KATOLJSK CERKVEN LIST. -Danica" izhaja vs.k p-t«k na celi poli. in veljA po pošti za celo leto 4 {d. HO kr.. za pol leta ž pl. 40 kr za četert leta 1 gl. V tiskanim sprejemu« /a celo leto 4 si., za pol leta 2 gL, za fetert lete 1 gl.. ako »dene n te te praznik. M .Danica «iar 30 kr. lan poprej Tečaj XL. V Ljubljani, 3. rožnika 1887. List 22. Ogenj svetega Duha. Visoki binkoštni praznik je bil prišel sveti Duh v podobi gorečih jezikov nad perve oznanjevalce svete vere. Ta praznik nas zbuja premišljevati to veliko in imenitno dogodbe. Jezus sam, ko je bival na zemlji, je rekel: »Prišel sem prinest ogenj na zemljo, in nočem druzega, kakor da gori." Sin Božji sam je pripravljal svet na ta ogenj sv. Duha, zlijal nebeške iskre in mečil terda serca z nauki in čudeži; prihranjeno pa je bilo sv. Duhu. ki se izhaja od Boga Očeta in Sina, da potem ko je bilo odrešenje dopolnjeno in je Jezus odšel v nebesa, ta nebeški ogenj razširja in ga v veliki meri razlija, in to se je godilo v pervo binkoštni praznik. Slabi še in boječi iz strahu pred judi, kateri so Jezusa križali, sedeli so aposteljni zbrani v dvorani na Sijonu v Jeruzalemu. In glej! v podobi gorečih jezikov je prišel sveti Duh uad nje. Ogenj, katerega jim je Jezus obljubil, prišel je v njihova serca. V čem pa je ta ogenj? — Podoba, v kateri se je prikazal in dogodbe, ki so sledile, nam prav živo kažejo, kaj se je z duhom aposteljnov zgodilo. Zginil je strah in neodločnost pri aposteljnih. zginil za vselej; kakor zgine slama v goreči peči, tako so zginile tudi nepopolnosti. Bili so spremenjeni. V sercih jim je gorel ogeuj uebeški, ogenj sv. Duha, ogenj ljubezni božje, pripravljeni so bili tudi naj težavnejše opravilo, trud, terpljenje sprejeti na čast Božjo. V njih gori ogenj ljubezni do ljudi, katerim morajo resnico oznanovati; nič jim ni pretežavno, samo, da jim svete resnice v serca cepijo. Ta sveti ogenj jih je zmožne naredil, da so brez odloga začeli z vso gorečnostjo oklicevati nauk zveličanja; ognjena so jim serca, ognjeni jeziki, ognjene besede njihovih ust. Ta ogenj je ogreval vse, kateri so njihove besede z dobro voljo poslušali. Svet, ki stoka in zdihuje v smertni senci in v merzloti zmote, pričakuje vas, o aposteljni Gospodovi; pojdite in učite, razsvitljujte in vžigajte zemljo! Vstali so in šli, vsaki tje, kamor ga je vodil sveti Duh pod vladarstvom njega, katerega je Jezus imenoval pastirja vse čede. Šli so veseli po vsem Rvetu oznanjevat edino sv. vero, edino piavo resnico. Iz njihovih ust govoii sveti Duh, ki je vzel njih serca v oblast. Ogenj se je vedno bolj in bolj razširjal in vžigal, in svet se je začel prenavljati. Ali gori tudi dandanes še tisti ogenj, ali sveti še vedno ona poživljavna luč? Gotovo, da! Saj oi drugač mogoče. V starem zakonu bila je postava: »Ogenj na altarji uaj vedno gori." Ta ogenj, podoba ogoja nove zaveze, je vedno gorel, pa ugasnil, ko je prišel pravi ogenj, in ta pravi božji ogenj, ki ga je zanetil sveti Duh binkoštni praznik, ne bode nikdar ugasnil: dan je bil zato, da gori v nčencih Gospodovih do konca sveta. Zatoraj bodi potolažen, o kristjan! V občestvu, katero so aposteljni vstanovili, v sveti Cerkvi, vedno gori ogenj. Verno časti sv. Duha, moli ga zvesto, posebno binkoštni čas. vdeležuj se gorkote in luči, katero razliva sveti Duh. Iskrica tega ognja je zadela tvojo dušo pri svetem kerstu, a plamen pri sveti birmi. Vedno in vedno množi se z molitvijo, s poslušanjem besede Božje. O nikar ne pusti, da bi greh ugasnil v tebi ta ogenj! Ne loči se, ne očitno, ne skrivaj od sv. Cerkve, od naprave zveličanja, od ognjišča milosti, in ne zamudi v zvezi s ponižnimi otroci svete Cerkve vedno k svetemu Duhu moliti in ga prositi milosti božje. — posebno pa zdaj o Binkoštih i Mnogi katoličani pa tretjo božjo osebo, sv. Duha, vse premalo poznajo in častijo. Ta brezobzirnost zelo škoduje kerščanskemu življenju. Vsi smo prejeli sv. Duha v zakramentu svete birme; se ve, da ostane pa le takrat v nas, dokler ue zabredemo v velike grehe — Naše telo postalo je tempelj svetega Duha. — Zali. da se le redko kedaj na to misli; — le premnogo jih je, ki opuste zahvaliti se za darove sv. Duha. Le sveti Duh napolnuje sveto Cerkev z resnico in milostjo. On vsacega, kateri veruje, z lučjo milosti Božje razsvetljuje in k dobremu napeljuje. Sv. Duh podeljuje pravo modrost, spoznanje in deli tistih imenitnih sedem darov. Prav dobro storiš, ako zdaj o Binkoštih skleneš, svetega Duha v bodoče posebno častiti, tako rekoč, v spravo za prejšno malomarnost v tem častenji. Sklenimo tedaj, sv. Duha posebno častiti in ga vsaki dan klicati na pomoč s posebno molitvijo zjutraj, ali zvečer, ali tudi med sv. mašo. (Glej konec na 3. strani.) ♦ » * * ♦ # II. # ♦ ^ lil Oče naš, kteri si v nebesih! I. Posvečeno bodi tvoje ime. II. Pridi k nam tvoje kraljestvo. III. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. I V. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. V. