56. številka.
Ljubljana, v četrtek 9. marca 1905.
XXXVI1L leto.
Uhaja vsak dan zvečer, laimft nedelje in praznike, ter ve«a po pošti prejeman za evetro-ogreke dežele na vae leto * K, m pol leta 18 K, na četrt leta 6 K 60 h, m en mesec S K 80 h.  Za LJubljano ■ pokanjem na dem aa vae ,to 24 K   za pel Jleta '12 K, (za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa tso leto 2S K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, za en meaeo 1 K 90 h.      Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. -Ni naroči* brez |iBtodobneavpoSujatve naročnine! se ne oaira. — Za oznanila »e plačnje od peteroatopne petit-Trate po 12 h, če se bo oan*nilo Maka enkrat, po 10 h, če .e dvakrat, in po 8 h, če se  tiaka trikrat ali  Tečkrat. — Dopisi naj se iarol6 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah št 6, in aioer uredništvo v L nadstropju, upravuištvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo poSujati naročnine, reklamacij«,
oznanila, t J. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. Posameme številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Skupno gospodarsko delo.
Že nek*j mesecev sem igrajo klerikalci v svojem glavnem listu vlogo spravljive stranke. Tako se delajo, kakor da jim skrb za blagor slovenskega naroda teži dušo in srce v toliki meri, da zatajujejo sami sebe in se pripravljajo na veliko žrtev, podati slovenskim liberalcem roko za skupno delo za narod. Seveda je med odraslimi ljudmi le bore malo takih naivnežev, katerim imponira tako nastopanje; vsi drugi vedo, da je vsa ta klerikalna spravljivost hli-njena, da je to le manever.
A dobro je, da se ta klerikalna spravljivcst Časih ilustrira s kakim klerikalnim dejanjem.
Skupno delo je najprej mogoče in je najlaglje na gospodarskem polju. Klerikalci imajo neodpustni greh, da so gospodarske interese slovenskega naroda začeli izkoriščati za svoje strankarske namene in da so politični boj zanesli na gospodarsko polje. A vzlic temu se da na gospodarskem polju še najprej doseči porazumljenje in zagotoviti skupno delo. Treba je samo, da se pri gospodarskih zadevah pusti politika s a stran.
Ko bi bila klerikalna spravljivost količkaj resnična, ko bi bilo klerikalcem količkaj za dobro stvar, fza korist naroda, potem bi gotovo [najprej na gospodarskem polju z delanji pokazali dobro voljo doseči ■spravo. »Sioverec« trobi tako rad, da smo mi tisti, ki niti na gospodarskem polju nečemo skupnega dela. E?o dokaza, kako pripravljajo klerikalci skupno gospodarsko delo.
V Zagorju ob Savi obstoji Že mnogo let posojilnica, okrog katere so zbrani sicer večinoma samo liberalci, ker je klerikalcev t Zagorju preklicano malo.
Ta posojilnica deluje jako dobro. Tekem let si je s previdnim gospo-
darstvom opomogla tako, da ima danes prav lep rezervni fond, ki je že sam zadostno jamstvo, da zadružniki ne bodo nikdar prišli ▼ tak neprijeten položaj, kakor člani katoliških zadrug. Vrhu tega so okrog posojilnice zbrani možje gospodarsko tako trdni, da je njih osebno jamstvo največja garancija, kar se je more kdo misliti. Posojilnica se seveda čisto nič ne vtika v politične zadeve. Vloge sprejema od liberalcev, od klerikalcev in od socijalnih demokratov ter jih vsem enako obrestuje; posojila daje klerikalcem ravno tako, kakor liberalcem in socijalnim demokratom, če izpolnijo za vse enake pogoje.
S to posojilnico je v popolni meri ustreženo vsem potrebam Zagorja.
A kaj so storili za spravo in za saupno gospodarsko delo tako vneti klerikalci? Ustanovili so v Zagorju konkurenčno posojilnico pod imenom »Ljudska posojilnica in hranilnica«.
Iz gospodarske potrebe ta zavod ni nastal, ker zadošča stara posojilnica popolnoma. Nova klerikalna posojilnica bo dajala posojila po isti obrestni meri, kakor stara posojilnica in bo istotako obrestovala posojila ter sploh poslovala tako, ka kor stara posojilnica. Razloček bo le ta, da ima stara posojilnica lep rezervni fond, klerikalna pa nobenega knofa, da ima stara posojilnica odbornike, katerih jamstvo kaj zaleže, nova posojilnica pa takih ne bo imela in bo vse jamstvo ležalo na članih. Stara posojilnica ima mnogo svojih vlog, nova pa bo morala denar dobivati iz Ljubljane, torej od drugih zavodov in vsled tega ne bo imela dosti dobička.
Klerikalci so ustanovili ta zavod zgolj in edino iz političnih namenov in da bo kak kaplan kaj zaslužil. Uspeh tega dela bo, da bodo nekateri člani stare posojilaice prestopili k novi, da bo pri stari posojilnici nekaj manj  vlog,  nekaj  manj   posojil in
vsled zmanjšanega prometa nekaj manj dobička. Klerikalni posojilnici s tem ne bo dosti pomagano. Saj vidimo v Metliki, na Vrhniki in sploh v raznih krajih na Notranjskem in Dolenjskem, kako je s klerikalnimi konkurenčnimi posojilnicami. Napravile so starim zavodom nekaj škode, koristile pa niso nikomur nič.
V splošnem narodnem interesu je, da imamo zavode, ki služijo res prebivalstvu, zavode, ki so dobro upravljani, ki so trdno podprti glede jamstva in ki imajo kaj rezervnega fonda. Namesto da bi klerikalci delali na to, pa snujejo slabe konkurenčne zavode, ki delajo samo škodo, ne koristijo pa nikomur — kvečjemu kakemu kaplančetu.
Slučaj v Zagorju zopet kaže, kako prazno in puhlo je vse zatrjevanje klerikalcev o skupnem gospodarskem delu, da je to zatrjevanje le pesek v oči, kajti dejanja pričajo, da klerikalci slej ko prej samo razdirajo in uničujejo vse, kar ne služi njihovim umazanim osebnim in strankarskim namenom.___
Vojna na Daljnem Vztoku.
Kuropatkin se ne »imakne iz MukJena f
Poročevalec »Novega Vremena« brzojavlja svojemu listu iz Mukdena: Sporočim Vam, da se ruska armada, ne oziraje se na to, da je bila vsled kršenja kitajske nevtrali-tete prisiljena raztegniti svojo fronto proti severozapadu, iz Mukdena ne umakne do odločilne bitke. Javlja se, da so biii Japonci v ckolioi Datanšina poraženi in da se umičejo na Sinmintinsko cesto.
Boj se nadaljuje na vsi fronti: na severozapadu pri Salinpu, na vzhodu na Gutulinskem prelazu, v centru pa pri Suhulapu. Ta vas je v nedeljo ponoči prehajala iz roke
v roko, končno pa so jo naši voji osvojili in pregnali iz nje Japonce, ki so jo branili z največjo trdovrat-nostjo
Na leiem krilu in povsodi v centru je uspeh na naši strani; sovražnik neprestano napada naše pozicije vkljub ogromnim svojim izgubam, japonska garda se razbija v ljutem boju z enim izmed naših korov, na levem krilu se izborno drli vsa vrsta naših vojev. Odhod naših vojsk s prejšnjega desnega krila proti Sahedepu ni umikanje, nikdo ne misli zapustiti Muk d en a j, marveč ima zgolj ta namen, da se na krilu spremeni prvotno stališče in da se 'zavzemo strategiško ugodnejše pozicije. Stojimo na pragu odločilnih dogodkov. Mi mo ramo izrabiti za nas ugodni stra-tegiČni položaj in zadati Japoncem odločilni udarec. Treba nam je razbiti armado generala Nogija in izvršiti ono, kar se ni posrečilo Port Arturju.
Nobenega dvoma ni, dase vzdrži naša armada na svojih dosedanjih pozicijah okoli Mukdena do poslednje skrajnosti in takrat se tudi iz vojuje pri Mukdena odločilna bitka.
Kuropatkinovo poročilo.
Ganeral Kuropatkin je poslal 6. t. m. to-le poročilo: Na desnem bregu reke Hun je sovražnik navalil na naše pozicije pri Jansintunu s severa in z juga, a je bil odbit. Manjši ruski oddelek je prodiral proti Sinmintinu in osvojil vas Cintanče pri TačiČavu. Ker je pa sovražnik dobil ojačenja, se je naš oddelek zepet umaknil iz vasi. Japonci so imeli znatne izgube. V okolici Putilovskega griča emo še uplenili tri puške na stroj in ujeli 50 Japoncev. Napadi na Kan-dolisan in Ubenpuco so bili
odbiti, na pozicijah na Gaoto-1 i n u je vse mirno.
V torek, 7. t. m, pa je poslal Kuropatkin brzojavko, glasečo bo tako-le:
Na desnem bregu reke Hun je sovražnik opetovano navalil na naše oddelke ob fronti vasi Jansintun inJuankuantan, a jebil vselej odbit
Vsi energični napadi na Putilovski in Novgorodski grič, kakor tudi na Kandoli-zan so bili odbiti.
Včasih pridejo Japonci, ki so nas obšli in streljali na svoje vojake, ker so jih smatrali za Ruse, do našega žiČnatega omrežja. V Ubene-puci nahajajoči se voj bo Japonoi včeraj zvečer ob osmih napadli, a so bili odbiti. Proti jutru so Japonci zopet stopili v ofenzivo. Mi smo izvršili protinapad in zasegli tri puške na stroj.
Sovražnik je energično navalil na Juhuantun in osvojil del te vasi. Kasneje so ga naši voji zopet pregnali iz vasi. Japonski naskok na naš center se je ponesrečil. Desno sovražnikovo krilo je navalilo na Ubenepuoo, a se *koro nato umaknilo pred našim artiljerijskim ognjem.
Japonske vesti.
Ii japonskega glavnega tsborišča se poroča: V penedeljek, 6 t. m., so japonski voji prodirali v smeri proti Huajenu in so osvojili najprvo Pin-šihato, nato pa Huajen. Položaj v okolici D i ta je neizpremenjen. V torek ob treh zjutraj je ruska artiljerija obstreljevati začela japonske pozicije pri Tunšiatunu Nato so Rusi navalili na grič v obližju te vasi, a so bili odbiti; izgubili so 30 mož. Ob 2. zjutraj je ruska artiljerija pri Tašanu in Vanpoašanu koncentrirala svoj ogenj na naše pozicije, ki jih je napadla tudi ruska pe-
Njena duša je zahrepe-nela po smrti . . .
Solnce je sijalo na vedrem nebu. Zrak je bil čist in prozoren in še celo težka, umazana megla, ki leži navadno nad mestom, se je izgubila ... V naravi je klilo življenje . . .
V prostranem vrtu mestne bolnišč-nice so se izprebajali s počasnimi ko raki bolniki, moški in ženske, zagrnjeni v dolge halje. Up jim je odseval z bledib, izmučenih lic, up, da jim pomladansko solnce vrne zdravje . . . Mirno je bilo na zelenem vrtu, tišina je vladala tudi znotraj -bolniščnice. Na dolgem hodniku se je pojavila zdaj-pazdaj sestra-strežnica; oddaljila se je z drsajočimi koraki, rožni venec ji je rožljal ob strani . . .
V gostih pramenih so se vsipali solnčni žarki skozi visoka okna v bolniško sobo, kjer so ležale bolnice na belo pobarvanih železnih posteljah. Žarki so obsevali upala lica trpečih bolnic, kot bi jim hoteli vliti življenske moči . . . Bolesten vzdih je tuintam predramil tišino . . .
Ležala je čisto v, kotu, ločena od
drugih. Desnica ji je počivala na odeji, fini, skoro prozorni prsti so ae ji pre maknili od hipa do hipa ... Z motnim pogledom je zrla v solnčne pra mene in v drobni prah, ki se je kopal v njih . . . Bolestna poteza ji je zaigrala krag osinelih, izpitih usten . . . Zaprla je trepalnice in njena duša je zahrepenela po smrti . . .
Noč . . . .! Bolnice spe; enakomerno dihanje se čuje po mračni sobi ... A ona bdi ... V duši se ji odkriva njeno prošlo življenje, nejasne podobe plovejo mimo nje, bližajo se ji neslišno in izginjajo liki sencam v nerazločnih potezah ... Za hip vzplamti v njej jasna luč veselega trenutka, a pogrezne se v temo, in na njeno mesto stopi dolga, neskončna vrsta zlih prikazni, ki se ji reže škodoželjno v obraz in iztezajo po njej koščene roke . . . Ne more se otresti teh zlobnih pošasti, njih število raste, vedno bolj se gne-tejo krog nje in grabijo po njej s koščenimi rokami . . .
Lepa je bila, mlada, žive nravi. Koprnenje po življenju ji je sijalo iz oči. Svet se ji je zdel lep in šla bi bila, da se naužije njegove lepote, šla po beli cesti, preko širnih poljan, daleč v neznane kraje . . .
In šla je . . . In blagoslov materin
je Šel z njo . . . Videla je njega in njena duša ga je vzljubila in izlila se je v njegovo . . . Živela je v ljubezni, pila je slastno iz njene kupe, kot bi slutila, da izgine kmalu, prekmalu . . .
Povila je dete . . . On jo je zavrgel, pahnil jo je v obup, ko si je bil nasitil svojo strast ... V duši ji je vzklilo sovraštvo in preklinjala je njega, ki mn je bila dala srce, preklinjala je svojo usodo ... In materin blagoslov je šel od nje . . . Mrak ji je legel na dušo . . . Pristudil se ji je svet, zagnjusilo se ji je življenje ' —   —   —   —   — —*
Oblaki so se podili preko neba, hiteli so jadrno, potapljali so se na obzorja, a potopili se niso .... In ona je stala na Širni poljani in gledala je po  beli  cesti,  ki se je izgubljala v
meglo.....Krenila je po cesti, a ni
je bilo konca in ni bilo kraja poljane. Preko neba pa so se podili oblaki, pogrezali so se na obzorju, a pogreznili se niso ....
Sla je po cesti preko poljane in
zašla je v blato.....In z blatom je
odela svoje življenje in ni izskušala se očistiti blata.....
Vstali so pač v njej trenutki, jasni, svetli trenutki, ki <so jo vabili v lepo življenje; a zatrla jift je. Zanjo ni bilo pota nazaj.....
Mladost je prešla, izginila je lepota .....Gnusna bolezen ji je jela
razjedati telo.....In tedaj je spoznala, da je bila izgrešila pot in silen kes se ji je porodil v srcu in zaželela
si je nazaj svoje Čisto dušo.....A
bilo je prepozno ....
S studom so se obračali ljudje od nje.....
Nosila  je   pečat   prokletstva na
čelu.....PreberaČila te je od kraja
do kraja. Bolna, strta, onemogla je našla zavetje v bolnišnici. A njena duša ni našla mini.....
V tihih nočeh, ko so spale bolnice, se je oglasila v nji vest in vzbudil se ji je kes nad izgubljenim življenjem .... In zle pošasti so se ji porajale pred dnšo, gnetle so se krog nje, režale so se ji v lice in grabile so po njej s koščenimi rokami.....
Zdravja ni upala......Polastila
se je je popolna apatija---—
V gostih pramenih so se usipali solnčni žarki skozi visoka okna v bolniško sobo ... In ona je gledala z motnim očesom te pramene in drobni prah, ki se je kopal v njih .... Krog nsten ji je zaigrala bolestna poteza.... Zaprla je trepalnice in njena duša je zahrepenela po smrti ....
Miranov.
Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem.
Zgodovinska, narodopisna in književna črtica. Spisal Anton Trstenjak. (Daljo.)
Ne samo na pusti Lisz<5, kjer so bili Slovencem sosedje mažarska „gospoda" nego tudi daleč okrog so se naselili naši rojaki. Kdaj in kako se je to zgodilo, o tem nimamo zgodovinskih podatkov in dokazil. Krčili so stare gozdove, a na krčevinah so sejali žito in sadili vinsko trto. Vsaka občina ima še danes svoje vinograde, n. "pr. Liszo, Bukkosd, Porrog, Sand.
