sluti lepoto pesmi in slovenske vezane besede. Ko to pišem, imam krog sebe vsakovrstne knjige. Na kupe pa jih leži prebranih na dolgi poti od tistih prvih srečanj do danes. Koliko glasu odmeva iz vseh, koliko misli so zapustile, koliko podob vtisnile v srce in duha. Človek bi jih rad zbral vsaj za trenutek okrog sebe. Ali še rajši tiste, ki so jih pisali. Pridite Prešeren pa Jurčič in Cankar in Gregorčič in Zupančič in vsa dolga vrsta naših pripovednikov in poetov. Roko bi vam stisnil, od srca dejal: Hvala vam! Za lepoto, ki ste mi jo trosili v mladosti in mi jo še obilneje dajete danes. Za misli, za spoznanja, kratkomalo za vse, kar polni in ožarja moj duhovni^ sveti... In pridite tudi vi drugi, iz daljnih časov in vseh mogočih dežela. In ne bi z manj radostnim obrazom stopil tudi pred starega Daniela Defoa: »Vaš Robinzon je bil moja prva leposlovna hrana. Hvala vam!« In nič hudega, če bi stal zraven še njegov skromni slovenitelj Parapat... Ne bodo prišli in ne morem jim stisniti rok. Toda zdi se mi. da so knjige pošepe-tale: Saj smo me s teboj. Me hranimo najvrednejše dragocenosti njihovih src in glav. Samo posezi, odkrivaj, uživaj ... Da, da! Knjiga je lahko vedno in povsod z nami. Hrani nas, odpira vedno nova obzorja, nam odkriva vse kontinente zemlje in duha. In namen Tedna slovenske knjige je, da bi se tega vnovič in globoko zavedli. Sleherni, ki knjigo ljubi in ki ve, kaj knjiga pomeni v življenju posameznika in naroda, mora zanjo navdušiti tudi drnge. V tem je plemenit propagandni namen Tedna slovenske knjige. Naj bo res uspešen! Severin Šali Spel sem porabil poslati zaostanek naročnine za Dolenjski listi Se nocoj bom Izpolnil položnico, sicer ne bom nezgodno zavarovan. gL tot r*fl