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. VI. In nas ne vpelji v skušnjavo. VII. Temuč reši ncs hudega. Amen! M. JT Ml. I f 9 RitSMN, Ut|IU/*M Posebno nam je priporočati molitve, s katerim so Bkleojeni odpustki, kakor: „Pridi sv. Duh" (Veni sancte Spiritus). Gotovo bi bilo vse naše dejanje bolje, ako bi vselej sv. Duha na pomoč klicali. On je delivec vsih milosti, brez katerih nam ni mogoče kaj dobrega storiti. Lepa pobožnost bi bila to, ako bi vselej, predno začnemo kako delo, ali pred sveto mašo, pred prejemanjem ss. zakramentov, klicali sv. Duha na pomoč! Pri mnogih otrocih veliki zakrament sv. birme ne skazuje tolike moči, kolikor bi moral storiti nezmerni studenec milosti, ki jih otrok prejme pri sv. birmi. Zakaj to? Zato, ker mnogi so slabo pripravljeni, in ker po sveti birmi morebiti ohranijo v spominu boterske birmske darila, na naj veči darove sv. Duha pa pozabijo, ako nimajo vestnih ljudi, ki bi jih večkrat na to opominjali. Na pervo je potreba k sv. birmi se dobro pripravljati, to pa ne le s podučevanjem v katoliških resnicah, ampak tudi še posebno z molitvami, z očiščevanjem serca. z vredno soovedjo. ki je zlasti dan današnji skoro vsim potrebna. Pred sv. birmo več dni in po sv. birmi otrok, ako ima dober navod. lahko opravlja ne-ktere molitvice k sv. Duhu, n. pr. v pomenu devetdoev-nice. Sploh mora svoje molitve natanko opravljati, k božji službi gotovo v lepem redu hoditi, kar se velikrat zanemarja, zlasti tudi po kmetih. Z veliko skerbljivostjo je gledati, da otrok v slabe druščine ne 2ahaja, zakaj v tem času do pervega sv. Obhajila jih satan že mnogo obsede, da so potem za vselej nesrečni. Silo tehten je tedaj čas po sv. birmi, da otroka sv. Duh ne zapusti in duh pregrehe ne obsede. Zato morajo pa botri tudi po birmi spolnovati svoje dolžnosti do birmancev. Starši birmančevi, kerstui in birmski botri so tako rekoč poroki za to. da birmanec vestno spolnuje kerstno obljubo, da je močen v veri in v pobožnosti, ter da sv. vero povsod in brez boječnosti spoznava, "kar mu tudi ni pretežko, ker je k temu prejel moč in milost sv. Duha pri sv. birmi. Boter naj tedaj nikar ne misli, da je dolžnost že s tem spolnil. da mu je birmo zavezal. Boter ima dolžnosti: 1) skerbeti z besedo in z djanjem, da se birmanec kerščansko odgoja in po sv. veri živi, posebno, če so starši in kerstni botri stari, bolni, sami zanikarni, ali če so že pomerli; 2) mora ne le čuti nad birmancem, kako da živi, ampak tuai učiti in opominjati ga. da lepo živi in se greha, pohujšanja varuje, da ne pride v take službe, k takim rokodelcem itd., kjer bi bila njegova vera ali čednost v nevarnosti; o) ako birmanec zaide v kake grešne nevarnosti, si mora boter prizadevati, da ga otme. reši s pogubljivih potov; 4) v svoje molitve naj privzemlje tudi birmance, posebno naj jih priporoča sv. Duhu, da bi jih ne zapustil 8 svojo milostjo. Vzvišene misli po 8v. birmi. (Po sv. Avguštinu.) Kaj čutim? Kaj je ta ogenj, ki mi serce v vsih globočinah ogreva? Kakšna luč sveti v mojem sercu? O Bog sveti Duh, v ponižnosti se veržem na kolena pred Tvojim veličastvom in Te častim in hvalim z naj serčnišo zahvalo, da si s svojim ognjem prišel z nebes mene razsvetlit! O Ti prava luč, Ti sveta luč, Ti zveličavna luč — bodi Tebi večoa hvala, ker zdaj spregledujem! Vidim nebeško luč, žarek Tvojega odsvita sije v oči moje duše in vse moje kosti razveseljuje. Kako kmalo pa Te bom gledal od obličja do obličja! Kako kmalo bo prišel tisti dan veselja in velikega radovanja, ko pojdem notri v hišo Božjo, da bom od obličja do obličja gledal Tebe, ki me neprenehoma razsvitljuješ, iu bom nasitoval svoje hrepenenje! Amen. Davno davno je že v nebesih sv. Avguštin, ki je tako zdihoval in molil; — glejmo, da tudi mi pridemo za njim. K temu nam pomagaj milost sv. Duha! Katekizem v podobah. (Pis. M. S.) (Dalje.) Poj«snovanje podobic. (Gl. na sliki (ah. 1.) Predgovor v „Očenašuu narisan: r0ko Božje*4. (Bog vse vidi, Bog vse ve: Oko Božje je neizmerno bistro! Eni sami Bog v treh osebah, zato trikot. Okoli in okrog trojni žarki. Brez števila zvezdic (angelji in svetniki v nebesih). 1. Perva prošnja: rPosvečeno bedi tvoje ime/ Ime Božje, se ve, ne more se narisati, pač pa r«iadko ime Jezus"! Na brezštevilnih krajih: hišah (glavnih vratah), hramih, skednjih, oknih, pilih, celo ca svoji k oži imajo naši verni Slovenci izdobeno rsveto siadko ime." Navadna razlaga: rIu IIcc Siguo Vinces." (Vtem znamnji boš zmagal!) 2. „Pridi k nam tvoje kraljestvo". Trojno je kraljestvo božje: a) v našem sercu, msli temni kreg v sredi: b) zunaj nas: sveta katoliška Cerkev, drugi večji krog, & ker je Cerkev vojskujoča, je polna križev in križčekov; c) nad nami — nebesa, neizmerni krog, v kterem se angelji in svetniki svetijo ko solnce in zvezde. 3. rZgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako na zemlji". Najlepši zgled Kristup, ki je trikrat molil na vertu Getzemani: „Oče. ako je nege če. naj gre mimo kelih terpljenja; pa ne moja. ampak tvoja volja naj se zgodi." 4. ,.Daj nam danes naš vsakdanji kruh". Četerta prošnja je v sredi Očenaša: Kristus niš srednik! Kruh angeljski: Sv. Ilešnje Telo, in kruh vsakdanji (žito) iu pijača (vino). 5. „In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim (našim) dolžnikom.- Tehtnica, podoba sodbe: na eni skledici je velika teža „10.ice so trojne skušnjave: naše popačeno poželjenje, hudobni svet, hudi duh, ki napadajo serce človeško. 