Ivan Čaplovič samo kratko omenja, da so Slovenci prebivali v šomodski županiji v naslednjih osmih vaseh, a te so: Mihalvd, Sand, Liszu, Szt. Peter, Bukkosd, Szt. Pal, Porrog, Pat. Kako in kdaj so prišli sem Slovenci, ni mu bilo znano; a tudi mu ni bilo znano, da so se Slovenci naselili še v drugih vaseh, a te so: Szent Kiralv, Vesein Berenv. Porrog in Szent Kiralv stabili popolnoma slovenskivasi. Tako je dognano, daje bilo med Veliko Kanižo in Železno cesto G j e -kenice — Csnrgo enajst slovenskih vasi.
ho ta. Ob pol upetih zjutraj je bil ta napad popolnoma odbit.
Ob 11. uri dopoldne so Japonci osvojili Haušengpao zapadno od železniške proge in so odbili ruski protinapad.
Na desnem bregu reke Hun v bližini Ingšituna, 7 milj jugozapadno od Mukdena, je opaziti, kakor da bi se Rusi polagoma okrep-Ij e vali.
Japonci so osvojili dve tretjini Likuanpava, osem milj zapadno od Mukdena in so odbili doslej vse ruske napade. Včeraj dopoldne pa so baje osvojili Mačuntan.
Boji v torek.
Reuterjev urad poroča iz Mukdena z dne 7. t. m.: Danes se je bil na desnem krilu ljut boj do večera. Bojna vrsta je dolga šest vrst. Proti večeru so Japonci osvojili ugodno pozicijo pri Madziapu in so prodrli še nekoliko bolj proti severu, ne da bi se, kakor se kaže, le količkaj približali svojemu cilju. Ruske izgube v tej bitki so že sedaj večje, kakor pri Liaojangu, japonske izgube pa so naravnost ogromne.
Ob dveh popoldne je japonska pehota zasadle Janzutun.
Ruska brzojavna agentura pa javlja iz Mukdena: Krvava bitka še vedno ni ponehala, marveč postaja vedno ljutejša. Ker so Rusi svoje desno kr i 1 o u p ogni 1 i proti severu, stoje sedaj paralelno z japonsko kolono, ki jih je nameravala obiti. Oba sovražnika se trdovratno držita vsvojih pozicijah. Vsak dan dovajajo nove japonske ujetnike.
Tekom dne so bili ljuti boji pri Jnhuatunu na cesti v Sinmintin. Preteklo noč so Japonci znova napadli Rennenkampfov oddelek, Ku-tulinski prelaz in pozicije pri Putilo v skem griču.
General Oku pobit?
»BerlinerTagblattu« bo poroča iz Petrograda: V petek in soboto se je skrajno nevarni položaj Kuropatkinove armade odločno z b o 1 j š a 1, ker so pravočasno dospele na bojišče rezerve; k spremembi situacije je zlasti mnogo pripomoglo to, da je general Kaul-bars osebno posegel v boj.
Japonci so z vso gotovostjo računali, da bodo v soboto 4. t. m. zvečer že v M u k d e n u. Vsled prodiranja generala O u je bil Kuropatkin prisiljen sprejeti odločilno bitko, ker bi se sicer mogel umakniti samo z ogromnimi izgubami. V tem obupnem boju se je Rosom posrečilo generala Oka prisiliti, da se je moral umakniti.
Okujeva armada je popolnoma pobita. V tej bitki bo
Koliko je bilo tod Slovencev, tega ne moremo danes določiti. Ćaplovič le pravi, da se jako množijo. Da jih je bilo precejšnje število, sinemo verovati. V dveh vaseh so prebivali sami Slovenci, v ostalih vaseh pa so bili v ogromni večini. Sklepamo pa to iz tega, ker se še danes nahajajo v vseh rečenih vaseh slovenska imena v ogromni večini, ker nam je še danes, ko v t e j pokrajini ni več niti enega Slovenca, neovržna priča, da je še nedavno živelo v šomodski županiji več tisoč Slovencev.
Tako so se Slovenci iz pokrajine med Rabo in Muro izselili v šomodsko županijo. Peščica Slovencev je prodrla celo doli v vas Taranj. O teh rojakih svojih vemo to gotovo, da v tisti dobi, ko so ostavili svojo staro domovino, niso znali nič mažarski in da so se novega jezika učili v novi domovini. Še do današnjega dne se niso Slovenci, prebivajoči kraj štajerske meje, naučili m a ž a r -skega jezika, tem manj so mu bili kos njih predniki pred 200 leti.
Ko so se udomili v novih domovih, niso znali mažarski, niso mogli občevati I mažarskimi duhovniki, a svojih niso
odločilno, kdor bo imel več rezerv in kdor bo razvijal večjo energijo.
Sedaj je brez dvoma rusko desno krilo na boljšem.
Tudi najnovejše poročilo iz Mukdena, datirano a dne 8. t. m. ob 2. uri 40 min. zjutraj se glasi ugodno za Rose in je v direktnem nasprotju z neugodnimi vestmi, ki se širijo iz Londona.
Glasom tega poročila so Japonoi po noči 6. t. m. i znatnimi silami napadli ruske sprednje voje priČan-č e n p u ob železniški progi. Po mnogih brez uspešnih napadih bo Japonoi ustavili svoje prodiranje. Izgube so na obeh straneh velike.
Oddelek generala Ren-nenkampfa je zopet uspešno odbil vse japonske napade.
Kuropatkin na potu v Tielin?
»Daily Telegraphu« se poroča iz Tokija z dne 8. t. m.: Glasom neke brzojavke iz Inkova se sodi, da se glavna ruska armada pri Fušunu umiče proti Tielinu. Izgube njene so znatne. Vsi ruski pomožni voji so se preko Mukdena poslali na sever. Kuropatkin je Že premestil svoje glavno taborišče. Japonsko levo krilo se je po Ijotem boju v ponedeljek utaborilo severno od Mukdena.
V nedeljo se je spopadla japonska konjenica pri Jan kat i, 25 milj severno cd Sinmintina, z več nego 1000 kozaki; Rusi so bežali in so pu stili na bojišču več mrtvecev.
Levo krilo ruskih zadnjih vojev, ki šteje 20000 izbranih vojakov, se takisto polagoma umiče.
Ta   vest   je   malo verjetna.
Ako bi bili Japonci že v ponedeljek, kakor pravi poročilo, taborili severno od Mukdena, bi moralo to mesto že zdavna biti v japonskih rokah in Kuropatkin bi bil od vseh strani obkoljen, da bi se ne mogel niti več ganiti.
Sicer pa Kuropatkin ničesar ne omenja v svojem poročilu o teh važnih dogodkih, ki bi se imeli vršiti že v ponedeljek, dasi ga je odposlal šele v torek, torej dosti kasneje, kar z gotovostjo kaže na to, da so se iz Inkova sporočeni dogodki vršili samo v glavi dotičnega poročevalca.
„Blizu velike zmage",
Naudoau, vojni poročevalec pariškega »Journala«, sklepa svojo zadnjo brzojavko iz Mukdena s temi-le značilnimi stavki: »Očividno je, da je japonska ofenziva zelo nevarna; uvaževati pa se mora,da seje japonska armada s tem, da se je okrenila, izolirala. Njen položaj lahko postane vele-kritičen. Ruska trmada se je takisto okrenila in spremenila svojo fronto. Kuropatkin še morda ni bil nikdar tako blizu veliki svoji zmagi, kakor sedaj. Za vse slučaje pa se je vse pripravilo,
da te omogoči eventualno umaknje nje iz Mukdena.
Ugodna porodila.
Ii Petrograda s* poroča: Z bojišča dohajajo skoro sama ugodna poročila, ki zlasti slave uspehe generala Lineviča na vzhodnem krilu. Linevič je obšel japonsko desno krilo in ga sedaj potiska proti zapadu.
Tudi vesti o bojih zapadno od Mukdena so ugodne. V ponedeljek so Rusi osvojili Tafančin, 25 km severosapadno od Mukdena, na polovici pota v Sinmintin.
General Sasulič, poveljnik drugega sibirskega kora, je sijajno odbil napad japonske garde na Kandolizan.
Vse ruske izgube znašajo dosedaj okoli 30 000 mož, dočim so Japonoi izgubili že nad 50.000 mož.
Rusko brodovje.
Iz Pariza se brzojavlja: List »Tempa« je dobil brzojavko iz Tana-rariva, da je rusko brcdovje zapustilo Madagaskar in odplulo proti Džibuti, kjer počaka na tretje baltiško ladjevje.
O parlamentarnem položaju.
Dunaj, 8 marca. Poslanska zbornica bo imela jutri in v p» t> k sejo, v soboto pa bo seja proračun skega odseka. Debata o obrtni noveli se završi šele prihodnji teden ter pride dr. Derschattov predlog na vrsto najbrže šele drugi petek. Vr-hutega se bo zbornic«, vsaj v eni seji bavila samo z imunitetnimi zadevami poslancev Haucka in grofa Sternberga.
Sprememba v brambovskem ministrstvu.
Dunaj, 8. marca. Namen današnji avdijenci ministrskega predsednika barona G aut soha je bil, da je izročil oesarju prošnjo branv bovškega ministra grofa \Velsers-heimba za odstop. Uradni list prinese že v soboto spremembo o brambovskem ministrstvu.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 8. marca. V opoziciji so že nekaj dni zelo razburjeni, ker se je iz avdijenc pri ce sarju pokazalo, da je bil cesar natanko poučen o vseh dogodkih izza sej izvršilnega odbora združene opozicije. V včerajšnji seji je posl. baron K a a s odločno zahteval, naj se javi tisti poslanec, ki je zakrivil tako blebetavost, ker vendar ne gre, da bi padal sum na vse Čtane odbora. Neposredno po tej izjavil je ostavi! konferenco posl. Komjathv, iz česar se sklepa, da zadene njega krivda.
Budimpešta, 8. marca. V današnji seji je mnogoštevilna galerija pričakovala napovedani govor proti ministrskemu predsedniku grofu T i b z i   Govor pa je izostal, ker je
izvršilni odbor združene opozicije izrekel, da vsled sedanjega položaja ministrstvo politično ni odgovorno. — Neki juriat neodvisne stranke je že izdelal obtožnioo zoper Tiszovo ministrstvo, vendar je še dvomljivo, ako se obtožba sploh kdaj vloži.
Budimpešta, 8. marca. Poslanci dr. D a r a n j i, dr. L a n g in p). T h a 1 j , ki ao bili danes v avdijenci, niso hoteli prav ničesar meritornega izpovedati o pogovoru s cesarjem. Daranji je le izjavil, da nikakor ne pride v poštev pri sestavi nove vlade, a pl. Thalvju se je baje cesar izjavil v prilog madjar-■kemu armadnemu jeziku, češ, da se je tudi za časa Marije Terezija ogrskim polkom madjarsko poveljevala, a so se pokazali jako pogumne in spretne v vojski proti Prusom.
Iz srbske skupščine.
Belgrad, V včerajšnji seji seje razpravljalo o naknadnem kreditu 200.000 dinarjev. Več radikalnih poslaneev je zahtevalo, da se postavi preiskovalna komisija, ki naj dožene ali je ta izdatek opravičen. Po daljši debati je obljubil Pafiić, da pojasni zadevo v tajni seji. V tajni seji je izpovedal, da se je 200000 K izdalo deloma za svečanosti o priliki kronanja, deloma kot dar črnogorskemu prestolonasledniku. Ta izpoved se je navdušeno vzela na znanje in se je kredit odobril.
Belgrad, 8. marca. V radikalnih klubih se deluje proti trgovinski pogodbi z Nemčijo. Ker bodo tudi liberalci glasovali z radikaloi, je dvomno, »ko bo pogodba sprejeta.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 8 marca. Vrhovni nadzornik Hilmipaša je sporočil svoji vladi, da se med vstaši širi vest, da pride 14. t. m. 8000 mož iz Bolgarije na pomoč.
London, 8. marca. Bolgarski knez Ferdinand je imel danes v zadevi macedonskega vprašanja dve dolgi konferenci z državnim kance-larjem L a n d s d o \v n o m. Popoldne je govoril o isti stvari b kanoelarjem avstro-ogrski poslanik grof M e n s-dorff.
Carigrad, 8. marca. V Dri-nopolje je došla vest, da namerava kmalu priti tja strahoviti bolgarski četovodja Petro Kolare v, da raznese z dinamitom vladna poslopja in banko. Dasi vest ni prav verjetna, stražijo po dnevu in po noči močne vojaške patrulje ter po 9. uri zvečer ne sme nihče na cesto.
Nemiri na Ruskem.
Varšava, 8. marca. V Saverd-zah je streljala patrulja na 30 delavcev, ki se niso hoteli raziti na poziv. Trije delavci so bili mrtvi, več je pa bilo ranjenih.
Petrograd, 8. marca. Iz Rige se poroča, da se Maksimu Gorkemu zdravje z vsakim dnem boljša. Kmalu namerava začeti pisati ve iko razpravo o židovskem vprašanju na Ruskem in njega rešitvi.
Petrograd, 8. marca. V Pu-tilovih fužinah sta se razpočila dva kotla, vsled česar je bilo več delavcev, ki se niso hoteli pridružiti štrajku, ubitih. Eksplozijo so provz-ročili štrajkujoči delavci. Zvečer so prišli štrajkujoči delavci v tovarno ter so zahtevali izplačilo zaslužka. Ker so jim rekli uradniki, naj pridejo drugi dan po denar, skušali so delavoi naskočiti blagajno, toda uradniki so se jim zoperatavili z revolverji, ter so tri ustrelili, 26 pa ranili. Sedaj straži fužine vojaški kordon.
Pariz, 8. marca, štrajkujoči delavci v admiralnih ladjedelnicah so naskočili admiralno poslopje ter po-strelih šest delovodij.
Petrograd, 8 marca. Iz Ti flisa se poroča, da se je spuntalo 200 realcev, katerim bo se pridružili rokodelski pomočniki. DeraonstrcvaliBO ves d&n z rdečimi zastavami po ulicah ter streljali is revolverjev. Razganjati so jih morali vojaki. Med Armenci iu mohamedani se zavratni boji nadaljujejo ter ne mine dan, da bi jih 5 do 10 ne bilo umorjenih.
Dopisi.
S Sore.   Dne 26. svečna t. 1.
se je naš kaplan Jože Brajec na leci v cerkvi zelo razkoračil. Videl je same brezverce skozi svoja lepa očala; med svojo prepovedjo je posebno povdarjal, da tisti, ki bere „Slovenski Narod-, nima nobene vere, tisti je popolnoma brezverec; kdor bere ,, Gorenjca", je ravnotako brezverec. Počasi, kaplan Jože! Ali mislite, da boste vi nas po 40, 50 in še več let stare ljudi učili Črk i, u, e, o, a, ki smo jih poprej znali nego vi? Dragi Jože, vi nas ne boste učili in nam ukazovali, kaj bomo brali. Vemo sami dobro, kaj je prav in kaj pa ne. Kdaj pa „Slov. Narod-pile zoper vero? Ali takrat, ko prinese kako obsodbo zoper kakega kaplana, ki bode moral sedeti 18 mesecev, ali 5 mesecev, ali še več, ker je uganjal pohujšanje s svojimi učenkami? Ali je
to zoper vero ?--Če menite, da
nas boste v kozji rog ugnali, se motite. Eno pa vam povemo, če ne boste nehali, vas bomo poklicali pred kazenskega sodnika, ki vam bo pristrigel vaš strupeni jeziček. „Narodu in »Gorenjca" pa bomo brali, kolikor bomo hoteli, saj ga znamo bolje nego vi. Vedite pa tudi, da mi urednika „Slov. Naroda" gosp. dr. Ivana Tavčarja, našega rojaka, višje cenimo in spoštujemo in ga bomo vsekdar spoštovali bolj nego vas. Ako bi imeli več takih mož, kot je on, bi bilo gotovo boljše za nas, kot je sedaj; zato mu Bog daj Še mnogo let 1 Torej nikar ne sej vetra, dragi Jože, da ne boš žel viharja. Pri Filipih se zopet vidimo, pri občinski volitvi, kjer pa vaše komande prav nič ne potrebujemo. Če pa vam ni všeč, pojdite, z ajdovico bomo pokadili za vami.