7. „Temuč reši nas hudega". Telesno hudo: kuga. lakota, vojska, toča — blisk, ogenj itd.; dušno hudo — greh: kakor strupene kače so grehi. „Amen!" Trojna versta molitve: slava, zahvala, prošnja; zato: trije klicaji ! ! ! Serce Jezusovo. Serce Jezusovo milo, Večne si ljubezni plam; Sveti raj si odklenilo Ti Serce ljubeče nam! Serce Jezusovo milo, Večne si ljubezni žar; Kri za nas si vso prelilo — Kje enak je temu dar? Serce Jezusovo milo, Kakor lepi Ti si vert; Kaj za nas si vse storilo — Preterpelo grenko smert! Serce Jezusovo milo, Kaj storiš še zadnji čas? — Tam na križu izročilo V varstvo si Mariji nas! Serce Jezusovo miio V Zakramentu se blišči; Vso ljubezen zapustilo V Zakramentu si nam Ti! Serce Jezusovo milo, Sprejmi naša serca v last ; Naj serce bi naše bilo Za Te. pevalo Ti čast! Serce Jezusovo milo Nas ogrevaj zadnji dan; Ko se naše bo borilo S smertjo, bodi nam močna bran! Serce Jezusovo milo, Prečeščeno vekomaj; Upamo, da podelilo Kdaj nam boš presladki raj! I. Z Spomin na vnebohod. Jezus je šel v nebesa. Ta god je silo znamenit tudi zato, ker nas spominja, da bo tudi nam treba iti na drugi svet, in pa kmalo. Da se bomo na to bolje pripravljali, poglejmo malo na Cljsko goro, kraj Jezusovega vnebohoda. Mesto vnebohoda Jezusovega tedaj je na Oljski gori, kakor pripoveduje djanje apostoljsko 1,12, in sicer je srednji izmed verhov, čez katerega pelje pot v Beta-nijo, tisti kraj, kjer je stanoval Lazar s svojima sestrama. Tu, kjer se je pričelo terpljenje Jezusovo, naj se razodene tudi njegovo veličastvo, vnebohod. Že v pervih stoletjih romali so kristjanje na to mesto, kjer je Jezus zapustil sled svojih nog, kar se še zdaj vidi. Cesar Konštantin in njegova mati sveta Helena sta na tem kraji zidala cerkev. Okoli onih stopinj Jezusovih dala je napraviti dragoceno kapelico brez strehe, tlak ni bil nič spremenjen, tako, da se je vedno dobro obranil in so se stopinje poznale. Ko so leta (514 Perzijani poderli cerkev, dal jo je pozneje škof Modest zopet sozidati. Ta cerkev bila je popolnoma okrogla. Leta 690 stala je na treh verstah stebrov, kateri so bili pokriti. V sredi bilo je mesto, na katerem so bile Jezusove stopinje. Na vzhodnji strani stal je oltar. Na zahodnji strani bilo je osem oken in pred vsakim lepa svetilka. Nad stopinjami Jezusovimi visela je pa velika prekrasna svetilka. Ako so gorele vse svetilke, razširjale so tako svetlobo, da je bila po noči tista stran hriba popolno razsvitljena, celo nekaj mesta bilo je razsvitljenega. V noči pred vnebo-hodom gorelo je brez števila lučic, tako da se je videlo kakor bi bila vsa gora v ognji; zares, lepa podoba veličastva Kristusovega. Sultan Hakem razdjal je tudi to cerkev. V 12. stoletji so zidali križarji zopet novo cerkev, ki je imela pa podobo osmerokotja in je merila okoli in okoli 100 metrov. V sredi je stala kupla enake podobe in je merila v krogu 20 metrov. Pa že leta 1187 so razderli divji vojaki Saladinovi prekrasno cerkev. Le srednja kupla je ostala in spremenili so jo v mošejo. Kar je bilo zunanjega ozidja, se ni nikoli več popravljalo. Kuplo so pa leta 1834 Armenci nekoliko popravili, vendar le poveršno. Cerkev je brez vsega kinča, ohranilo se je pa znamnje Jezusovih stopinj, namreč na južni strani Černikast kamen, v katerem se pozna stopinja leve noge Jezusa Kristusa. Peta ober-njena je proti jugo-izhodu, persti pa proti Evropi. Stopinjo desne noge vzeli so pa Turki in hranijo kamen v veliki Omarjevi mošeji v Jeruzalemu, ter ga imajo v prav visoki časti, kajti oni terdijo, da je šel Mohamed tudi na Oljski gori v nebesa. V praznik vnebohoda darujejo kristjani na Oljski gori sv. mašo v mošeji Gospodovega vnebohoda. Kakor na nekterih druzih svetiščih, tako tudi tukaj Turki dopuste katoličanom enekrati sv. mašo opravljati. Tudi to je znamnje, kako Cerkev še vedno z Jezusom terpi. Kdaj se zgodi popolna zmaga, to je v previdnosti Božji: molitev in lepše življenje vernih zamore tudi to pospešiti. Šolske knjige iz rok — kaj pa zdaj? (Dalje.) Kar še tu sledi, piše dalje Alban Stolz, tega ni treba brati onemu, ki je v kakem smertnem grehu, in ki še volje nima, da bi se svoje nesreče kesal, se je izpovedal, in se poboljšal. Zakaj dobro seme se ne meče v blato, in škoda bi bilo semena kerščanske besede, kliti in rasti more le v dobri zemlji. Dobrotljivi Zveličar pravi toraj: „ne mečite biserov svinjam, in svetega ne dajajte pesom.u Kar tu sledi, je le za mladeniče, ki imajo še kerščansko vero, in ai so terdno odločeni rajši v ogenj iti, kakor pa proti čistosti ravnati. Kader je mladi človek dobil potrebni poduk, in kader mu more pamet prevdarjati, naj v šumu in hrumu sveta tudi resno premišljuje: Kaj naj začnem pa sam seboj, in z leti, ki mi jih je Bog dal? Čemu pa sem na svetu? Kaj je moj namen? Vsaki dober katekizem ti na to odgovarja. Namen nam je: Boga spoznavati, ljubiti ga, delati po vclji Božji, da se po smerti večno zveličamo. Če tudi je potrebno, da človek dela. da si tako služi kruh, to vendar ne ovira, da bi ne spolnoval, kar tirja Zveličar: „1 ščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice", ker na to sam pristavlja: rVse drugo vam bo priverženo", to se pravi: Bog bo pomagal, da se bo mogel človek preriniti tudi v časnih rečeh, kakor bo prav. To uči tudi sv. apostol Pavel tako-le: „Pobožnost je dobra v vseh rečeh." Za vsakega človeka je toraj naj važniše, da živi lepo, pobožno, kakor ga vera uči. To zahtevo spolnovati ni tako težko. To ti bom v kratkem pokazal. Nikdar ne dopusti, da bi ti prešel dan v življenju, pa da ne bi ga bil posvečeval z molitvijo. Dan brez molitve je zgubljen, je še slabši kot dan temnega pogana, ki od Boga nič ne ve. Toraj nikdar ne opuščaj jutranjih in večernih molitev. Vsaki dan, pri vseh opravkih imaš časa, da ješ; zatoraj moraš imeti tudi vsaki dan časa, da moliš. Molitev je duši tako potrebna, kakor telesna jed truplu. Vsaki prihaja slabši in na duši hujša, ki molitev zanemarja. Pa tudi čez dan se veliko druži z Bogom: moli ga, hvali ga, prosi ga odpuščanja in pomoči s kratkimi besedami in vzdib-Ijeji. Najlepša družba je, najlepše opravilo je: tovaršijo imeti z Bogom. Vsaka misel, ki gre k Bogu, je kakor čebela, ki nosi medu in voska. t. j. duša dobiva milosti božjih. Misli na posvetne reči so mnogotero podobne osam, ki pikajo, sadje objedajo; pa nič ne koristijo. — V življenju se primerijo večkrat okoliščine, v katerih mora človek voliti in se odločiti, n. pr. ali naj v službi ostane, ali naj jo pusti. Ne bodi nikoli tako lahko-mišljen in vertoglav. da bi storil kak imeniten sklep, ne da bi bil poprej Boga prosil razsvitljenja, kaj je njemu dopadljivo in tebi koristno. Čim važniša je zadeva, tim nevarniše je voliti brez premiselka. Prav posebno se ntuči, da boš vestno posvečeval nedeljo. Smertni greh je, če katoličan ob nedeljah in praznikih ni pri sveti maši, ako more. Ne hodi v alužbo, ne v tergovino, ne v štacuno, ne v kraj, v kterem ob nedeljah in praznikih ne moreš biti pri službi božji. Nikdar se ne daj pregovoriti, da bi take dni prijemal za rokodelo, ali delal v tovarni. Ob nedeljah se hrani in poživljaj.z besedo božjo v pridigi in pri kerščanskem nauku. Življenje med svetom vleče misli in želje zmeraj le doli na svet. Prav zato moraš nedeljo porabiti v to, za kar jo je Bog postavil, da dušo povzdiguješ k temu, kar je višje, večno, božje. Tudi ne opuščaj, da bi ob nedeljah in praznikih doma ne bral kaj katoliškega; še boljše je, če moreš tako storiti vsaki dan saj nekoliko, čeravno prebereš le en list ali eno stran. Vsaki dušni skerbnik ve, da ljudje, tudi gospoda, če ne hodijo k pridigam in tudi kaj verskega ne bero. so v poznejših letih glede vere večkrat bolj nevedni ko desetletni šolski otrok. Kerščanski poduk je najpotrebniša brana duši, ako hočeš, da ti ostane živa in zdrava. Zdaj prejdem k dobrini, k največi dobroti, ki je na ponudbo katoličanu, ki ga ima voditi k srečni smerti; mislim namreč zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Meniti se more, da se zveličajo katoličani, ki večkrat v letu vredno prejemajo ta ss. zakramenta; nasproti pa ni pričakovati dobre smerti katoličanom, ki le enkrat v letu in še takrat neradi, pristopajo k mizi Gospodovi. Tem veljajo besede Kristusove v razodenju sv. Janeza: rNisi ne gorak ne merzel, ampak mlačen; zatoraj te bom pljunil iz ust." Katoličan, podučen, ki ne hrepeni po svojem Zveličarju, je po-svetnjak, zemljak, perstenjak, in tudi po smerti ne pride k njemu v nebesa. Usmili se saj svoje duše in ne zapuščaj je, opuščajoč ss. zakramente! Najbolje storiš, če se spoveš in obhajaš vsaki mesec. Mesečna spoved je veliko laglja, in si tudi bolje pripravljen. Kdor se spoveduje le po enkrat na leto, sam dosti ne ve, kaj je grešil v tem času, in naposled poreče: saj nimam nič greha. Njemu bo težko obujati krepko obžalovanje in kesanje grehov, ter bo živel v svojih grešnih navadah do smerti. Kar sem rekel o molitvi, o hoji v cerkev, o ss. zakramentih, o veri sploh, je naravnost potrebno, ako se češ ogniti mnogoterim nevarnostim, ki prete mladini. Četudi si čislan med svetom, ker nekaj znaš, ker si priljuden, premožen, četudi leta in leta dobro in srečno in veselo živiš; vendar vse tvoje dejanje in nehanje pred Bogom nič ne velja, ako si zanikaren v verskih rečeh. Jezus pravi naravnost: „Brez mene ne morete nič", t. j., karkoli storite brez vere, ni nič pred Bogom. — K temu se pridruži še to, da mnogotere skušnjave, lastno poželenje zapeljevanje po drugih ljudeh, slabi zgledi, notranje ščuvanje, prihajajoče od hudobnega duha, človeka spravljajo v greh in pogubo, ako nima čverste vere, iz katere prihaja moč in milost, da more premagovati vse hude napade. Pozneje se pridruži še mnogotero terpljenje, ki hudo teži nekerščanskega, sla-bovernega Človeka: nima duhovne tolažbe, in naposled ga pobere smert, neprevidenega s ss. zakramenti, ali le napol spovedanega. Pri sodbi je zaveržen po smerti tudi tisti, ki ni služil Bogu. Hlapec, ki je zakopal talent; device, ki niso imele olja v svetilkah; Človek, ki je bil brez svatovskega oblačila na ženitnini; oni, ki pri sodbi stoje na levi strani: vsi ti so zaverženi, ne da bi jim Gospod očital posebne velikanske hudobije zaverženi so, ker niso Bogu služili; — sera spadajo pa neverni ljudje; vse njih dejanje in nehanje bilo je sebično, obernjeno v pozemeljsko, odluščeno od Kristusa: toraj brez cene, kakor telo mertvorojenega otroka, kakor mladika, odrezana od terte. (Dalje nasl. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Katoliški in prostornih jaški velikonočni čas; procesije in izUti; romanje in hribolazve, in še kaj več podobnega.) (Dalje.) Romanja in procesije niso nič novega; bile so v navadi že v pervih časih ker-ščanstva. Tudi že v stari zavezi so bile procesije; omenim naj slovesnega sprevoda ali procesije, ko je kralj David skrinjo zaveze prinesel na goro Sijon. Kralj Salomon je napravil velikansk in veličasten obhod, ko se je skrinja zaveze in svetiščno orodje prenašalo v novo zidani tempelj. (II. Kralj. 