Več sorskih narodnjakov.
Iz Moravč. Zadnje tri številke »Domoljuba« imajo v zmisiu »Kat. isobr. društva« zanimive dopise iz naše doline. Imam dovolj reanega dela, zato nisem odgovoril. Ker pa vidim, da to žele, odgovorim za da nes na dopis v št 3 z obljubo, da tudi na druge dobe Že od katere strani primeren odgovor. Včasih je bilo slišati, da so moravski klerikalci dobri, mirni in pametni ljudje. Kdor med njimi živi, ta jih pa pozna! Klerikalci so povsod enaki, če so kleri kaioi; če so pa pošteni, pa klerikaloi niso. Da je to res, pokazala je zadnja seja občinskega odbora: »Soglasno so prosili odborniki soodbornika preč. g. dekana, naj že vendar enkrat a kora pomete liberalnega organista Tomana. Brez izjeme vsi odborniki so tudi poudarjali potrebo nove irafike, ker se obe sedanji trafiki nahajata v liberalnih šnopsarijah, kjer se ljudje navajajo k pijančevanju, poslušajo liberalne laži — in za nameček doba že viažen, preležan in ple&njiv tobaka. Res, velike skrbi so si naložili naši občinski odborniki, a v pomirjene naj im bode, da liberalni organ^t brez najmanjše jezice rad odstopi, ko se mu to naznani od kompetentne strani; ob« trafiki nadzorujejo za to poklicani finančni organi m o obeh šnopsarijah je obveščena politična oblast; ne ve se pa o delovanju »katoliških šnopsarij«, iz katerih ljudi od same treznosti na pol mrtvo vlačijo. No, pa še prilično kaj! Posvetovali ao se tudi o ustanovitvi posojilnice. Tu so se pa izkazali, saj je rekel podžupan Bergant: »18 mož nas je, pa nas preč. g. dekan vse vodijo in uče.« Tudi jaz mu dajem zato Čast, opozoril bi pa, da bi bilo dobro vć.-sih za spremembo kai o občinskem iedu povtdatt. Ker je ža naš odbor tako vzgiedno delaven pri mizi, bi opozoril o potrebi nove i^ickarr.r-. novega gasilnega društva, o oživljenjU kmetijske podružnice, o potrebnem vodovodu itd. Dela je še veliko, po* primite se, in hvalili vas bomo. Tudi o živilih ima odbor prvo nadzorstvo, zato pa prav mislite, da za dolino s 5000 prebivaloi zadostuje 1 mesar, zlasti še. čn je isti župan na katoliški podlagi. Ljubezen do obrtnikov je pri vas — neznana reč. »Domoljub« konča: »To je bil krepek odgovor naših vriih mož na nesramna očitanje nehvaležnega učitelja v brez-verskem »Narodu«, ko se je brezvestno lagal o našem visokoapošt -Yt*nem in priljubljenem gospodu dekanu, da so rekli: ,Ša dva moram uničiti, mag&ri če teče kri!« Tudi jai končam: Izvedel sem, da |e govur i občinski odbornik Martin Učakur l Brjavke proti peškemu županu Bg raj omenjene ali vsaj enakega pomena besede. PriČ* za to so na razpolago. Sporočil sem to po tukajšnjem oerkveniku g. dekanu, imenuj oda govornika. Nato sem dobil po istem potu odgovor, da naj se to obelodani v »Narodu«, nak&r bo nastopil tožbo. Notica je prišla, a mesto tožbe čet dolgo časa le odgovor v »Domoljubu«, kaU lega gori citirani. Toliko za dane* v potrdilo, da n.'koli ne laže
Toman.
jpdT Dali* v iiri»oyi.
imeli, in le to je bil vzrok, da so zahtevali, da se v Šurdu namesti slovenski duhovnik, kateri bi jim prepovedoval v slovenskem, njim razumnem jeziku. Takoj tega niso dosegli, ali dosegli so vendar in so si ustanovili znamenito cerkveno občino.
IV. Šurd.
Ob cesti, katera spaja vas Zakon z mestom Veliko Kanižo, razprostira se vas Šurd. Protestantska občina šurdan-ska šteje danes 1020 duš. Tukaj prebivajo že od nekdaj sami Mažari, vendar pa je tu bila v prejšnjih Časih slovenska protestantska občina, v katero so spadali Slovenci, prebivajoči v bližnjih vaseh okrog Šurda. Župnikovali so tukaj slovenski duhovniki in zato smemo reči, da jebil S u r d ne samo narodno in cerkveno, nego tudi duševno središče šo-modskih Slovencev.
Šurdanska cerkvica jc majhna in nizka, tako da jo zakriva okrog nje gosto nasajeno sadno drevje. Zelo majhno in tesno je tudi Župuišče, oddaljeno le par korakov od cerkvice. Premajhno je to bivališče tudi za naj-skromnejšo obitelj. Župnik ima le eno tesno sobico, v kateri je jedva prostora za posteljo,  mizico  in omaro.  V eni
ravno tako majhni sobici stanuje /upnikova obitelj. V tem skromnem Žup-nišču je živel nekdaj Štefan Kuzmič, a sedaj tu župnikuje Szal6ky Klek (Aleksij).
Šomodskini protestantom je duhovni poglavar škof Ezrane Gjurac v Papi.
Protestantska župnija v Šurdu se je ustanovila 16&9. leta. Prvi župnik je bil Perlakv Gyorgy, potem pa so se vrstili Župniki po naslednjem redu: Murai Istvan od 1679 do 1682, Rajczi Andras od 1682 do 1687. Župnikoval ni dolgo časa; katoliki so ga pregnali iz Šurda. Bokanvi Adam je bil župni kom do 1714, potem 30 let niso imeli v Šurdu župnika. Suhajda Gyorgy od 1742 do 1751, Berke Adam 1751 do 1755, bil je premeščen radi nekih pre-greškov; dne 6. junija 1755 je prišel v Šurd, kjer je umrl 1761. Kuzmics Istvan od 6. junija 1755 do 22. de cembra 1779. Bako s Mihaly od 1780 do 1784, Horovath Mikaly 1784, potem zopet Bakos Mihalv, kateri je umrl v Šurdu 1803. leta. Tesse-dik Samuel od 1^03 do 1827, Pusztaj Marton od 1827 do 1833, Szabo Pal od 1833 do 1862, SzaI6ky Elek od 27. novembra 1862. in Še danes.
(Dalje prita.)
{ • (
Priloga »Slovenskemu Narodu" it 56, dne 9. maroa 1905
Iz podbrezij. Pretečeni teden je odšel od nas učitelj g. Leo Verbič. Bil je sploh razen klerikalcem vsled srojega tihega značaja vsem priljubljen, »lasti pa deci, katere srca si je anal pepolnoma pridobiti. Malo časa je bil t naši sredi. Ni čuda, kdor po-2na naše klerikalce in njib vojskovodje! Prorokovali smo že takoj pri njegovem prihodu, da mu klerikalci ne bodo dali »ira, in res, naš ,pop" Miha in župni njegov generalni štab zahteval je od ijega, da bi opravljal službo organista, kar pa on ni hotel sttriti, Čeravno se «u je ebetala neka „bera*, katera bi torej prezentirala orglarsko plačo za telo leto. Dobro je vedel, da je že vaša kera odveč, vsled tega tudi sprejeti ni kotel Peklo in jezilo Vas je Miha kaj me, zaprisegli ste se, da se maščujete, saskovali ste z Vašimi pristaši okrajni in deželni šolski svet in res žalibog dosegli, da je moral g Verbič oditi. To je torej po Vašem mnenju krščansko delo. Kai ne Miha „Ljubi svojega bližnjega" to je izrek samo za na pn-inieo za Vas pa ni, pa saj se poznamo, kuharici mi rekel „milostna", Vam pa ai hotel orglati in mežnanti kot je prejšnji učitelj delal, in v šoli Vam je prepovedal otroke pretepava«, to vse je g. Verbiča v nemilost spravilo. — Odifilemu kličemo iz celega srca pre srčni: ,z Bogom«! T^iaro;.
Slovenska Matica.
137. odborova seja, v ponedeljek dne 6. susca 1905.
Kav z očni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A Bartel, J Dimnik, Fr. Finžgar. P. Graa-?elli, J. Kostanjevec, dr. J. Lesar, Fr. Orožen, U Pajk, R. PeruSek, L- Pintar, M. PleterSnik. «r L. Požar. A. SenekoviC, dr. J. Stare, L SuSnik, I. Šubic, dr I. Tavčar, dr. A. Uae-ničnik, Fr. Wiesthaler, dr. Fran ZbaSnik m A Zupančič" (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 23.
Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče, otvori sejo in da besedo tajniku, da poroča iz predsedstva. .....
Dne 4. kimavca lani so odkrili v Zgornjem Tuhinju bratoma L a d. in Flor. Hrovatu spominsko ploščo in je društvo slavitelje brzojavno pozdravilo.
Dne 26 kimovca lani je Matica lužiškeborbe, slaveče v Budvšinu otvoritev lastnega doma, brzojavno
pozdravila.
Bi*ši odbornik, pesnik S. Gregorčič, je dne 15. vinotoka lani v Gorici praznoval  svojo šestdesetlet nico in ga je Matica ob tej priliki pismeno pozdravila.
Na znanje se vzame, da se za dr. Štrskljevo zbirko slovenskih narodnih pesmi zanimajo častno tudi Nemci (dr. Nehring v Vratislavi in dr. Boeckl v Michendorfu pri Pots damu)
Častno in doutojno se je odzvala Matica ob smrti dveh zaslužnih matičarjev: dne 5. prosinca t. 1. v Ljub Ijani umrlega Ivana Resmana, in dne 25 prosinca t. 1. v Ljubljani umrlega prof Ivana Vavruta. Prvi je bil med utemeljitelji Jurčičeve ustanove, drugi pa Matični odbornik ođ društveDecra pričetka in njen ueta-novnik. Tudi ji je volil v oporoki 200 K. Vdovi prvega je izrazila pismeno sožaljenje in bila pri pogrebu častno zastopana; ob smrti drugega je obesila črno zastavo, izdala posebno smrtno naznanilo, položila na krsto venec s trakovi in bila pri po grebu zelo častno zastopana. Opiraje se na to poročilo pozove predsednik odbornike, naj v znak sožalja vstanejo in naj se to zabeleži v zapisniku.
Z uredništvom »SrpskegaKnji-ževnega Glasnika« se sklene knjižna zveza, z »Narodopisnim musejomčeškoslovanskim« se pa ista ponovi.
Ob smrti dr. Milivoja Srepla (f 23. svečana v Zagrebu) je izrazila Matica zagrebškemu poverjeništvu in »Jugoslavenski akademiji« pismeno sožalje in prejela od zadnje pismeno zahvalo.
Iz predsedništva se je poslala odborniku, o. kr. vseučiliškemu prof. đr. Matiji Marku pravega častitka ob imenovanju la pravega ada »Srpske kr. akademije v Belgradu «
ZapiBnik o 136 odborori seji, ki sta ga potrdila overovatelja ravnatelj dr. Lesar in pref K. Perušek, se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overOvatelja nadučitelj J. Dimnik in prof. dr. U š e n i Č n i k.
Na ogled et* tudi zapisnika gospodarskega odseka z dne 12. prosinca in knjižnega odseka z dne 4 suŠca 1905.
Na znanje se vzame, da je Ma-tisa po svojem zastopniku vložila prošnjo za odpis pr.stojb nskega na-mestka od premakljivega premoženja.
Poročilo o delovanju odseka za izdavanje »Nemško-siovenskega tehničnega slovarja« se odobri.
Poročilo knjižnega odseka o založnih cenah in nagradah društvenim knjigam za leto 1904. se brez ugovora potrdi. Matica izda sedmero knjig s 75 tiskovnimi po-
larni, in sicer: 1. Zbornik. IV. zve zek. Uredil L Pintar. 2 Letopis za leto 1904 Uredil tajnik. 3. Dr. K Strekelj: »Slovenske narodne pesmi«. 8 snopič. 4. Dr.Fr. Simonič: Slovenska bibliografija. L del. 2. snopič. 5. Zabavne knjižnioe XVII. zvezek. Uredil Jos. Kostanjevec. 6. Prevodi iz svetovne književnosti. I. zvezek: Kralj Lear. Pre vel A. Funtek. 7. Knezove knjižnice XI. zvezek. Knjige se začno prav v kratkem razpošiljati in jih prejmo le oni udje, ki so poravnali svojo udnino.
Szlene se zadnji odstavek § 12 opravilnega reda, ki govori o sprejemanju in honoriranju rokopisov, obstoječim razmeram primerno iz-premeniti.
Odobri se knjižni program za tekoče leto. Tudi za letos se misli na sedmero knjig, sama nadaljevanja, in sicer: 1 Zbornik. VII. zvezek. Urednik L Pintar. 2 Letopis za 1.1905 z zgodovino o IV. desetletju društva. Urednik tajnik. 3. Dr. Simonič: Slovenska bibliografija. I del. 3. snopič. 4 Dr. K. Stre-kelj: Slovenske narodne pesmi. 9. snopič. 5. XVIII. zvezek »Zabavne knjižnice«: dr. Vošnjaka »Spomini« I. del. Urednik M Pleteršnik. 6 II. zvezek »Prevodov iz svetovne književnosti.« Sbakespearjev: Kupe o beneški. Prevel O. Zupančič 7. K n e-zove knjižnice XII zvezek. — Vseh knj<g bo tiskati po 3600 izvodov in se jim določijo tiskarne.
Na znanje se vzame tajnikovo poročilo o poverjeništvih, udih in knjižnici.
Med poverjeništvom se je v zadnji dobi izpremenilo jako veliko. Vsled smrti ali preselitve so dobili nove poverjenike: Kranjska gora, Trbovlje, Devio, Sostro, soriško semenišče, Peter pri Postojni, Trst, Dobrlaves, Velenje, Zagorje ob Savi, Motni k, Radovljica in Planina pri Rakeku. Nova poverjeniŠtva so se osnovala za Zgornjo Radgono, ĆrcuSe, Kapelo, Lučane, Vodice in Nabrežmo. Poživili sta se porerjeništvi za Rože k in Sežano. Od zadnje seje je pristopilo Matici 205 udov, in sicer: 2 kot ustanovnika, 203 kot letniki. Za 1. 1903 je plačalo 2790, za 1.1904. pa doslej 2660 letnikov.
Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 130 knjig, zvezkov in časopisov, in sicer: 1 kupljena, 7 podarjenih in 122 zamenjanih.
Ko se še določi, kaj se ima zgoditi z nekaterimi došlimi rokopisi, zaključi predsednik sejo ob polušestih popoldne.
Dnevne vesti.
V Liubljac*, 9. marca.
— Tolovajstvo v Knežaku.
Priobčili smo natančno in do pičice popolnoma resnično poročilo o nečuvenom klerikalnem tolovaj-stvu v Knežaku in zdaj ve vsa slovenska javnost, kakih razbojniških sredstev se poslužuje duhovniška stranka, kadar ne more a poštenimi sredstvi zmagati. Volitev v Knežaku je bila vsled župnikov e pritožbe sistirana. Napredna stranka je že imagala v nekaterih podobčinah, a da bi ne zmagala tudi v Knežaku, zato je župnik najprej izpoBloval sistiranje volitve, potem pa je klerikalna armada vprizorila tolovajski naskok na županovo hišo, misleč, da si s takim terorizmom zagotovi vsaj v Knežaku zmago. Du hovska stranka je najprej nastopila po razbojniško — zdaj, ko je delo storjeno, ko je dosegla zaže-ljeno razburjenje vseh strasti, sedaj pa seveda poskuša, ogniti se kazenskim posledicam. »Slovenec« taji in prevrača dejstva tako, da morajo njegovi backi misliti, da zasluži pravzaprav župan Cesnik vešala. Vse, kar je »Slovenec« pisal, je najprddrznejše, uprav satanskohudobno zavijanje res-niče. Ne dvomimo, da, če bo treba, se dobi tudi nekaj prijateljev in prijateljic prečastite duhovščine, ki bodo v največji potrebi celo po krivem prisegle. Saj smo doživeli že slučaje, da so duhovniki naučili ljudi, kako naj po krivem pričajo. A resnica pride vendar na dan! In tedaj bomo govorili dalje in tedaj se izkaže v celi svoji nagoti banđitstvo kranjske duhovske stranke.