6.; III. Kralj. 8.) Izraelci iz vse svoje dežele in iz drugih dežel, celo pogani, so romali v Jeruzalem v tempelj. Več sto let pred Kristusom so celo tudi poganski narodi pri češčenji svojih malikov imeli nekake procesije. božje pota. Potovali so Gerki k Olimpiškim igram, k Elevzinskim tajnostim malikuje Cerere itd V poganskem Rimu kaj je bil druzega, če ne procesija, po pridobitvi slavne zmage čez ptuje narode, tisti bliščobni sprevod, ki se je pomikal skozi Rim z nezmernimi zakladi in dragocenostimi premaganih in oplenjenih narodov po tako imenovani sveti poti (Via sacra) proti verhovnega rimskega malika Jupiterja? Olikani in učeni svet vsih časov je občudoval in občuduje še zdaj vede in umetnosti starodavnih poganskih Gerkov in Rimljanov, in ravno ti niso se sramovali očitno častiti svojih, dasiravno lažnjivih bogov, sedaj pa. da ne govorim o surovem obnašanji nekterih odrastlih divjakov, se sramujejo svoje prave vere i o pravega Boga marsikteri celo olikani in učeni, po stanu in pre-možneji pred drugimi, katoliški kristjani, sramujejo se očitno pokazati, da so v resnici (ne samo po kerstnih bukvah) katoliški kristjani, so tedaj brez katoliške zavesti in brez verskega prepričanja, dostikrat zato, ker so v verskih rečeh prav malo vedni ali celo nevedni. Tistim, kateri se izgovarjajo, da ni treba očitno se kazati pri molitvi, pri verskih opravilih, nasprotuje, kar se bere v evangeliju o svetilu, katero se ne sme staviti pod mernik, — in o mestu na hribu zidanem: posebno pa besede Kristusove : Naj sveti vaša luč tako, da bodo vidili ljudje vaša dobra dela in hvalili Očeta, kateri je v nebesih. Tedaj, ne da bi nas ljudje hvalili, ko spoznavamo očitno sv. vero. ampak da bi čast in hvalo dajali Bogu, brez katerega ne more nobeden nič dobrega storiti. Sicer pa v sedanjem času ni pričakovati posebne hvale od ljudi zavoljo pobožnosti in dobrih del; temveč posmeha, zaničevanja, in ako je še dobro, pomilovauja, češ, ta in uni je prenapetež, neumnež i. t. d.; slišijo se tudi še veliko gerši priimki in psovke, ki jih nočemo ponavljati, ker take psovanja naj se opuste in pozabijo, ne pa ponavljajo. Kteri cerkvene procesije graja io zaničuje, tisti je ali slaboveren katoličan, ali je veren le po svojem kopitu, ali celo čisto brez vere, in od takega tudi ni pričakovati, da bi zvesto spolnoval Božje in cerkvene zapovedi. Ali more biti kaj lepšega in bolj vzvišenega, kakor da pobožno verno ljudstvo pri procesijah, posebno o sv. Reš-njem Telesu iu križev teden, z dušnim pastirjem, s skesanim in ponižnim sercem (zato je tudi višnjeva barva pri mašnih oblekah) prosi Boga; preblaženo Devico in Mater Božjo, in vse angelje in svetnike na pomoč kliče, da bi usmiljeni Bog ljudstvo obvaroval vsega hudega na duši in na telesu, da bi naše dela in sad zemlje blagoslovil, da bi odvernil od nas zavoljo grehov žugajočo šibo svoje pravične jeze? Moli se tudi za tiste, kateri se iz malomarnosti, ali celo iz zaničevanja v pričo procesij nespodobno in nespoštljivo obnašajo, na ulicah iu tergih, kjer procesija memo gre, zijala prodajajo, pokriti, ali še s smodko ali pipo v ustih se za memogredočo procesijo ne zmenijo. Pred vsim je pa žalostno viditi take osturincsti pri procesijah, pri katerih se nosi presv. Rešnje Telo. Naš Gospod in Zveličar Jezu« Kristus, resnično iu bistveno pričujoči Kot Bog iu človek, z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom v podobi belega kruha. Take surovosti ne /gode veči del le po večjih mestih, žali. da tuni v Ljubljan:. kjer biva že precej judov, kersčenih iu nekerščenih. in taki neolikanci iz bele delajo „černo Ljubljauo." Ljudstvo po deželi, izjemši sem ter tje ktere. ki jih je novošegna kultura oblizala, se prav pobožno iu spodbudno obnaša pri procesijah. Mora se pa tudi z veseljem pripcznati, da udje bratovščine presvetega Rešnjega Telesa, posebno ženstvo te bratovščine, tudi iz višjih krogov, da. celo visoko plemenite gospe, potem razne katoliške iu druge družbe in mnogo pobožnega ljudstva, veliko pripomorejo k po-vzdigi slovesmsti pri takih procenijah. (Konec nasl.) determinavit: „Ut omnis superstitio in imaginum sacro usu tollatur; omnis turpis quaestus eliminetur, omnis denique lascivia vitetur; ita ut procaci venustate ima-gines non pingantur, nec ornentur. Postremo tanta diligentia et cura adhibenda est. ut nihil inordinatum, nihil profanum. nihilque inhonestum, puerile aut ridi-culum appareat. Verbo, omne id, quod sensualitatem excitat et inflammat, evitetur." (Sess. 25.) Imagines pos-sunt et omari et luminaria quoque ante illas Lccendi. 4. Flores, quibus altaria decoranfur, sunt in ecclesia ornamentum adaptatum, quia in nobis memoriam vir-tutum excitant. Ecclesia autem est lccus, ubi omuia mentem nostram ad Deum erigere atque pias animi sensiones excitare debent. Propterea Ecclesia non solum non prohibet altaria et ecclesiam floribus ornari, sed potius praecipt dicens: „Altare maius in iestivitatibus solemnioribu8 aut episcopo celebraturo, quo spleudidius poterit. pro temporum tamen varietate et exigentia, ornabitur.*4 rSi igitur festivitas erit praecipua et de 8olemnioribus illius ecclesiae, primum a parte exteriori ornandae erunt valvae ip-ius floribus, ramis et frondibus virentibus. bracteolis aut fnsciis diversi coloris appensis vel colligatis, quo spleudidius i*ro locorum consuetudine ac temporum qualitate fieri potest." iCaerem. Episc. Lib. I cap. 12). Quaeritur autem. quiuam flores adhiberi ponsint ornandis altaribus. uaturales au artefacii? Et quoad hoc Ecclesia in Caeremoniaii Episcoporum orcinat: »Vascula cum flosculis frondibusque odonferis seu serico contexta studiose ordinata adhiberi poterunt." Ideo po^sumus utrisque tum naturalibus tum artefactis floribus ecclesias decorare. (Dalje nasl.) DE ORNANDIS ALTAHIBUS PRO CULTU D1VINO. (Dalje.) J.) Reliquiae non solum in altari recluduntur. sed etiam exponuntur et iuserviunt maxime ornatui altaris. Non tantum hoc. sed reliquiae. super altari in pretiosis vasis positae. fideles in fide confirmant, ad spem erigunt, atque ad imitandam \itam sanctorum excitant. Iu expositione autem Reliquiaruin praeceptum Ecclesiae ad amussim implendum est. Reliquias sine approbatione episcopi cultui publico expouere uou licet; nec las est illas collocare super altare exposito rs. Sacramento, nec super tabernaculum Ss. Sacramenti, licet non exposi!i. nec ante tabern£culi ostiolum, et multo minus possunt exponi in tabernaculo ad instar exposi-tionis Ss. Sacramenti aut alio modo, quo fideles decipi et Reli ijuias pro Ss. Sacramento adorare possent. (S. R C. 2 sept. H»«JO.) 3.) Sacrae imagines et statuae dignissimum ornatum altarium et ecclesiarum efficiunt et summam significa-tionem habent. Nam s. imagines mysteria nostrae redemp-tionis exprimunt, articulos fidei exhibent, beneficia et muuera Cbristi, item Dei per sanctos miracula et salu-taria exempla oculis fidelium subjiciunt (Con.Trid. se8.25'. Imagines sunt utiles, quia illi, qui legere nesciunt, in ipsis virtutes christianas Sanctorum conspiciunt, pietatem hauriunt. et ad imitationem excitantur; sunt dissertissimi veritatis praecones; sunt semper aperti libri pro doctis et indoctis, e quibus quisque sibi necessariam doctrinam haurire potest. (Cone. oecum. VIII). Ut autem imag^es pro cultu divino adhiberi pos-sint. debent veritate niti, et nihil, quod fidei aut bonis moribus adversum est, continere. Debent proin cum veritate historica. s. seriptura. traditione et historia ecclesiastica congruere. Concilium Trident, hac in re Razgled po svetu. Avstrijansko. „Kathol. Vereinsblatt" v Liccu je obnovil močen glas, da naj se napravi velik »katoliški tabor" v prid cerkvene svobode in katoliške šole. Meni namreč, da v tem ko je sam Bismark šel v Kanoso in se pomiruje s papežem, pri nas vender ne gre dalje. Bismark, ki daleč vidi, in včasi tudi daleč tipa, ve dobro ceniti, koliko so vredne simpatije katoličanov po vsem svetu. Laški in celo francoski Jakobi-narji začenjajo to spoznavati; kdo bi mogel v tem oziru še v dvomu biti? Dalje popisuje katoliško gibanje po svetu in pravi o Avstriji: Ondi se zanimanje katoliškega ljudstva vsih kronovin strinja v glavnem vprašanji našega časa, v šoli. V dobi liberalizma je verska šola postala žertva liberalizmu; ni bila šola sicer popolnoma ločena od zveze s cerkvijo, pa cerkev je namesto matere postala šoli bolj njena služabnica (geduldete Dienerin). Že več let se konservativci prizadevajo, da bi se v tistem času narejena šolska postava prenaredila, da bi se šola kakor tudi vzgoja učiteljstva postavila zopet na katoliško podlago in da verstvo postane korenina poauku. Rim. V prav važnem nagovoru do kardinalov 23. maja so sv. Oče Leon XIII govorili o rimsko-oruskih in nekoliko tudi o laških zadevah. Kar tiče Prusko, so omeuili, kako žalostno je bilo tam, dokler ni bil sedanji mir storjen: škofije mnoge so bile brez škofov, duhovnije brez pastirjev, za očitno službo božjo ni bilo prostosti, semenišča zaperta, pomanjkauie duhovnov toliko, da so bili verniki dostikrat brez službe božje in brez ss. zakramentov. Hvaležni so toraj sv. Oče Bogu, da vsled poslednje nove postave so Cerkvi nasprotne postave nekoliko odpravljene, velik del zlajšane: sploh, končana je tista ljuta (kulturoborbna) vojska, ki je škodovala Cerkvi iu ne koristila deržavi. Pridobitve tedaj za Cerkev so mnoge in važne, iu med njimi gotovo eua naj tebtniših ta, da oolast rimskega papeža v vladi sv. CerKve se ne ceni več na Pruskem kakor kaka tuja (inostranskaj oblast, in zagotovljena je njena svobodna raba za prihodnje. Semenišča se vsled te oblasti mladenčem zopet odpirajo, mnogi pregnani cerkveni redovi so zopet poklicani v deželo. Obravnave s prusko vlado pa se bodo nadaljevale iu pri znani dobri volji prevzvišenega vladarja iu enako njegovih ministrov se smejo katoličani na Pruskem potolažiti in nadjati se še nadaljnih dobrih nasledkov. Veselo pa je še, kar sv. Oče pristavljajo: da namreč tudi po druzih nemških krajih se odpira za katoličane podobno upanje. Tako je nedavno Hessen-Darmski veliki knez odpravil k papežu poslanca, da prične obravnave, vgodne svobodi sv. Cerkve, in sv. Oče goreče prosijo, naj bi jim Bog dopustil toliko še živeti iu pospešiti njihova početja, da katoliška Cerkev doseže mir po vsem nemškem cesarstvu. Želje sv. Očeta pa niso vtesnjene ua Nemško; povsod si prizadevajo, da bi se zlajšal stan katoličanov; treba je le moliti, da bi Bog blagoslovil njihova prizadevanja, posebej tudi na Liškem. Močno želč, da tudi ta dežela že enkrat doseže mir in varnost, da se odpravi nesrečni razpor z rimskim