— Srbski list o Slovencih« V Sarajevu izhajajoči srbski list »Srpska riječ« piše o interpelaciji slovenskih poslanoev v zadevi ljudskih šol na Koroškem ter zaključuje svojo razpravo: »Slovenoi
v Avstriji morajo plačevati davke za šole, v katerih se jim otroci iznaro-dujejo in ako hočejo preprečiti ger manizaoijo, morajo razen državnih davkov če znašati skupaj prostovoljni narodni davek, da ai sami grade narodne šole, aa katere bi se morala brigati drsava. — In le govore Nemci, da so Slovenoi nekulturni narod! Narod, ki brez prestanka zahteva šol, in če se mu ne dajo, nabere sam denar ter gradi hiše narodne pro-svete, tak narod ni nekultu ren, pač pa je nek ul turen tisti narod, ki drugi narod zadržuje v njegovem kulturnem prizadevanju!« — Bratski list bi ■ svojo simpatično in dobrohotno lekcijo morda prepričal o krivioah — škipe-tare, pri zakrnjenih nemških na-oijonaloih se Čut pravičnosti ne da zbuditi, ker ga nimajo.
— Slovenska posest ne Spodnjem Štajerskem iz-ginja. Število starih trdnih kmetov se vedno krči, pristave mariborskih in ptujskih bogatašev pa rastejo. Večja slovenska posestva se razkosajo v neznatne male posestnike, ki kmalu podležejo navalu nemškega življa, ki jih ali popolnoma potujči in naredi odvisne od sebe, drugače se ga pa z vso neusmiljenostjo bojkotira, da mora biti uničen. Zadnji čas je, da se naše potujčevanje in izginjanje naše posesti omeji. Zato naj bi premožnejši zavedni Slovenoi obračali pozornost na Južno Štajersko in naložili ondi plodonosno svoj denar in tako ubranili, da ostanejo slovenska posestva v domačih rokah!
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v petek je častni večer gospe Marije Skalove, primadone slovenske opere. Vprizori se opera „B o h b m eu, ki je znana kot ena izmed najboljših, kar jih je vglas-bil znameniti komponist P u c c i n i. Ta opera se je že lansko leto pela v našem gledališča in se je radi svoje melodioznosti in ljubkosti posebno priljubila slovenskemu občinstvu. Nadejati se je, da bo slovensko občinstvo s številnim posetom izkazalo svoje sija pati je zaslnžni naši primadoni. — Prihodnjo nedeljo sta dve predstavi. Popoludne se igra burka „Rasom na pomoč", zvečer pa na „paru „Bohemeu. Znamenita drama grofa Leva Tolstega „ Moč teme" se vprizori v torek.
— Poročil se je gosp. Adolf Dol a k z gdč. Emilijo bpeilovo čestitamo!
— IVSlavjanskiJa Izve-stija". V 3. snopiča 1. 1904., ki je bil izdan te dni, prijavljajo .. Slav-janskija Izvčstija" dve za nas Slovence posebno zanimivi štndiji. Prvo je spisal dr. Ivan Prijatelj. V tretjem nadaljevanju svoje stadije „Sloveney i ih literatura" razpravlja dr. Prija-telj o dobi Vodnikovi in Cojzovi. Drugo študijo „U S i n j a g o m o r j a" je spisal anonimen pisatelj. Opozarjajoč na pan-germanska teženja glede Trsta razpravlja pisatelj obširno in natančno o ric-manjskem cerkvenonarodnem boja. Pisatelja obeh teh stadij sta si, seznanila ruski narod s Slovenci, pridobila s tema svojima spisoma resnično zaslugo.
— Akademija. Pretečeno nedeljo je nadaljeval v telovadnici mestne realke v Idriji g. ravnatelj dr. S . Beuk svoje predavanje o botaniki, ki je med obilimi poslušalstvom zbujalo največje zanimanje in veliko pozornost Poljudno znanstveni govor so oživljale in tolmačile ponazoruioče slike. — Prihodnjo nedeljo, dne 12. t m, predava gosp. prof. Reisner o zračnem tlaku. To predavanje se začne točno ob pol 3. uri popoldne.
— Globe na progi Brezovica-Ljubljana. Ker se pri vožnji na vrhniški železnioi opetovano dogaja, da potniki radi nevednosti plačujejo globe, hočemo na tem mestu ljudstvo opozoriti na nek ne-doBtatek pri vožnjah od Ljubljane do Brezovice ali obratno, ki je Iju dem popolnoma neznan. Ol Ljubljane do Brezovice ali obratno se lahko vozi z vrhniško železnico ali pa z osebnimi vlaki proti Trstu. Ako se na tej progi kupi povratni listek za vrhniško železnico sme sa po vratna vožnja nastopiti le z vrhniško železnico. Isto velja za povratne listke, ki se r, i jo za vlake proti Trstu. Ako ima kdo povratni listek za vrhniško železnico in nadaljuje povratno vožnjo z vlakom v smeri Dunaj-Trst, tedaj se kaznuje dotični, akoravno se vozi z drugim vlakom na isti progi, s podvojeno pristojbino
oziroma z globo 6 K. Globo so že mnogi pUčali. To ljudstvu v znanje.
— Tat na železnici. Anton Zoreč z Polh. Gradca čakal je v Ljubljani na ponočni vlak, s katerim se je peljal v Trst Seznanil se je z nekim, A Ž man nazivljajočim se Človekom, ki ga jc s svojim sladkim govorjenjem tako omamil, da je sanjal, da je slednji postal njegov največji prijatelj. Tudi ta se je peljal ž njim v smeri proti Trstu, po njegovem trdila v Postojno. Nekje pri Borovnici šel je Zoree na klozet, odložil jc tedaj na opomnjo sopotnika snknjo, v kateri je bila denarnica z okoli 56 kronami. Ko pride nazaj, ni bilo nj • govega sopotnika več, toda nič hudega sluteč trdno zaspi. Šele v Trsta zapazi, da nima denarnice, pač pa listek v Žepa z napisom: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe! Spoznal se je za žrtev lahkovernosti. A ž man jo je najbrž pri Borovnici popihal in se izgubil v gozdu, on pa je odšel prazen in lačen s povratnim listkom v Ljubljano, toda vsa prizadevanja se polastiti tata so zaman. Previdnost potniki!
— Novomeške novice. Pretekli predpnst smo imeli vse polno veselic. Najbolj sta se obnesli veselica vojaškega veteranskega društva za Dolenjsko v gostilni g. Antona Globelnika in predpnstna veselica tukajšnje požarne brambe pri g. podžupanu Karolu Rozmanu. Povsod je bila udeležba ogromna in so plesalci rajali do ranega jutra. Da je k temu pripomogla tudi zdrava vinska kapljica, ki mora pozdraviti in oživeti tudi star želodec, kdo bi tega ne verjel!
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Milan Sajakovič, občine Sušice pri Jaški, rimsko-grški katolik, čevljarski vajenec v Metliki, je ukradel med božjo službo 20 K. Ker odkritosrčno prizna, da ga je hudobni duh zapeljal, dobil je 2 meseca ječe. — Strah Jožef in Jesih Alojzij, prvi spadajoč v občino Videm pri Dobrepoljah, drugi v občino Mokronog, sta bila na lovu v tujem revirju. Strah taji, da bi bil imel puško, Jesih ga je pa baje le s palico spremljal. Ker priče nasprotno izpovedo in ker je gozdni Čuvaj čul strel v tistem času, predno jn je zasačil, je bil obsojen Strah na 10 dni, Jesih pa na 3 tedne strogega zapora z enim postom na teden.
— Komorni glasbeni večer
bo v dvorani »N rodnega dema« v Mariboru, dne 12 t. m. Začetek točno ob 8. uri. Pred prodaja \ stopnic pri g. H-nr k u Kri pek u, trgovin* s papirjem v Gsposki ulici štev. 38 Po koncartu prijateljska zabava.
— Nesreča. Med Modrejcami in Sv. Lucijo na Goriškem je srečal voznik A. Slamič druzega voznika. Pri ogibanju je plahta, a katero je bil pokrit voz druzega voznika, udarila po glavi Siamičevega konja, ki se je začel otresati in upogibati vrat Med tem mu je oje zlezlo na glavo, kar je žival razdražilo, da je začela skakati in se postavljati na zadnje noge. Voz je prišel na rob ceste in zdrkljal kakih 100 m globoko proti Soči, kjer se je ves razbil. Slamičeva hči je še o pravem času skočila z voza, oče si je pa pri padcu zlomil nrgr>. Koniu se ni zgodilo nič.
— Prijazna gosta. Včeraj dopoldne ob 10. uri je sedel v Trstu v gostilni v Via Porporella št. 7 sobni slikar Angelo Vatta, njemu nasproti pa pijan Ivan Perossi, ki se v takem slučaja rad pretepa. Perossi je pri mizi zaspal. Vatta mu je skušal potegniti s prsta dva prstana, toda ta se je zbudil, pričela sta se priČkati, na kar je Pc rossi prisolil Vatti krepko zaušnico. Vatta je potegnil samokres iz žepa in dvakrat ustrelil na Perossija, katerega je enkrat zadel v levo roko Perossija so prenesli v bolnico, Vatto pa vtaknili v zapor.
— Koprivnica — Kapron-
cza. Čttajoč zanimivi popis g. A .t. Trstenjaka v listku »Slovenskega Naroda« nehote sem se spomnil naslednjega dogodka na železnični črti Koprivnica Zagreb. Bilo je leta 1888 ko sem bil drugom svojemu dobremu prijatelju Hrvatu pri njegovi ženitvi. Vdovioa mati mu je živela v Koprivnici z edinioo hčerko. Do-vrdivši tridnevno ženitovanje morala sva se vrniti nazaj na svoji službeni mesti, ker nama je že pošel kratki dopust. I a tako smo vozili — on s svojo mlado soprogo in jaz od Koprivnice proti Zigrebu Med Križevci iz Vrbovcem je železniška postaja Gradec. Že med potjo je moj prijatelj prav po »hrvatsko« rentačil in se jezil nad Madjari, da so njega rojstno mesto Koprivnioo prekrstili v »Kapronoza«; in ko je čut klicati postajo Kor o š — mesto Križevac po stat je kar bled kakor stena od jeze! Ko dojdemo po kratki vožnji na št -oijo Gradeo pogledam jaz skozi okno in videvši ob ograji stoječe hrvatske kmete poprašam jih tako-le: »Molim, kako se zove ta štaoija?« Oni vičejo: »Gradac se zove ona!« A jaz za tem: »Hvala vam; a kako se to sove po madjarski?« Oni: »Tu neima Madjara, gospe ne dragi; a ko bi oni hteli se
tu nastaniti, mi bi jih pobili!« — Ta-bleau.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Karel Drolo, miner v Ravni, je koncem leta 1904 in začetkom letošnjega leta stavbenskemu podjetju pri grad bi Bohinjske Železnice G. Ceooniju vzel več dinamit-nih patron, vžigalnih vrvic in kap-selnov ter od tega tudi nekaj dal delavou Martinu Novaku. To nevarno raztrelivno tvarino sta imela shranjeno v nezaklenjeni omari v sobi svojega stanovanja, v kateri je bivalo več drugih ljudi. Obdolženca sta se pa tudi zabavala, da sta d i namene patrone zažigala na cesti blim vasi. Prvi je bil obsojen na 6 tednov, drugi na 14 dni strogega zapora. — 2) Anton Primož č in I^naoij R bni-kar, čevljarja v Zgornjem Veternem, sta se zvečer domov grede v šali metala, na to se pa jela resno pre* tepavati. Primožič je Ribnikarja v tepežu na desni strani glave nekaj poškodoval, zato ga je pa Ribnikar z nožem pod levo pazduho sunil Da bi cela zadeva ostala prikrita R«b-nikar je obljubil Primožiču za časa lečenja po 4 K na teden; in res je ta sodni komisiji v deželni bolnici krivo izpovedal, da je skočil na pGtu od Križa proti Vetrnemu neki človek, ki ga ni preje opazil in ga tudi ni spoznal, na kar ga je z nožem sunil. Primožič je bil obsojen na 3 mesece ječe radi krivega pričevanja, Rahne pa 6 mesecev težke ječe. — 3.) Matija Koželj, delaveo v Adergatu doma, je dne 13. svečana po Spodnji oiški od hiše do hiše beračil. Ko ga je stražnik aretoval in odvedel v ob* činsko pisarno, ga je zmerjal med potjo, v pisarni ga je pa udaril po obrazu in ga nekaj opraskal, ker mu je hotel vzeti delavsko knjižico Obsojen je bil na 8 mesecev ječe. — 4) Peter Tavčar, hlapec ie vzel svojemu gospodarju Iranu Tomšiču dve svinjski koži, vredni 16 K in eno takozvano »trzarsko verigo«, vredno 6 K. O is -»jen je bil ca 6 tednov ječe. — 5) Milan, Deroeter in Milivoj Bo-žanič. Dane in Mane Maljkovič, Gre-K"or Vran as, Juri Mar č ter Matija MttroviČ, vsi delavci pri gradbi železnici v Hrušici, so bili obsojeni vsak na 7 tednov težke ječd, ker so tvrdki E Gross vzeli večjo množino lesa v vrednosti 55 K, ga BeŽagali in ga rabiii za kurjavo evrjpga stanovanja.
— Kako je stražnik kravo kupil ? Kakor smo že včeraj poročali, je bila posestniku Ivanu Peterlinm v Gornjih Gameljnah št. 2 ukradena 260 K vredna krava. — Ko je včeraj dopoldne služboval policijski nadstražnik Jernej Papler na sv. Petra mitnici, sta prignala dva neznana možaka sivo kravo. Papler ju je vprašal za Živinski list, katerega pa nista imela in sta mu rekla, da ga ima neka ženska, ki pride za njima. Ker ju ni stražnik pustil v mesto, sta se eba vrnila s kravo in jo gnala proti Selu nazaj. Kmalu nato pa je bil Papler telofonično obveščen o tatvini. Ker sta bila navedenca že odšla, je Šel proti Vodmatu stražnik Pavline, ki jn pa ni nikjer več videl, Papler se je šel pa preobleč in naprosil pri naboru v „Mestnem doma4 vodmatskega postajevodjo Frana Kuš-Ijana, da bi šel ž njim iskat sledu za dozdevno ukradeno kravo. KuŠljan je sel takoj domov, Papler pa še gredoČ na semenj, potem pa k orožniški postaji v Vodmatu, kjer ga je čakal postaje-vodja že na cesti, s hčerjo okradeoca. Gostilničar g. Fran Debeljak iz Vod-mata št. 37 je bil tako boneten, da ie takoj napregel konja in varnostna organa peljal brezplačno za sledom. Ko so se pripeljali do razkrižja cest v M. Dev. v Polju in Fužine, t. j. koncem Most, je Papler izstopil raz voz in šel proti vojaškemu vežbališču, g. Debeljak pa je peljal orožnika v drugo smer. Pri Čuvajnici poleg vežbališca je Papler izvedel, da sta dva moška neko tako kravo gnala proti Hrastju pred 20 min. Podvizal se je in ju res kmalu doŠel in spoznal, da sta ona dva, katera je bil pri mitnici zavrnil. Kaj sedaj početi, ko je sam? Naglo ma je šinila v glavo dobra misel. Klobuk sname z glave in začne reutačiti proti naveden-cema čez slabo pot. „Slaba je, slaba," mu je eden odgovoril. „Kam pagrejo^*4, ga vpraša drugi. „ Ah, tle dol k neki revi kupit eno staro kravo41, odgovori Papler. Beseda je dala besedo in kmalu sta navedenca „spoznala" stražnika za mesarja in mu ponudila kravo, za katero so bili takoj „zglihali". Ponudil je jima takoj aro in rekel, da jima bo kravo plačal v prvi gostilni, pokazoČ Dolničarjevo gostilno v Hrastju, ČeŠ da bode dal on sam za „likot*. Are nista hotela sprejeti, pač pa bila zadovoljna, da bosta pila zastonj likof. »Lepa aravca je, lepau, je rekel stražnik nekoliko pred gostilno. -Hej, sivka, le brž na dvorišče, kmalu boš moja", je dejal še par korakov pred gostilno. „E, gospod, saj je Že, le denarja še nimava", sta ma odgovorila ona dva. Med tem so prišli do gostilne, tam privezali kravo in šli v sobo pit ..liko
Ko sta se oba vsedla za mizo, je Šel Papler k vratim, potegnil samokres iz žepa in ga pomeril proti njima rekoč: „ Vidva sta kravo okradla temu in tema, jaz sem policaj in kdor se premakne proti meni, bo takoj mrtev." Kakor okamnela sta se spogledala in bila mirna. Nato je prišel še hišni hlapec pomagat tatova nadzorovat. Kmalu pa se pripeljeta z g. Debelakom orožnik in oškodovančeva hči, kije kravo spoznala za svojo. Ko so ju vklenili, sta se udala, da sta kravo res ukradla. Tatova sta brata Ivan Vrankar, rudo kop, rojen 1876. 1. v Buči pri Šmartnem v Kamniškem okraju in Martin Vrankar, rojen ravnotam 1870. 1., sedaj stanujoč v Volčjem potoku št. 37. Kravo sta bila prignala Čez ljubljansko polje proti Vodmatu in od tu v mesto, da bi bila zmešala sled. PoŠkodovan-čeva hči je potem gnala kravo domov, g. Debeljak pa orožnika, „mesarja" in tatova proti Ljubljani.
— Pazite na otroke. Včeraj popoldne je pehala po tuu električne železnice neka 91etna deklica svojega Sletnega bratoa, katerega bi bil električni voz trotovo povozil, ako bi ne bil voznik M srtn Korenje naglo ustavil voza.
— Pri današnjem naboru je bilo potrjenih v Ljubljani 32 izmed 161 mladeničev.
— Delavsko gibanje. Včeraj so se cdpehali z južnega fcolodvora v Ameriko 3 Slovenci. 4 so šh na Dunaj, 17 v Soinograd 20 pa v L*sce. 15 Hrvatov je šlo v Hrušico. 6 L »hov je prišlo pa nazaj. Tudi ena Hrvatica je bila vrnjena od morja na«a) zaradi očibola. Hotela ie iti v Ameriko
— Izgubljene reči. Postrež niča Marija Pajmčeva je izgubila črno denarnice, v kateri je bilo 4 kroofa 22 vin. denarja in liBtek z imenom Fran Merala. — S( lska učenka I?ana Korbanova je izgubila denarnico s 4 K. — K A. je izgubda danes ban koveo za 10 K.
— Semenj. Dne 8. t m. je bilo na semen) prignanih 1431 konj in volov, 251 krav in telet, skupaj 1592 glav. Kupči|a je bila prt govedi kakor tudi pri konjih prav dobra ker so prišli po govejo živino Korošci in Moravci   po konje pa Lahi.
— Hrvatske   novice. —
Pravda dr. PotočnjaZa se je včeraj završila z zanimivim zagovo rom obtoženčevim. Razsodba se pro glasi jutri. — Umrl je na otoku Visu vodja ondotmh Hrvatov in mnogoletni župan Niko p 1 e m. J a k š a.
* Najnovejše   novice. —
Zopet umor na plesišču. Na neki maskaradi v Pešti je zbujala največ pozornosti nenavadna ženska postava, ki se je obnašala tako za peljivo, da so se moški kar gnetli okoli nje. Ko je razkošnost in pože-Ijivost oboževaloev prikipeia do vrhunca, je snela dama masko z obraza in njeni zaljubljeni plesalci so imeli pred seboj mizarskega pomočnika Antala. Trije plesalci so bili vsled razočaranja tako razburjeni, da s > z noži naskočili Antala ter ga na mestu zaklali.
— Nova Marconijeva iznajdba. Marooni je svoj aparat o brezžičnem brzojavu tako izpopolni), da napoveduje, da bo mrgoče bmaiu Angiiio zverati z Amengo in z vsemi Biolonij&mi na tako osni način, da se b^do takega brzojavljerja posluževali vsi sloji. Morda bo enkrat celo mogoče brzojaviti — antipodom
— Umetniška akademija na Dunaju se zopet otvori prihodnji ponedeljek.
— Rusk i p r es to Iona s 1 e d nik je baje nevarno bolan za influenco. Otrok je neki sploh tako nežen in slaboten, da ni upanja, da bi odrasel.
— Štrajk na pouličnih železnicah v Ne\v J o r k u se nadaljuje. Ves promet zelo trpi. Nadzemska Železnica bi morala v normalnem prometu prevažati vsaki dan 700.000, podzemska pa 400.000 oseb.
— Policijski nadkomisar pred sodiščem. Včeraj se je začela v Krakovu obravnava proti policijskemu nadkomisarjn Balickema zaradi ponever-jenja in zlorabe uradne oblasti.
— Grofica Motignoso je zapustila svojo vilo pri Florenci ter se preselila z malo princezinjo v botel v Fiesole. Skoraj polovico svoje služin-čadi je grofica odpustila.
* Adolf Bastian umrl. Ravnatelj berolinskega muzeja za narodno-pisno znanost, profesor Adolf Bastian, ki je bil ravno na raziskovalnem popotovanju, je umrl 80 let star na otoku Trinidad. Bastian je bil sloveč učenjak in raziskovalec, ki se pa nikakor ni mogel sprijazniti niti z Darvvinom, niti s Haecklom. Svoj Čas so Bastianovi spisi vzbujali med učenim svetom splošno pozornost.
* Baronica — natakarica. Baronica Flora Splenyi v Budapešti je bila pred nekaterimi meseci Še med najbogatejšimi lepoticami, a sedaj je prišla v veliko bedo ter služi v neki zloglasni ponočni kavarni v zabavo pi-
janim in razuzdanim gostom. Baronica, ki se po ločitvi od svojega moža, gra-ščaka Splen v i ja, zove zopet z dekliškim imenom Frevstadter, je bila hči več kratnega milijonarja, ki pa je žd zdavno umrl. Postala je v rani mladosti go spodarica ogromnega premoženja. Vsi v mestu so ji zavidali toliko bogastvo, in še lani je imela v Marijinih varih za spremljevalca pravega princa. A sedaj? Stanuje v mokrotni čumnati na dvorišča ter mora vljadno in prijazno streči vsakemu potepubu, ki ima desetico, da pride v kavarno izpit kozarec Žganja. Kako je padla tako globoko, pripovedovala je nekemu Časnikarja, ki ga je naprosila, naj jo reši iz bede. Povedala mu je( da je pred petimi leti imela milijon   gld. premoženja.
Neka služkinja ji je ukradla 180.000 gld. Tožila jo je, a ker ji tatvine ni mogla dokazati, je izgubila tožbo ter morala odvetnikom plačati 150.000 K. Neki drugi odvetnik je dobil 100.000, tretji pa 50.000 K. Za nakit, ki je bil vreden 3000 K, ji je neki židovski draguljar zaračunal 30.000 K, končno pa ji ga še nazaj vzel. In tako so njeno lahkomiselnost izrabljale Še druge židovske pijavke. Baronica je stara sedaj 25 let ter ima brata milijonarja.
* Človeška teza. Zdravnik dr. Riobardson je na podlagi 20 **t nega razi*kavania na več kot 4000 osebah pr Sel do zaključka, da se teža človeškega telesa v gotovih mesecih zveča, v g »tov h pa zopet zmanjša. Za posamezne mesece je dobil cdr<tvn*k sledeča števi1*: za januar 0 14 zmanjšanj«, februar 0 24 zmanjšan a, marec 095 zmanjšanja, april 0 03 zvećania, maj 0 25 zvečanj«, juoija 052 zvečanja, |Uti| 008 zvečan;*, avgust 0 70 zvečanja, s^p tember 021 zmanisanja, oktober 010 zmanjšanja novert.hfr prav malo z»e ćanja, december 005 zmanjšanja. Po tem številjeniu bi oila t-ža človeškega telesa pozimi manjši nego poleti, kar je pa v nasprotju s tem, kar bi se pričakovalo Večina ljudi 89 pozimi m*n; pregiba nego polet«, zato ni verjst', da bi R ohardsonovim rs Z taka vanjam rh dosti verjelo.
* Največjo zalogo zlata
ima ban* a v Par zu, fcsjt- 16 avečtna t 1. je ;mela v blagajn* 2 S 13 082 540 frankov v ziatu Ker se *a iz kil -gr*ma zlata nsr-d-r 3100 frankov, tehta vsa zaloga 907446 kilogramov; za njo bi se potrebovala dva vlaka, od katerih bi >mel vsak 45 vos; vsak vez bi bil obložen z 10 tonami (1 tona 20 centov), in še bi ostalo 7446 kilogramov. Teža naloženega tUta v vsakem vozu bi bila vredna 31 milijonov frankov. Teb 31 mili jonov se pa prav lahko spravi v sod, ki ima obsežnost 551 lit-ov. Vseh 281S milijonov pa naooim vaebino 50 kubičnih metrov 2 813 082 540 fr. zlata -a ravno 140 654 120 cekinov po 20 frankov; vsak cekin ima pre mer 21 milimetrov, kot tr*k sestavljeni oekini dajo skupaj 2 953 736 m, torej 50 kilometrov več, nego je od Madrida čez Pariz v R»m
' Pretežnost žensk. V veČini dežela na svetu je več žensk nego moških, toda njih pretežnost v primeri s številom prebivalcev vendar ni pogosto tako velika, kot se splošno misli. V Združenih državah severne Amerike živi med 76,388.288 prebivalci okroglo 39 milijonov žensk in 37 milijonov moških; v Avstraliji nasprotno le 2,l£6.3lS žensk in 2,389.344 moških. udi v Kanadi je več moških nego žensk, namreč 2,460.471 proti 2,372.768. V germanskih deželah prevladuje povsod število žensk. Na Angleškem pride na 21,441.911 žensk 20,163.309 moških; na Švedskem na 2,630.005 žensk 2,506.426 moških; na Finskem na okroglo 1,300.000 žensk okroglo 1,260.000 moških ; na Norveškem na 1,250.000 žensk 1,175.000 moških; na Danskem na 1,263.945 žensk 1,200.825 moških; v Holandiji na 2,583.508 žensk 2,520.471 moških; v Švici na okroglo 1,700.000 žensk 1,616.000 moških; v Nemčiji na 28,622.194 žensk 27,734.052 moških, v nemški Avstriji na okroglo 35A milijonov žensk 3!/4 milijonov moških; na Ogrskem na 8,795.616 žensk 8,668.173 moških ; v romanskih deželah je le v Italiji moških več nego žensk, namreč okroglo 16,260.000 proti 16,190.000; na Francoskem pride na 19,346.360 žensk 18,922.651 moških; v Belgiji na 3,416.057 žensk 3,398.997 moških; na Španskem na okroglo 9,315.770 žensk 8,773.730 moških; na Portugalskem na 2,408.792 žensk 2,151.303 moški; v slovanskih deželah je na Grškem 1,266.816 moških proti 1,166.990 ženskam ; v Rumuniji je 2,994.806 moških in lc 2,917.624 žensk, v Bolgariji je 512% moških in 48*8% žensk; na Ruskem pride na 47,772.455 žensk 46,433.740 moških; tudi pri avstro-ogrskih Slovanih je povsod več žensk nego moških.
* Navihani Škot. Znani an g!e.*ki učenjak Sir Wiiiiam Ramsav je pripovedoval v neki družbi to ie zanimivo in karakteristično degod bico: Neki star gespod je v svoji oporoki imenoval tri izvršitelje svojega testamenta, namreč nekega An-
gleža, nekega Irca in nekega Skota. Vsakemu je zapustil preeejien legat, toda pod pogojem, da mora vsak polotiti mu v krsto pet funtov šterlin gov (okoli 120 K) Stari gospod je umrl. Pred pogrebom je prišel Anglež in polotil pet funtov šterlingov v krsto; tudi Irec je storil taisto. Približal se je Skok Resno je stopil h krsti, izpolnil premišljeno iek za 15 funtov šterlingov, položil ga v mrtveče vo roko in v z al vei denar iz krste!
* Katastrofa v japonskem gledališču. V Tokiju je med pred -tavo v Kikiaza gledališču nastala velika zmeŠn ava. Gledališče je bilo do zadnjega kotička nabito. Naenkrat je začelo za odrom goreti in ogenj je kmalu hlastnil po dekoracijah na odru. Med gledalci je nastala divja panika in vse je hitelo proti izhodom. Ker je pa v japonskih gledališčih navada, da se vstopnina plača šele na koncu predstave (to je že bolj »iz atopnioa«), je dal gledališki ravnatelj vsa vrata zapreti, da bi mu gledalci ne odnesli »vstopnine«, in zahteval denar od bežečega občinstva. Ljudstvo pa je s silo odprlo vrata in se mulo na prosto. Pri tem je bilo okoli 30 oseb, večinoma žensk in otrok pohojenih in zmečkanih, mnogo dru g h ljudi pa je bilo več ali manj ranjenih.
* Zginule ladje. Angleški ča sepiai poročajo dan na dan o ladjah, ki so odplule iz tega ali onega pristanišča na široko morje, a niso dospele na svoj cilj in se tudi vrnile niso. Tako je „Claverdaleu odšel 23. no vembra iz Hongkonga v Vladivostok, a še danes se ne ve, kje da je; „Roya list- je par dni preje odplul iz Singa-pore v Hongkong, a o njem ni nobenega Bledu več; norveške ladje „ Iti um" ni nikjer in tako bi se še dalo veliko, veliko ladij navesti, ki so odplule in izginile. In kaj je z ljudmi, ki so bili na ladji? Vsakega mora neprijetno dir-niti, Če pomisli, da je ladja „City of Glasgovf" izginila z več nego 400 potniki in 76 mornarji. Z ladjo „Lady Nugent" se je potopil« 367 vojakov in več potnikov. Kje je »Pacific" s 180, „Atalauta- s 250, „City of Boston s 191 ljudmi, to je tajnost oceana.
Londonske bolezni v boljših krogih. Ako v Londonu zboli kaka imenitna oseba, najde se v kratkem vse polno bolnikov, ki imajo toisto bolezen kot prvi bolnik. Tako je zbolela princezinja Viktorija, edina neomo-žeua hči kraljeva, na bolezni appendi* citii in se morala podvreči operaciji. Posledica tega je bila, da je imel neki zdravnik v 14 dneh 37 bolnikov, ki so si vsi domišljali, da imajo appendicitis in da jih je treba operirati. Za zdravnike so take „bolezni" prava muka. Večinoma svetujejo svojim pacijentinjam
— ker navadno so le ženske, ki od dolgega časa ne vedo kaje početi — naj gredo dober teden v kako privatno klinike, da se pripravijo za eperacijo. Tam jih zdravnik redne obiskuje in ko mine določeni Čas, jim z vso resnostjo zatrjuje, da ni nobene nevarnosti več. Večkrat se pa ti „bolniki" ne dajo prepričati, da ni nobene nevarnosti, in zahtevajo odločno, da 8e jih operira. Neko domišljavo bolnico so morali orno-titi, na kar so jo obvezali, obveze vsak dan menjavali, kot bi jo bili v resnici operirali. Še le potem je bila zadovoljna in se čutila zdravo. Nekoliko kočljiv je v takih slučajih honorar. Ako zdravnik ne zahteva celega honorarja, so czdrav jeni bolniki nezaupljivi; ako pa zahteva, se pa izpostavi eventualnim sit nostim. Vendar je neki zdravnik zahteval 3000 K in jih tudi dobil.
* Pilule ljubezni. Pri policijskem sedišču v New Yorku se je zagovarjal 221etni Wilijam Saimbus. Leon F. Waceter, Član občine sv. Stanislava, ga je namreč obtožil, da je pred poljsko cerkvijo delil med ljudi listke, s katerimi je mladim ženskam priporočal
— pilule ljubezni. Kdor mu plača eden dolar, dobi imenovano „zdravilo", katero vsakemu dekletu jamči, da dobi v najkrajšem času moža. Listki so bili podpisani od neke ženske, katera obljublja, da bode vsaki deklici, ki po-vžije pilulo, prorokovala prihodnost. Policija je zaplenila vso zalogo čudežnih pilul iu potem kemične analize dognala, da so v pilul ah, napravljenih iz moke tudi takozvane »špansko muho -in sicer v toliki količini, da bi se vsaka ženska, ki bi jih použila, hipoma in kar na licu mesta — omožila. Sodnik je toženca oprostil z grožnjo, da bode v ponovnem slučaju več mesecev na otoku premišljeval o pilulah in Žuželkah.
* Hoch kot filozof. Znanega bigamista in morilca llocha je obiskalo par ČasniŠkih peročevalcev v ječi v Čikagu, s katerimi je filozofiral o ženskah. „ Verjemite mi", je dejal ITech, „da se moje žene niso poročile z menoj, ker so me ljubile, temveč samo zato, ker so mislile, da sem bogat mož. Ženska je do skrajnosti sebičen stvor in vsako žensko početje sloni na sebičnosti. One so se z menoj poročile, ker so mislile, da imam mnogo denarja in po poroki so mi dale svoj denar v
nadi, da bodo od mene še več denarja
dobile.0 Hoch je izjavil, da je dober kristjan. Ko so ga vprašali kako razume besede „dober kristjan", jc odvrnil: „Da, kristjan je človek, ki veruje v Krista in živi po njegovih naukih. Jaz imam pravico nazivati se kristjana, kajti nisem slabši, kakor drugi ljudje. Moj zločin ne obstoji v tem, ker sem grešil proti postavam, temveč v tem, da sem se pustil ujeti." O zakonu je potem še povedal: N Jaz ne bi nikdar poročil kake ženske brez denarja, kajti denar je jedina tolažba za razočaranja, katera doživi vsak, kdor se oženi." — „Zakon je slabši od loterije. Najpreje mora mož prisegati, da bode vedno ljubil, in potem — ljubi vedno prisegati." — „Ce-stokrat sem dejal ženskam, da bi rad za nje umrl, in potem mi je bilo žal, da nisem umrl." — »Ljubezen se je pričela v raju in jaz sem čestokrat mislil, kje se bode končala."
* Žuželke kot hrana. Francoski učenjak G. Durand je preiskava), koliko se rabijo žuželke kot hrana. Prišel je do zaključka, da se skoraj vse vrste Žuželk na kakem delu sveta jedo. Ta navada je zelo stara; že stari Rimljani so jedli bube kozlička in no-sorožca, ki so se nahajale v črvivem Usu. Prebivalci zahodne Indije jedo še dandanes ličinke rogača. Arabci se Še zdaj ravnajo po zgledu Janeza Krst nika in jedo kobilice. Te se redno spravljajo v promet; treba jih je le posušiti in nasoliti in dobre so za prodajo. Mnogo narodov je mravlje, ki se pripravljajo na več načinov. Afrikanci jih kuhaju v surovem maslu, v Braziliji pa ljubijo zraven neko smolnato primes. Siamezi jedo mravljinČna jajca. Termiti ali bele mravlje se ne jedo le surove, ampak domačini v Indiji jih pražijo kot kavo, mešajo z moko in delajo iz tega nekako testo. Singalezi se hranijo od gotovih vrst buČel. Kobilice so grška delikateza in iz njihovih jajc pripravljajo Mehikanci pogačo. Kitajci pripravljajo iz sviloprejkine buhe okrep Čujočo in vkusno hrano. Revni ljudje odstranijo le zunanjost, skuhajc bubo in jo jedo s poprom in soljo. Da se iz bube pripravi fluejša jed, se buba peče v masti, surovem maslu ali olju in z jajcevim rumenjakom pomešana; penasta zmes je jako izvrstnega okusa.
* Zvita tatica. V Sarajevu je bilo pretečeni mesec tovarnarju K. Ra-cherju ukradenih 1600 K v gotovini in zlatnine za 2000 K. Dolgo časa ni mogla priti policija tatu na sled. Šele sedaj, ko je hišna Frančiška Bjelaj, ki je več let zvesto služila pri tovarnarju, odpovedala službo ter tudi pri mestni oblasti naznanila, da se odpelje domov v Galicijo, zbudil se je sam zoper isto. Policija je je pričakala na koledvoru ter jo preiskala. Spočetka ni našla ničesar, Šele, ko ji je odvzela tudi hleb kruha, ki ga je nosila pod pazduho kot rpopotnico" ter ga razrezala, našla je v njem 2860 K v bankovcih in vso ukradeno zlatnino.
* Sleparstvo pri svetovni razstavi v Čikagu. »Bertiner Tagblattu« poročajo is New-Yorka, da je vlada Zedinjenih držav odredila strogo preiskavo, ker je ravnateljstvo razstave prodalo nekemu delniškemu društvu razstavna poslopja z zemljišči za 45 000 dolarjev, dočina se prava vrednoBt ceni najmanj na 2 milijona dolarjev.
* O vdovi velikega kneza Sergija, veliki kneginji Elizabeti, se poroča, da se namerava vrniti v svojo domovino Hesensko, in sicer zategadelj, ker se namerava takoj po običajnem žalovanju poročiti z nekim višjim častnikom, ki je na dvoru velikega kneza zavzemal odlično mesto, a je po pokolenju inozemeo.
* Zapirajte usta ob mrzlem vremenu in dihajte s&oai nos, ki je takorekoč čuvaj našega zdravja, krr ti trira vdihani zrak, izločuje prah, kar je posebno v poletnem času velikega pomena. S cer bi pa morali imeti že iz estetičnih ozirov na ulici usta zaprta in dihati skozi nos Te razvade se seveda težko iznebimo, zato se moramo prisiliti. Najlepše uspehe dosežemo s Formanovo bato. ki tudi na zastarelem nahodu omogoči dihanje Bkozi nos. Poraba je kaj preprosta. Iz bate napravimo krcgljico in jo vtaknemo zaporedoma sedaj v levo, sedaj v desno nosnico. Ako storimo to š-< pravočasne, so iznebimo takoj n&hcda, pa tudi že zastarelo bolezen hitro odpravimo. Po porabi tega sredstva postane vdihani zrak veliko bolj prijeten m svet, kar S3veda ugodno vpliva tudi na sopila. N-i ta način se tudi privadimo imeti na ulici zaprta usta iu porabiti nos za to, za kar jo ustvarjen.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 9. marca. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik G a u t s c h odgovarjal na Schonererjevo interpelacijo glede intervencije ministrstva zunanjih del v zadevi govora
pruskega ministra Rheinbabna o razmerah v Galiciji Gautach je rekel, da se je stvar prijateljsko izvršila in prijateljsko poravnala. Zbornica nadaljuje sedaj s prvim branjem obrtne reforme. Kdaj bo prihodnja seja, še ni zagotovljeno.
Dunaj 9 marca. Domobranski minister gref Welsersheimb se je danes v posebni avdijenci poslovil od cesarja. V parlament ga ne bo več. Kdaj se razglasi njegov odstop, še ni določeno.
Dunaj 9. marca. Danes je cesar sprejel zopet dva ogrska politika Rakovszkega in Zi-chvjft ml.
Rusko-Japonska vojna.
London 9. marca. Maršal Oyama je poročal v Tokio, da je Kuropatkin poražen in da se je moral umakniti. Japonci zasledujejo Ruse in skušajo razdreti železnico v Tieling, kar bi bilo za Ruse najusodnejšega pomena.
London 9 marca. „Times" poroča po uradnih virih, da so Rusi v desetdnevni bitki pri Mu&denu izgubili 33 000 mož, Japonci pa nad 50 000 mož.
London 9 marca. Reuterjev biro javlja iz Tokio: Kuropatkin je poražen in se umik.« z bojišča. Bitka pri Mukdenu je bila najstrašnejša v celi vojni.
London 9 marca. Severoza-padno nad Mukdenom je artiljerijski boj. Streljanje je tako silno, da se v Mukdenu tresejo vsi zidovi.
London 9. marca. „Times" se poroča iz Petrograda: Generalnemu štabu je dešlo Kuropatki-novo naznanilo, da se nahajajo mogočni japonski od delki na se verozapadni strani nad Mukdenom ia da je bil vsled tega prisiljen, umakniti se z bo j išč a.
Petrograd 9. marca Petro-grajsko brzojavno agentstvo javlja: Boj ob Mukdenu je trajal tri dni, Rusi se umikajo a a utrjene pozicije ob Hunhm. Japoncem o% je posrečilo priti aa severu Mukdena skoro do železnice.
Pariz 9 marca. „Echo de P ari s" javlja iz Petrcgrada: Kuropatkin je bil prisiljen, opustiti svoje pozicije v centrumu in na desnem krilu; Rusi zapuščajo Mukden in se umikajo na Tieling. Položaj je za Ruse jako kritičen, ker jim skušajo Japonci na severu pre striči pot, vendar je upati, da se vsled utrujenosti Japoncev ruska armada v redu umakne.
Pariz 9 marca. V Petrcgradu vlada naj večja potrtost Minister Jermolov je priznal dopisniku „Matina", da se je bati krnetskega punta zlasti v harkovski guberniji.
SajT Častite naročnike „Slovenskoga Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Učinek presenetljiv. Ob pričetku
nahoda skoro nezmotljiv uspeh.
684-*
Dobrotna previdnost je podala človeka premnogo domaČih sredstev in le oni lepohinje dolfcnost nasproti sabi in nasproti s v o'i družini, ki se po modri previdnosti preskrbi s tafeimi sredstvi, ki so v stanu odvrniti tefcke bolezni. Taksno domaČe zdravilo ki je v blagoslov vsaki dražim in ki g» vsak dan rabijo miljoni ljudi, je B r a -* uvevo Prancovo žganje, ki se Že 40 let obna&a sijajno. Na i torej nihče ne opasti rabe Brazavevega Francovega žganja, kogar mn^i revmatiaem, migrena, glavobol, protin, influenca, izmucenoat. Natančno navodilo je dodejano vsaki steklenici. Zahtevajte iakljuCljivo Brazajevo prancovo Žganje. a
Zahtevajte
ilUBtrovani cenovnik
jetja za žarnice „Ideal"37
11 u o; o Pollak
DUNAJ, TI., ffiDgUM M.
Cena lepa svetloba brez instalacije in nevarosti. Poraba 1V4 kr na 1 uro.
-■-r       ------- ^*
Na tisoče zahval-
nih pisem iz vsega sveta obsega   pojasne valna in podnCna knjiga kot do-. mači svetovalec o lekar-
tZs^a^SlJ DarJa A* ThlrrryJ» balzamu In ernilf. mazilu kot nenado-mestnem sredstvu Po
fitnine  prosto   dobe to knjižico   naroCniki balzama in  tndi  sicer na zahtevo gratis. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic balzama stane K 5, SO malih ali 3^ dvojn. steklenic K 15" -franko z zabojčkom itd.   2 lonCka centifo-iijskega mazila franko K 3 60.
Lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaiikl Slatini.
Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-aaredb mojih edino pristnih  izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-19
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
del oje najboljše priznana
m MM
catera • krepriij* lanlsee, od »trajaj nje laike in preprečuje Izpadali e laa.
1 etel&leztlea z navadom i 1L.
^aaposi^a se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medioinal. vin, špecijaii-Set, najfinejših parfumov, kirurglčnih obvez, svežih mineralnih vod I. t d.
£e£ lekarna Milana Lensteka
v Ljubljani, Rasljsva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Pran Jožefevega
jnbiL mostu. 21—10
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
«1151 Ml
Trst-Barkovlje.
Vi iteklBrilca K 5 —, »/, ste Menica K 260. — Ha predaj i boljšib trgovina! 25
Umrli so v Ljubljani;
Dne S. marca: Adolf Vadnal, delavcev sin. 9 mes., StreliSke ulice 15, jetika.
Dne 7. marca: Knnigunda Ramšak, peCarjeva vdova, 66 let, Dunajska cesta 41t ostarelost. — Jera Verbič uradoega sluge žeca, 46 let, Sv. Petra cesta 14, Paralyais cordis. — Karol Čamernik, črevljarjev sin, 1 in pol mes, Dolenjska cesta 8, Bronchitis.
Dne 8 mar ca: Marija Skrabec, postrel-nica, 70 let, Igriške ulice 6, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne B. marca: Neža Kalan, iampistova vdova, 62 let, pljučnica. — Anton Vodnik, pek. pom. 25 let, Prolapsus intestinalis.
Meteorologično poročilo.
Viiina u»d m sijem 306-2    Srednji sraunJ Unk 7-.uo nm
| Marec J	Čas opazovanja	Stan.jo barometra v mm	O > a g H 2	Vetrovi	Nebo
8.	9. 3V.	7836	31	si. jzah.	del. oblafi
	7.7j.	738 9	— 17	si. szahod	jasno
•	2 pop.	738 0	98	al. jjzah.	jasno
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Ura4al koral dan. borze 8. marea 1906.
ZfaMfeoal B>~plrji lxnu Blm^o
i\ majeva renta .....
i3 , srebrna renta.....
4 * , avatr. kronska renta   . .
4% .zlata
4*/# ogrska kronika 9   .  . .
4«/0 .   zlata ....
4% posojilo dežele KranUko . 4' / 0 posojilo mesta Spilet .
**/.•/.    >     I .
4»/,% bos. here. tel. pos. 1902 4*/, ceika del. banka k. o.
i. o.
4Vi9/« Est- piama gal. d. hip. b.
4Vt°/e PeSt- kom* k- °- m 10ft/0 pr.......
4« / L, zast pisma Ianerst. hr.
41/.*/. a n ogrsko cen. dež. br.....• •
4 •/■*/• Pta- °&' n|P« blul* ' 4« ,' đ obi. ogr. lokalnih ie-
lesnio d. dr.....
4« //. obl. oeske ind. banke .
4#/, prior. Trst-Porefi lok. žel.
41   prior. dol. žel.....
8«/,     B    Juž. žel. kap. »/i Vi •
4*/t*/a *v8t- P04- **       P* 0 •
Sreeko od 1. 1860", .   .   . . „   n 1864 .....
9     sem. kred. I. emisije .
m        b      b • e     ogr. hip. banke .   . . „    srbske a n*s. 100*— „ tnrike......
Basilika        srečke....
Kreditne * ....
Inomoske n ....
Krakovske ....
Ljubljanske        B    •   .   . .
A.Tst. rad. križa   „ ....
Ogr.    „     »      p    .   .   . .
Rudolfoto „    .   .   . .
Saleborske B    .   .   . .
Dunajske kom.   B    .   .   . .
Oelnlee-
Južne želeanice ..... Državne Železnice .... a. vstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske n m ... Zivnostenske n ... Premogokop ▼ Mosta (6rdx) .
A.lpinske montan.....
Praske žel. tndr. dr.....
E£ima-Muranyi......
Trbovljske prem. družbe    . . A. v str. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne dražbe .   . . V al a te
C. kr. cekin .......
10 franki........
tO marke........
SoTereigns.......
Marke.........
Laiki bankovci......
SubUi .........
Dolarji.........
100-30 100-25 100*25 12010 98*10 119 — 99-50
100 50
100- —
101- 50 10015 10015 101*40
107 65 100-10
100-50 100-
100-100-75
99*
99-60 318 90
101 20
188 -277 — 172 — 308 — 803-ISO 276 50 1C4 — 140 26 23-40 476 -79--88-67 — 65 2 .s 3460 66'— 76 — 633 50
92 661
1643 678 789 250" 662 617
•2680 639 300 676 174
75
25
50
11-32 1906 2345 23*92
117-22 95-30
«6t 75 4-84
100*60
100- 46 100*45 120-30
98-30 11920
101- — 101*60
100 —
102- 60
100- 65 100*65
101- 90
108-66 101-—
101-20
101 —
101 — 101-76
100-— 320 90 10220
190-— 283 — 17480 318 — 313 60 280 60 108 — 141 25 2640 487 — 83 —
92 — 71 — 67-25 36 60 69-81 —
643 50
93 75 662 25
1653 — 879 26 790 60 250-60 667 — 618 59
25P0 — 64025 302 — 678 50 176 —
11-35 1909 23*53 24 —
117-42 95*50
253-50 5 —
Žitna cene v Budimpoiti.
Da« 9. aiarca 1905.
		Tem	ilzt.			
MeaJea	ta	aprfl .   . .	se	100 kg.	K	19-66
Plemiča	s	•M   .   . .	m	100 .	■	19*54
Plemiea	•	oktober . .	n	100 ,	•	17-24
Ež	a	april .   . .	• a	100 ,	a	16-68
Kerua	■	aaaf    .   . •	• B	100 .	B	1618
Oves	•	april   .   . •	• B	100 ,	B	14-68
EfVUtlv.
15 vin. ceaoje.
Stoj!
I Stoj!
Srednja vcerai&nja temperatura: 2 6C
aormale: 2 4°. — Padavina 00 mm.
500 komadov za samo gld. 1*80. Prekr. pozlaC. 36urna preciz. ura na sidro z ver;ž . gre natančno, za kar se jamči 3 leta, mod. sviln. moška kravata, 3 fini žepni robci, mo&ki prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev ustnik za smodke. eleg damska broša (novost), prekr. žepno toal. ogled, usnj. denarnica, žepni nožek s pripr, par mana. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat. zapono, mičen album s 36 najl. slikami sveta, 5 šaljivih predm v veselje mladim in starim, prav koristen 8pisovnik, 20 koresp. predm in Se 4<Xi različnih predmetov pri hi5i neutrpljivih Vse skupaj z aro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 180. Razpošilja po po-povzetju ali denar naprej 758
WindJsch, izvoz ur
P-Fach  16,  KRAKOV št. Z 75.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Pozdrav
Ganjen po mnogih do^a^ih spoštovanja in blagrohotnosti, fgi so je mi izkazovali v ie^u ravnokar minule sejonc in zadovoljen j lepimi uspehi svojega truda, pozdravljam najvljudneje svoje čast- učence in učence ter jim ne kličem „zdravstvu jte I", ampak: „Jfa veselo svidenje jeseni!"
Posebno se zahvaljujem visoko-rodnim   gospem       ariji   J(ansso vi, Franji  dr.   Tavčarjevi,  gdč. Jv(ariji UJessnerjevi, J/inl^i tuc^monnovi, Afer-
riji Louisi Pfehfeldovi, dr. ^usteršičevi Za njih požrtvovalno podporo in pa gosp* ravnatelju J{rturju Jlfahru in stav. ravnateljstvu t^azinskega društva
Za ljubeznivo pospeševanje mojega Skromnega delovanja.
Z 0'Hičnini ^poslovanjem vdani
jiulij JVforterra
765 plesni učitelj.
AVGUST REPIC j
»odar u T
Ljubljana, Kolezijaka ulloa 16 |
(■v  Trnovom) ™
izdeluje,   prodaja in popravljat vsakovrstna
po Miejitlajlla e vstala.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Prešernove ulice
v poslopju ..Mestne hranilnice".
Največja zaloga
klohukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In dobelo.
(353?    C«nlavl br«aplačuo
vnuaauvaiaa
x> z zlato medaljo
na razstavi v Parizu
Dragotin Puc
tapatnlk in preprogar
Dunajska cesta it. 18
izvršuje vsa taprinliUa atelsa ter ima v zalogi vse v to sirske apadajeff predmete laatnesje Izdelka.
fadja Uubljamta nolražilct pofclirva »rvs fcranjtts zlzartki
zadruge v St. Vidi aj Ljubljas.
m
m m
Pekarija
slaščičarna
m
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= Jil.jaike: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m i*
F*v
m
m m
m m
.__ s*
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
lula, Aiitrip
[kje pa si???,
A ntriga se je pred zadnjim lovskim plasom „Krlm" izgubil.   Kdor ga najde, naj ga odda proti primarni odškodnini v gostilni ,pri Roži'.
fSestaveinseratov^
I oskrbuje po zmerni ceni v tej I I        stroki izvežbaa uradnik. I
I     Kdo, pove upravnidtvo nSlov. I
Ja Ni
Naroda".
3266—
Pekarija
na dobrem mestu, z vso opravo, se radi družinskih razmer odda takoj ali za maj.
Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". 782—1
3{dolf Dolak Emilija Dolak rojena SpqM
; <|- poročeno.
U Ljubljani, dne 6. marca 1305.
764
„SLOVENSKI NAROD"
•e prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Bohoričevo
Ljubljana: Bizjak I, Vodmat
ulice št 10. Blaznik L, Stari trg št 12. Blaž M.f Dunajska cesta št 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št 3. Kano A., sv. Petra cesta št 14. Kos L, Kolodvorske ulice št 26. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A.f Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št 4. Pichlar I., Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulico št 12. Sušnik J., Rimska cesta št 18. Svatek A., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št 1. Tanente R., Gradaške ulice št 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8.
Gllnca pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Kamnik:
Ažman Marija, trafika Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Selca nad Škofjo Loko:
Bernik Josip, mizar iu posestnik. Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik: Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Crobotek Mijo, trgovec.
Sodražica:
Moro Peter, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij, posestnik trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
in
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logateo: Japel Makso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo t Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica:
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec ; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja. Begunje pri Clrknld:
Sterguieo Ivan, hišna št 31.
Starltrg pri Ložu:
Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna:
Marinšek Jakob, prodajate«.
Št Pstsr na Krasu:
Novak A., na kolodvoru juž. iaiez
Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežinl:
Lucija od Švara, trafika.
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauo Marija, trafika v .Narodnem domu".
Celovec. Sovva Josip, časopisni birč.
Oorioa: Gabršek A., knjigotržnica Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2).
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Časen na št 1.
Majcen M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8.
Opatila: Tomašič Anton, trafikant. Pulj:
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Potošnjak A, Via del Molo. Časopisni birć „Globus", via
Adamich št 2.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vm. Alserstraaee št. 9.
:. !
mešane stroke, slovenskega in nemškega jezika zmožen, Želi s^ojo službo spremeniti. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda41. 737—3
Odda se
prodajalni
na lepem prostora v sredini mesta, pripraven za vsako obrt.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 767—1
Iščeta se dva
2elezninske  in Špecerijske stroke ter vojaščine prosta, dalje
starejša Magajničarka.
Ponudbe pod „Trgovina", Ljubljana, poštno ležeče. 759—1
Osebni kredit.
V zmialu dunajske enkete (kapi-talfzovanje plač) se dajo državnim, deželnim, magistratnim uradnikom, profesorjem, učiteljem s plačo najmanj K1840*—, Častnikom od stotnika II. razr. naprej, penzionistom (od K 1200 naprej) posojila od K 1000-— do visokosti plače, event. tudi več. Mesečno odplačilo K 1149 na 10 let, K 8-86 na 15 let za vsakih 1000 K posojila z obrestmi in anuitetami vred. Več pove Z. N. Korczak, Praga, Prorič 39,1. nad. Znamka za odgovor.
6*7—4
Klauerjev f
„Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
Vabilo
k
rednemu občnem zbora
posojilnice za sodni okraj velikolaški ter okolico
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v soboto, 25. marca 1905 v posojilnični pisarni v hiši št. 10 v Velikih Laščah 743 ob 3. url popoldne
po sledečem dnevnem redu :
1. Potrditev letnega računa.
2. Razdelitev Čistega dobička.
3. Volitev naČelstva in nadzorstva.
4. Prečitanje zapisnika o reviziji.
5. Prememba pravil.
6. Slučajnosti.
Načelstvo.
Mirna stranka
(zakonska), išče malo stanovanje za
takoj ali za majev termin. — Ponudbe do 15. t. m. pod „Mirna stranka11, poste restante, Ljubljana I. 760-1
Manufakturna trgovina
z novo opravo in popolno kurentno zalogo, na dobrem prostoru, se zaradi prevzetja drugega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda. 613—4 Ponudbe pod Prihodnjost št. 105, na upravništvo „Slov. Naroda.u
Varuj žaiol
Za vsako rođoTino vatao
rilustro^no knjigo o pr*mno-'
gem blagoslovu k otroki
i poli lj a b prepisi veo tisoč«*.
K&brahlih pisem tajno k H k ▼ tvatr. ued&kah ^-»f* *  jfc, KAtlPA Berlin S w ^
LiodautiUM 50.
Adijo, pa zdrava ostani, 775-4 Podaj mi še enkrat raki;i Na c veko v c j brinovc nezabi,
Če druz'ga kdo silil ti bo!
Na Cve'<ov pa brinovc —
'9U83 9)jZ!N v. ao3e|q oup!|o$
ojuad ;o)jij; ui 0|eq 'ooiabSou e^suiap ui 9^§olu 'aojAe^oj jo^jj; uj eče|9 'eojdeo e^sujep 'pqoj judez 'edjas 'pijusedpe-id  'eju* efupods 'eznjg
t t »•* O BltOSEdSOpOJfJ
*raoqran2 misofepvds uoabjz z
e Bo je z e u 1 p 3
ujeAo^iijUBjjuiouej (|oqfeu zi epodsoS uj eiuep ez eSe\q eSeupouTo3oje? o>|!|OA
6—ZL\ *oaiođuđ
oKHfdioana
*>4Aaaa
JAAAAiiAAiAik
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod Iz Trozrxegra red.&.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Hoaakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aasseo Solnograd. Cea Klein-Reifling v  Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čez Selsthal v Solnograd, Inomost,   čez Klein-B«ifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij me  /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetteo na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopo[dne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Oastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno,   čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in U. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten.   —  Ob 10. uri ponoči osoboi vlak v Trbiž  Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst- Monakovo   direktni  voz  I. in U razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjatraj v Novo mesto Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. iototako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz L in II. raz<). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var*, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd,  Line,  Steyr,   Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost,  Zeli ob Jezeru,  Lend-Gastein,  Ljubno,  Celovec,  Šmohor,  Pontabel. — Ob 4. ari 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala,  Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnograda čez Klein-Reifling, iz Stevra Lin ca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki:  Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta io Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob  2. uri  5 m popoldne, ob  7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6  uri 10 m zvečer. Ob S. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem časa, ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
A. KUNST
Ljubljana ♦
ŽldLoTrslco ulice 4. £
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dama, gospoda In otrok« Jo vodno no Izboro.
Voakertna naročila iovrtojejo oa točno in po nizki ceni. Vso mero so shranjujejo in —aamenojejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vpoelati.
Jffff Tf
VffffffVVfV*
a « a
i
mm
co
■ m
cd
I
Spredaj ravna •bitk.*, ne tišči iiti zelodeo. priporoča t največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani Pred ftkof ijo ftt. 21.
«ooo«o»o^»»»»»»»»»»»»»o»»"»
tfrtinir-Htno
iBtl 184fi.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov.
-H   Električni obrat. »4-
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Plfiikartfca mojstra o. kr. Ari H s. kr. pi Iv. Již. želtz.
Slikarja napisov,
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovlh
barv v tubah za akad. slikarje.
/aloita čopičev za pleskarja, slikarje In zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolinsja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, naj bolj 5e in neprecenljivo areds t vo 2 a Ukan je sobnih tal pod
imenom „Raptdol". Priporočava se tadi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
I I
I
I
»
I
1
m±±±±±±t±±±±±±±±±±±±±±±±±±±m
r™-^
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega 1   — blaga =
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
mm
rsissuta
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. I J
Cementna zarezna
strešna opeic
iz portland cementa in peska. Streha pri hod u j ost i. Patentirana v 30 državan.
TrpeZneJša In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste strešnih opek Iz ilovice- 11
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj cementnln
l® Glince pri Ljubljani, lei
Pristni dolenjski cviček
Že zadacan, ki ima 4 stopinje moči, se odda na debelo po 29 kr. liter v go stilni „Triglav" na Tržaški cesti 13 v Ljubljani. 746-2
Kot vajenec se iiče inteligenten in zdrav, okoli 15 let star mladenič, ki bo dobival skozi 41etno učno dobo potrebno stanovanje, brano in obleko. Tovarna se s pogodbo zaveže, da se učenec v A ti rib letih v stavbi glasovi rje v popolnoma izobrazi.
Ponudbe: Henrik Bremitz, c. kr. dvorni salagatelj glasovirjev v Trstu, Borzni trg št. 9. 761—1
RIVIER/1-VIJOLICE
PP-AVI VIJOLIČNI DUM
AMOTSCrUCS.
tf**«^^Usj^
31-18
Pariški svetovna razstava 1900.
Trgovski pomočnik
železninske in Špecerijske stroke, 4 leta v eni trgovini, želi službe. Nastop takoj.
Naslov  pove   npravniStvo »Slov. Naroda*. 748—2
Pri boljši rodbini se sprejme
na brano in stanovanje. Posebna .sobica.
Ponudbe  na  upravništvo „Slov> Naroda". 788—t
Zlate ribice
prodaja
707-2
J. Ce Praunseiss
Sveti
loslavna ustna voda.
Dobiva so p3vsod. 2921—44
Novo
ustanovljeno 630-6
s čudovito nizkimi cenami, elegantno, moderno in trpežno delo priporoča
Jos. Roj ina
Šelenburgove ulice
5
mala prostora
posebno pripravna za brivnico, sta h za oddati v
Narodnem doma v Trstu.
740-9      Upraviteljstvo hiše
Bolni na pljučih in vratu, v grlu, nadušljivi!
Kdor bi se rad enkrat za vselej iz-nebil pljučnih in bolezni v grla, oelo naj trdovratnejšib, dalje naduhe, če je še tako zastarela in skoro neozdravljiva — naj se obrne na naslov A. Wolffok> v Berlinu N., VVeiesenburger-etraeee 79. Na tisoče zahvalnih pisem jamči za veliko zdraviloo moč njegovega  zdravljenja.    Brošura zastonj
_ni
20 stanovanj
srednjih in velikih, opremljenih z vsem I komfortom,  največjim luksusom, električno razsvetljavo, kopalnimi sobami itd
se odda v najem. i21,
Poizve se v zalogi I. kranjske odlikovane tovarne glasovirjev, Ljubljana, Dunajska cesta št. 11, ali ; Šelenburgove ulice št. 6, vrata Št. ti
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda44.)
Lična brošura obseza  363 strani ta j obdeluje v zanimivi povesti kmetski pm. j na Vrhniki in okolici ter napad na sa mostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin Dobi se edino pri
; L. Sclnventnerju, knjigarn
1 v LJubljani, Prešernove ulice.
Trgovski pomočnik
Špecerijske in delikatesne stroke ima priliko za etabliranje v središču mesta s prevzetjem za to jako pripravnega pohištva in primernih prostorov. Dovedejo se tudi odjemalci. — Ponudbe na upravništvo nSlov. Naroda". 727-2
9
i Ljubljana J
C  Stari trg št. 9 ■
pr
sitaeia,
Založnik c. kr. £j& drž. uradnikov. j§
Ljubljana §
Stari trg & 9
pj\ priporoča srojo tovarniško zalogo
i
po izredno nizkih stalnih cenah. g
Poleg tega dovolim mojim cen j. odjemalcem pri odknpu <9
g j    laT c»x IO kron 5% popusta. |
g  ^otrelDŠči^o za terojado in šivilje. ^: ^
738
90771^0065572^1^
Šola v Sostrem se bo zidala.
Dela  so  cenjena na  17.380 K, katera  se bodo oddala na posamezne
obrtnike.
Načrti, proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbnega odbora Franc Lipabu v Do oranj ah št. 67 od 5. do 20. i., m.
Zapečateni oferti bodo poslati predsedniku
do 20. t. m.
j 10% varščino.
Stavbni odbor za zgradbo nove Sole v Sostrem
Franc Lipah.
Za razsvetljevanje
vil^gradov, hotelov, tvornic, kavarn itd., povsod kjer ni plinarne ali električne centrale je najbolj pripraven in od strokovnih avtoritet priznan
99
aparat za zračni plin
iri vi *■»
Obrat absolutno brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Najcenejši obratni stroški. Postavi se brez koncesije v vsak "prostor. Na stotine referenc. 565-6
F. BOTHE &-Cie., Dunaj IV., Schaffergasse št. I3a-
Voda!
Voda!
e> 6'
q> <9
Inženir in vodui telmiU
ZEL. LilCHilTIIi:
Fran Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev
kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah.
= Tehnične izjave so brezplačne. =
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno
na razpolago. 3366—18
Natečaj.
Pri stolni cerkvi v Djakovem se ima čim preje popolniti eno
koralistiško mesto.
Za popolnitev tega mesta se razpisuje natečaj
do 15. aprila t. I.
3 sledečimi dohodki:
1. ) Letna plača 1200 kron.
2. ) Naturalno stanovanje s prostranim vrtom.
3. ) Šest sežnjev (24 kub. metr.) drva.
Prošnjiki naj pošljejo prošnje na preč. stolni kapitel v Djakovo do gor njega roka, s prilogami, prošnji priloženimi, naj pa dokažejo, da niso prekoračili 40 let, da so telesno zdravi, da znajo hrvaški ali pa kak drugi slovanski jezik, osobito pa da so popolnoma vešči orglanja in koralnega petja. V prošnji imajo izrecno izjaviti, da so pripravljeni, ako bi se od njih zahtevalo na svoje stroške priti v Djakovo na predhodnjo poizkušnjo in se potni stroški povrnejo prosilcu, ki je sprejet.
V Djakovu, dne 28. februarja 1905.
Stolni kapitelj:
Gabro Babic
893— S
velepredstavnik.
*;.»>:>::c«::co::®::®: h x k x xxxxxxxxxxxx
g Id. ScliTrentner g
X knjigotržec X
J;        V Ljubljani, Dvorni trg štev. I. 5
J*L Naznanjam,  da sem prevzel  od  .Narodne Tiskarne* v Ljubljani Vm
A y Vključno rasprodajo Jurčičeve brane spise, p^tem letnike jtf *ff in posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona in vse one V&T V knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". — O
Te knjipe so: Q
l Z Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I.
jOB <*o XI., brofiiran k 60 kr., elegantno ve-■^i     zan a 1 gld.
5 Posamezne   številke „Ljubljanskoga
6 Zvonau po 40 kr.
W 2blrka zakonov. I. Kazenski zako-n    nik, tesan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red,
vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani  splaL   I. zvezek,
brošira a a 50 kr. Dr.  fteveseido: „4-000"
broa. a 50 kr. A. Aškerc
M
S a"
:»:
Povest,
Iziet v Carigrad, brofi.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan
k 50 fer.
Stat  nominis ncobra: Časnikarstvo  In naši   časniki, brofiirano
a 40 kr.
Jeltnek: Ukrajinske dnine, Povest,
bro&iranH a 15 kr. □ a\'': v y: Dnevnik, broširan a 15 kr
— Razne pripovedke,   broširane a
40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   Undlna. Povest,  brofi. a
20 kr. Q A. Trstenjak:  Slovensko   gleda Jf)m
lliče, broširan izvod a 1 gld. Jurčić: Listki, broS. a 15 kr. s^j
— Gregorčičevim kritikom, brofi. a J§[
ttO ki.
Avstrijski patrijot: ltFartelwesen der Slaven", broširano a 60 kr.
a 2u Kr.
Tnrgenjev: Otcl In ainovl. Roman,
broširan i 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. BeneS-Tfebizskv:   Blodne   dnie. .
Roman, broširan a 70 kr. |
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej U BO kr., sedaj aMLino «o l<x-. ^«
]jf £ŽŠ~ Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na v V vse domače in tuje časnike ter knjige. w
*-.................' •■
Največja zaloga navadnih da najflnsjslb
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Imanla naročnika« m
pošilja t povzbtjio.
I -o#e- -=a@o- -o<$k>
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska uusta 17
priporočata*
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
3{rasno izbero
l^onfcl^eije
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. đ.. priporoča
tis Schuter
Lj ubijana
v
Spitalske nlice štev. 7.
Solidno blago. O  Nizke cene.
Veliko zalogo J
rOkstVtC goSpod6
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
I Lj ubijana n
I      Pred škofijo št. 21.
P o
g
■H
Ji ll
a
^
A
■H
> I« '«
H ■0*
u +-»
►
4
H
H d H
o
rH
N
s
i
as —i s
*•
I
C
aV §
e s
s ti #
e
I
Mnogo prihranite
pri novih zgradbah in prezidavah
ce rabite palenlovane
malčevocementne stene In strope.
Prednosti: varno pred ognjem in gobami, ne prepuSča zvoka, prihrani se mnogo pro-stora, traverz ni treba. Uvedeno že po vseh večjih mestih.        —, ,, wm
i.   >'    V Ljubljani pri hotelu „ITnion11 ==
(okoU 4000 m*).
razpolago so svedoCbevis. kr. deže'ne vlade, kr. ogrskega drž stavbnega urada, mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega kr gozdnega ravnateljstva. Zaradi pojasnil in preračunov se obračajte na imetnika patenta
arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH
c. In kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu.
261—14
samo do dne 15. marca
popolna razprodaja ur
pri
703-2
Frideriku Hoffmannu v Ljubljani
na Dunajski cesti. ——
St. 3802
605-3
o glavnem naboru leta 1905.
Podpisani mastni magistrat mUd*»ni«>m v nab'>rn:h letih naznaniš: 1) Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se bo vršil letos 28., 29. aprila in 1. maja v »Mestnem domu" na Cesarja Jožefa trgu,
n sieer 28. aprila za mladeniče, ki so pristran! v Ljubliano, 29. apri a, in 1. maja pa za one zunanje mladeniče, kater;m se je dovolilo priti k naboru v Ljubljano.
Začetek ob 8. uri dopoldne.
2.) Nabornikom, odnoeno tudi njihovim moškim ^oicam, ki se of>n veio k naboru, je pnti o pravem čssu treznim in snažnim ni nab'rahsoe ter naj vlože o pravem času pjtrebne dokaza, če se oglas*  za ugodnoat-
>u kot kendidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak );
b) kot poriuSiteij.,  učitelji in učiWl,ski kmdidatje (§ 32 voj zak );
c) ket posestniki podedovanih kmeti} (§ 33 voj. zak.);
d) iz rodbinskih razmer (§ 34 vo} zak.);
e) enoletnega prestovoljstva §§ 25—29 voi zak.)
3) Naborniki, kateri žele ugjdnosti po §§ 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravioo do ugodnosti enoletnega prostovotjstva morejo se zglasit*, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletnega   prostovoljstva  pri glavnem naboru.
4) Kdor z*n-mari naborno dolžnost, ah v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnostij, se na more izgovarjati, da mu ni bil znan ta raglas.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 15 februarja 1905.
m
Otvoritveno naznanilo,
Usojamo si vljudno naznaniti, da otvorimo z današnjim dnem še eno
prodajalno
v Prešernovih ulicah št. 50
kjer bomo imeli v zalogi posebno bogato izbiro hišne, kuhinjske in gospodinjske oprave in vabimo tudi obenem slavno občinstvo k prostemu ogledu popolnoma urejene vzorne kuhinje.
Našo dosedanjo trgovino na Valvasorjevem trgu št 6
bodemo nadaljevali neizpremenjeno in znamenjamo
z odličnim spoštovanjem
Ernest Hammerschmidta nasledniki
!3
:«;
□
M H
MADILE, VVUTSCHER & Ko.
V Ljubljani, dne 6. marca 1905.
IS
729-2
C. fer.
tovarne za platneno, namiznn in damastno NORBERT LAHGER Si SINOVI
Šternberk, Oskau, D-LIebau In Hronov n. M,
Zalo ff a p a« t
Antonu Šarcu v Ljubljani
Sv.  F etra cesta štev. 8 specialna trgovina z opremami za neveste.
"Vsi IzdellcI so predajajo po tletili
1289-bO
35
Hiša
^nadstropna, v sredi mesta, s podstrešjem, v dobrem stanu na naiboljšem prostoru, v kateri se nahajajo lepi prestoli za vsako trgovino, se zaradi pre-selitve takoj proda« — Ponudbe pod „Nanos št. 51" na upravništvo nSlov. Naroda." 614—4
se dobe svele
morske ribe
y gostilni „pri zlati ribi".
Pristna naravna vina, sveže pivo in oknsna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Marija Rozman
763—1 gostilničirka.
I i 1 I i 1 1
.Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H l.OOO-OOO.
Zinenjava ti Ikskiattuji Daje predujme na vrednostna papirja,
izžrebane vrednostne   papirje in    2Za.rra.r-u.3e srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurzr.i lzgrutlol.
Vinkuluje  in  devinkuluje   vojaške ženitninske kavcije.
ik«mpt in tikuao menic   Ttfl tfcsT   Bonna uatroella. ~~tJQ
Podružnica v SPLJETU.
Denarne   v!o*e sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—28
Promet s čeki in nakaznicami.
CUNARD LINE.
Prva direktna parobrode a vozni a
TRST-NEW TORE
In nazaj. 3633-13 Vozna cena v III. razredu
Ljubljana-NewYork 186 K
s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg. prtljage že od Ljubljane. NajpripravnejSa in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. — Pojasnila in vozne karte pri
F. ]XOWY, agentu v Ljubljani,  Dunajska cesta 32
poleg južnega kolodvora.
i
Pravkar Iznio t
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—27
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku „Ljubljanskoga Zvona** 1.18sl. priob-čevati svoje bajke in povesti, je ostrinel s1 o venski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tUCli na<* °hl'kot v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Banovi huzarji in Iliri"
broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h.
Verske  bajke  in Bajke in povesti o Gorjancih. I.
broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
Fine marmelade
Ponujam breshibne kakovosti skuhano aadjs, svetlo in gosto z» rezanje, f!ra.sa.3co aa.a. -vsako poitmo postajo, če odpošlje m najmanj 6   g tiste vrste za
mare lena marmelada, slatorumena \
marmelade ia pomaranč,   čitron , I j.3|j breskev,  traj.  grozdićjs, aipeftjs, beaga, borovnic, brasnio in ringlot j
marmelada is ribesa in malin........ 1'40
melaiifa, najf. jabolčna ......... —-80
marmelada, seapljev* udeUua. a ahidkorjem .   .   . —.66
mslinoev aok flekarn mka blagu)...... 1.4*
paradajsarjev aok     1 litrska   posoda .   .   .   t   . 1' —
Oeiplje praaeue 1      „ „ ..... i —
grah. mlad, melea     1       ,, ,. —-80
»•       >» n       >/s      ii ii ..... —"4*
Heugajajooo tsabssbs aasaj, ee se vrne s obratno posto franko. Za tsčjo p-rab o posebne oferte.  Pod 6 kg vsaka vrsta 16 h aa kg vse. 3 3 —K j
Soheinbergerja tvornica  konserv, vku-hanaga sadja na parno silo
DUNAJ. XIII Gurkgaste 3.
Občinski tajnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme v službo.  Plača po dogovoru. Oženjeni imajo prednost.
Prošnje naj se pošiljajo na županstvo občine Draga v kočevskem okraju do dne 15. marca 1905.
Draga, dne 2. marca 1905.
741—2 Tupk, župan.
P. n.
V svoji na novo restavrirani hiši na Marijinem trgu štev. 1 v
Ljubljani sem otvoril IIZZ^^^^^IZIIII^^IZ^ZZIZZ^IZZZZZ^ZI^^ZI^ZZ
trgovino z barvami, f irneži, laki m čopiči
in vsemi drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami.
Ker stoji moja hiša, v kateri je trgovina, v središču mesta in glede prometa na najugodnejšem prostoru v Ljubljani, upam, da bo to mojim p. n. odjemalcem pri nakupovanju veliko bolj priročno.
Kakor v svoji stari trgovini, ki obstoji od leta 1832. in ki bo obstojala še nadalje, tako hočem tudi v novo otvorjeni trgovini prodajati le solidno blago in po dosedanjih cenah, ter sem uverjen, da mi ne ostanejo zvesti samo moji dosedanji p. n. odjemalci, nego da si pridobi moja nova trgovina še novih.
Z odličnim spoštovanjem Adolf HaUptmaim.
724—2
<# /y
Izdelovanje oprem za neveste.
4
Ustanovljeno leta 1870.
Lastni izdelek
Lastni izdelek
—*|o  'z, c3l  gospod o,   cl     ni «3   i n   otroke of
zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne eene znano dalee čez meje Kranjske, priporoča
trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme
C. J. HAMANN
dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd
Ljublana. *   Mestni trg štev. 8. * Ljubljana.
Perilo po meri se prav brzo zgotavlja.
Napravljanje oprem za novorojence.
Pristen
preizkušen na deželnem kemičnem pre-izknŠevališču za živila v Ljubljani
Razpošilja v vsaki množini
IVAN MALI
v Škof]i Loki 236-2
] Slovenske muzikalije
ravnokar izšle! Govekar  Fr.:   Rokovnja<i, nglasbil Viktor Parma, kompletno K 10*70. Pos am ezno:
1. Onvertura za klavir    .   .   K 2 50
2. Kuplet za moSki glas s klavirjem......„ r—
3. Zora vstaja, za sopran s klavirjem......1 —
4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev 'sopran), z mešanim zborom ob sprem-Ijevanjo klavirja    .   .   .   „ 2 —
5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje 130
6. a) Oj zlata vinsku kaplja . ti, samospev z moSkim i zborom. '     3"—
b) Povsod me poznajo, samospev iz ,,Zdravic" i
Govekar   Fr.: Legijonarji, nglasbil Viktor Parma, kompletno K 11*20. Posamezno:
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem za sopran s klavirjem      K 120
2. V petju oglasimo, moSki zbor s klavirjem.....180
3. Kuplet za moški glas s klavirjem......,. 1* —
4. Romanca, samospev (tenor) s moškim zborom ob spremijevanju klavirja   .   „ 180
5. Ptička, peBem za sopran s klavirjem.....,. \ 20
6. Skoz vas, koračnica. Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem adlibitum) „ 1*20
7. Sezidal sera si vinski hram, samospev z moSkim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic".....„ 3*—
Dalje: 3288-18
Viktor Parma: Mladi vojaki, korač niča s petjem ad libitum. Že B. iz
daja.........K 120
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre......m 1*—
Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih   .   .   .   .   „ 2 60 Viktor   Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih
Dapevih.......„ 26t<
Viktor Parma: Zdravite, za petje in klavir.....,, 3*—
Žirovnlk Janko: Narodne petim1
z napevi, I. zvezek K 1 20, po
pošti K 130. Žirovnik Janko :   Narodne pesmi
z napevi, II. zvezek K V -, po
posti K 110
Največja zaloga muzikalij v Izubijam Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 Številk. Mesečni abonement a premijami. Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z niuzikalijami v LJubljani
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Ono je fiV~ Zajamčeno ČiStO in ^rRZ VSake škodljive primesi   — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jam r en o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime]
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1083-B5
Ustje (Češko)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
Dobiva se povsod!
Ustje (Cesto)
lidajatelj in odgovorni •tednik: Dr. Ivan Tavlar
i .Bstn»n<| in tiak: „Narodne uikarae*
5481^095