papeštvora: toda le brez žaljenja pravice in časti apostoljskega Sedeža, ki ste bili žaljeui — manj po silnosti uaroda kakor po zakletvi svojatev (framasonov). Edina pot k edinosti je taki stan, da rimski papež ui podveržen nobeni in nikakoršni oblasti, ter da ima polno in resnično prostost, kakor vsestransko zahteva pravica. Od tod bi laške koristi ne le ne imele nobene škode, temveč pridobile bi še le pomoč za svoj stan in blagor. — Tako govore sv. Oče po vaih postavah in pravilih pravice. Žaljivec ima dolžnost priti k razžaljenemu, ponižati se in prositi za spravo. Jedro framasonskega modrovanja pa se izhaja na to, da naj bi razžaljeni, oplenjeni papež prišel k svojim oplenuhom in jih prosil za spravo in pomirjenje, akoravno vsak pameten človek ve, da krivičnik mora priti k oškodovanemu in razžaljenemu in ponuditi mu zadostenje za storjene krivice. Amerikausko. Kako silno se množi prebivalstvo v severni Ameriki od mesca do mesca, to kažejo naslednje številke: Lani v prosencu jih je dospelo iz Evrope čez 7 tisuč, letos ravno ta mesec čez 8 tisuč; v svečanu lani čez 7 tis., letos čez 11 tis.; v sušcu lani Čez 20 tis., letos čez 31 tis.; v mal. travnu lani čez 36 tis., letos čez 54 tisuč — skup lani 71,382, letos 105,564. Ko se bode ta novi svet napolnil, utegne svetu še strah postati, posebno pa Angležem zarad ostudnega zatiranja ubozih Ircev. Egipt. Sultan je naredil pogodbo z angleško vlado in eden členkov določuje, da v treh letih ima angleška vojna Egipt zapustiti. Pridjan je pa pristavek: ako bodo okoliščine take, da ne bode kake nevarnosti, ako se to zverši... Kdaj bode nastopila taka zanesljiva varnost in varna zanesljivost, to bode pač blezo angleška politika razločila. Bolje bode gotovo za katoličanstvo pod angleško svobodo, kakor bi bilo pod mohamedan-skim fanatizmom. Potrebna bi bila v Egiptu taka vlada, ki bi aegla gori ob Nilu pod ravnik — v srednjo Afriko s svojim vplivom in bi nemarne zamurce prisilila k delu, k spodobnosti in omiki, ter bi po tej poti dospeli h kerščanstvu. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. V s p 1 o š d j i namen so za mesec junij priporočene v molitev kerščanske d r u ž hi e. (Sostavek prihodnjič.) Posebni nameni za mesec rožnik (junij.) 8. S. Bogoljub. Posebno priporočeni predstojniki, stariši, otroci; ds bi se našla zgubljena važna pisma; zabranjeme zopernih prepirov in pravd. 9. Preso. Besnje Telo. Češčenje presv. R. Telesa; večkratni vredni sprejem ss. zakramentov; duliovska semenišča. 10. S. Henrik Bocen-s\i. Kat. šole na Tirolskem; pravo verno življenje po toplicah; nujne kupčijske zadeve. 11. S. Barnaba. Važne volitve; katoliško gibanje na severnem Češkem; luč iu moč v stanovskih dolžnostih. 12. S. Onurij. Mir in sloga v veliko občinah; knjižnice po boluišuicah in jetnišnicah; odvernitev hudih pohujšanj. 13. S. Anton Paduvanski. Frančiškani, cerkveua glasba; pijanci, postopači in osiročeni. 14. S. Bazilij Veliki. Ohranjeuje nedolžnosti in vere pod brezverskimi učitelji; da bi v več bolnišnicah usmi-ljenke prevzele oskerbovanje. 15. Vid. Odvernjeuje prostomišljaškega (liberalnega) katolištva; brezverski in popačeni izseljenci; Mnoge otroške sirotišnice, da bi Bog jim poslal novih podpornikov. (Dalje prih.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gfrospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, 88. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Botra za darove sv. Duha sebi in birmanki in za celo hišo. — Bolan duhoven za pomoč. — Za srečo pri domači živinici. — Neki duhoven v dušnih in telesnih zadevah. Listek za raznoterosti. Bode mar to blagoslov obrodilo? Neko pevsko društvo je pred Binkoštmi po časnikih naznanjalo, kako bode Binkošti praznovalo. Namreč: Binkoštno soboto se snidejo pevci dveh mest skupaj. Binkoštno nedeljo si ogledate društvi neko posvetno napravo. O polipoldne bo koncert. Potem pojedina v določeni gostariji. Po pojedini izlet na hrib. Zvečer petje v gostivni. Binkoštni ponedeljek zopet izlet tu in tam. — O kaki sv. maši o tako visokih praznikih ne besedice ni v programu. Gospod, ki nas bo sodil, je dal zapoved: »Posvečuj praznik!" Za kaj so brezverci dobri? Na Dunaju je zopet neki poštni vradnik pokradel iz oddanih pisem čez 147 tisuč gld. in zraven tega še 7800 frankov, po tem pa se je zgubil. To delajo liberaluhi brez vere in vosti, pošteni katoličani ne! Sarajevo. Nadškofov tajnik in vrednik „Vrhbosneu J u raj Piše k, je izvoljen za župnika v Travniku. Njegov naslednik v Sarajevu je č. o. jezuit Matija Pajič. Gorica. Č. g. Jan. Miro vee gre z Lonch-a na Sedlo za vikarija; na mesto njegovo pride č. g. Jan. Kumar. kapi. pri sv. Luciji; č. g. Angelo Centazzo pa gre za kateheta na delavsko šolo v Gorico. hunaj. Apostoljskemu pronunciju kardinalu Vannu-telli-u so presvitli cesar podelili red velikega križa sv. Štefana; tajniku pri nuncijaturi msr. Amoni-u koman-derski križ Franc-Jožefovega reda; msr. Stranieru, pristavu pri nuncijaturi. red železne krone. Monsign. Galimberti pride namesto Vannutelli-a na Dunaj, Rimljan. star 48 let. 5. rožnika, prihodnjo nedeljo, bode na Dunaju za škofa posvečen. — Fulda. Ondotno bogoslovsko semenišče je letošnji zimski tečaj imelo 24 bogoslovcev, sedaj, v začetku poletnega tečaja jih je 50. Pariz. V tem velikem Babilonu je zopet pogorelo eno kazališče. Te naprave po večem ne dosegajo več svojega namena, ne razširjajo nravnosti, ampak po večem nenravnost, pohujšanje io spridenost. Zato se ni čuditi, da jih toliko pogori in večkrat s toliko strahoto, kakor zdaj v Perizu. ko je zgorelo nektere stotine ljudi. Katoliška družba bo imela prihodnji torek (7. t. m.) zjutraj ob petih na Rožniku sv. mašo za svoje ude z navadnim darovaniem v prid ubogim Vincencijeve družbe. Priporočilo in prošnja. Na željo nekterih ljubljanskih udov bratovščine Naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega začeli 80 se lansko leto nabirati prostovoljni doneski za zastavo tej bratovščini. Drugo nedeljo po veliki noči t. 1., sv. Jurija dan, bilo je na višje privoljenje v tukajšni stoljni cerkvi v ta namen slovesno darovanje. Verni časti\ci in častivke Naše ljube Gospe so se o tej priliki obnesli tako častno, da so tisti dan položili 203 gld. na oltar. Ako se to všteje poprejšnjim posameznim doneskom, biio bi že blizo 000 gld. v ta blagi namen. Res, veliko od samih ljubljanskih vernih, kterih gorečnost za povzdigo Marijine slave je dosti znana; a vendar je še premalo, ako se hoče bratovščini slovenskih pokrajin, (ktera šteje nad 130.000 udov. in vedno vidoma še raste) in kraju kaj dostojnega omisliti. Želeti je. da bi ta v sercu našega vernega ljudstva tolikanj vkoreninjena družba imela svojo zastavo — znamenje skupnosti; zato se obračamo, zlasti do zuuanjih bratovskih družbenikov, ker so domači že veliko storili za ta lepi uamen. naj bi tudi zunanji po svoji zmožnosti kaj pripomogli, aa se kaj lepega — bratovščine in stolnice vrednega skoraj oskerbeti zamore. Ljubljana. 31. maja 1887. M. Križnar, M. Kolar, vodja. tajnik. Za bratovščino treznosti. Z veseljem naznanjamo, da sc ravno kar došli iz Kima odpustki od .sv. Očeta dovoljeni naši novi biatov-ščini treznosti pod varstvom sv. Družine. Več prihodnjič. Na delo toraj, duhovni bratje in verni kristijani! —a— Duhovske spremembe. V Kerški škofiji: Č. g dr. Lutman Mat. je dobil župnijo Gorje pri Žili. Letos bodo mašniki posvečeni čč. gg. bogoslovci iz četertega leta: Bader A. iz Celovca. G r o tac hI Mih. iz Morbiš na Ogerskem, Mold Jož. iz Etzdorfa na Avstr., Premeri Fr. iz Gornje vasi na Kranjskem, Vi d oz Jan. iz Ločnika na Goriškem; — iz tretjega leta: Fric Jož. iz Štebna, Gabron Ant. iz Šent Petra na Spod. Štaj.. Kovač Mart. iz Lipalevasi, P i r k e r Ljud. iz Gorice pri Šentvidu, V i r n i k Fr. iz Jezerskega. V Goriški nadškofiji: Č. g. Ivan M u r o v e c, bivši vikar v Logeh, šel je enako v Sedlo; na njegovo mesto prišel je č. g. Ivan Kumar, bivši Kaplan pri sv. Luciji na Mostu. — Umeri je Č. g. Jož. Šavli, kaplan v Št Petru pri Gorici, rojen 3. sveč. 1803, posvečen 21.kim. 1834. — Za goriško nadškofijo bodo letos posvečeni naslednji čč. gg. bogoslovci četertoletniki: S t a c u 1 Karol iz Medeje. S tu bel j Leopold i« Hranice, in Žigon France iz Ajdovščine. C. g. Andrej Žnidarčič mlajši, kaplan v Pervačini, imenovan je vikar na Gradišči namesto č. g. Simona Gregorčiča, ki je radi zdravja službo popustil. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Čast. g. župn. Štef. Jaklič 3 gld. — Iz Presarja 2 gld. — Prečast. g. dekan dr. J. Šterbenec 5 gld. — Č. g. Iv. Škerjanec 1 gld. - Čast. g. Mat. Tavčar 5 gld. — Čast. g. dr. Iv. Janežič 1 gld. — Č. g. župnik Fr. Jarc 2 gld. — H. D. 50 kr. — Č. gosp župnik Mih. Tavčar 6 gld. — Čast. gosp. župnik St. Šranc 2 gld. — Čast. g. župn. Matej Jereb Javorski 5 gld. Za sv. Detinstvo: Iz Radolice po pot. 4 gld. 50 kr. — Č. g. Iv. Škerjanec 1 gld. — Miienčani 5 gld. Za sv. Očeta: Čast gosp. Iv. Škerjanec 1 gld. — Mirančani 3 gld. 51 kr. Za Danski misijon: Pn. g. kan. Andrej Škrabec 5 gld. — Neimen. 2 gld. — Zopet neimen. 2 gld. — Č. g. Iv. Škerjanec 1 gld. — Čast. g. župnik Fr. Jarc 5 gld. — Mirenčani 3 gld. — Iz Presarja 2 gld. — Nekteri Soričanje 7 gld. 20 kr. — Čast. gosp. župnik Rihenb. Andr. Brezovščik 2 gld. - Čast. gosp. župnik Mih. Tavčar 20 gld. — Č. g. župnik Štef. Jaklič 2 gld. — B. G. 1 gld. — Po preč. gosp. župniku J. Rozmanu 1 gld — Čast. g. duhovni pastir Prim. Peterlin 1 gld. 50 kr. — Prečast. gosp. kanonik Andr. Zamejic 50 gld. — Naslednji darovi so bili preč. g. misijonarju samemu dani ali poslani: Jubilejna milošnja 300 gld. — Č. g. župnik v Štangi 1 gld. — Čast. g. korvikar Jož. Erker 2 gld. — Prečast. g. uršul. spov. M. Jeriha 10 gld. —' Duhoven 2 gld. — Neim. duhoveu 2 gld. — rAd majo-rem Dei gloriam41 100 gld. — Preč. P. U. 3 gld. — Gnja. Melcer 3 gld. — BI, g. A. Samasa 5 gld. — G. Al. Ličan 3 gld. 20 kr. — „V čast Marije, Kraljice sv. Rožnega venca/ 5 gld. — Neimen. gosp. 2 gld. — Du-hovnija Dobrova y gld. — Neka devica 1 gld. — Nekteri dobrotniki v Ljubljani 7 gld. 10 kr. — Msr. M. P. 10 gld. Za Marijanišče: Č. g. župnik Fr. Jarc 3 gld. — Č. g. Fr. Povše 5 gld. — Preč. g. kan. Andr. Zamejic 100 gld. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Mirenčani 1 gld. — Po preč. dek. dr. J. Sterbencu: Leskovec 7 gld., Kostanjevica 6 gld. 37 kr., Križevo 1 gld. 30 kr., Št. Jernej 4 gld., Škocijan 2 gld Za pogordce v Strahinji pri Maklu: Čast. g. Iv. Škerjanec 1 gld. Za pogordce na Godešičah: Č. g. Iv. Škerjanec 1 gld. Za najpotrebniši misijone: C. g. župn. Mih. Tavčar 44 gld. (Drogi dar. prih ) Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani