r, i i Naj reč j i slovenski dnevnik V Združenih državah Vetia z« rse leto ... $6.00 „ Za pol leta.....$3 .00 ° Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS NARODA i The largest Slovenian Daily m the United States. List slovenskih .delavcev v Ameriki* Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. f TELEFON: CHdsea 3—3S78 NO. 291. — ŠTEV. 2S7. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 — oilt. nt. ___NEW YOBK' THURSDAY, SEPTEMBER 3, 1931. — ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA 1931 __VOLUME yyyiy _ LETNIK ^t^TT krmjaleksander odpravil diktaturo VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXTX. JUGOSLOVANSKI PARLAMENT, OBSTOJEČ IZ DVEH ZBORNIC, BO ZAČEL 30.0KT. ZBOROVATI Kraljevi proglas je presenetil kabinet navzlic govoricam o skorajšnjih izpremembah. — V kratkem času se bodo vršile volitve. — V novem kabinetu sta tudi Slovenca Kramer in Pucelj. — Vsi državljani bodo pred postavo enaki in vrnjena bo svoboda tiska. — Banovine bodo dobile obsežno avtonomijo. — Bane bo imenoval kralj na predlog ministrskega predsednika. Moskva proti prednostnim tarifom ŠEF ZVEZNEGA URADA ZA DELO JE ODSTOPIL JUGOSLAVIJA BO POSTALA DEMOKRATSKA IN PARLAMENTARNA KRALJEVINA BEOGRAD, Jugoslavija, 2. septembra. — Dolgo pričakovana odprava sedanjega diktaturskega vladnega sistema v Jugoslaviji se je slednjič zavr-šila. Diktatura je odpravljena. To je bilo objavljeno nocoj na prvi seji novega kabineta, katerega je sestavil general Zivkovič. Seja se je vršila pod predsedstvom kralja Aleksandra. Ko se je kralj zahvalil dosedanjim ministrom ter pozdravil nove, je vstal dvorni minister Jeftič ter presenečenim ministrom prečital načrt nove jugoslovanske ustave. Določbe nove ustave, ki bo le začasna, bodo jutri objavljene. Jugoslovanski narod je že dolgo upal, da mu bo vrnjena ustavna vlada, in sinoči se mu je izpolnila vroča želja. Novi parlament bosta tvorili dve zbornici: poslanska zbornica in senat. Ime kraljevine ostane isto, namreč "kraljevina Jugoslavija". Trije jeziki — srbski, hrvatski in slovenski — bodo oficijelni v državi. Clan senata bo zamogel postati jugoslovanski državljan, ki je dopolnil štirideseto leto. Polovica senatorjev bo izvoljenih za dobo šest let, polovico jih bo pa kralj imenoval. Poslanci morajo biti stari nad trideset let.1 Parlamentarne volitve se bodo vršile vsake štiri leta. Parlament bo začel zborovati vsako leto dne 30. oktobra. Banovine bodo dobile obsežno avtonomijo. Bane bo imenval kralj na priporočilo ministrskega predsednika. Uradno glasilo bo jutri objavilo sledeče podrobnosti: — Jugoslavija bo proglašena za demokratsko in parlamentarno kraljevino, koje parlament bo izvoljen potom tajne in splošne volilne pravice. Vo-liti smejo vse osebe, ki sodosegle starosti 2 1 let. Parlamentarne pravice glede proračunov, interpelacij ministrov in sprejemanja postav so neomejene. Ustava bo dovoljevala državljanom vse politične svoboščine, ki so običajne v demokratskih državah. Vsi državljani so enaki pred postavo, in svoboda tiska bo obnovljena. Sodišča bodo popolnoma neodvisna. Kralj je rekel na kabinetni seji, da je treba vrniti narodu pravice, katere so mu bile odvzete s proglasitvijo diktature. Seja je bila zaključena ob devetih zvečer, nakar je kralj povabil nove ministre k sebi na večerjo. V novem kabinetu je tudi Slovenec, dr. Albert Kramer, dosedanji jugoslovanski poslanik v Pragi. Imenovan je bil ministrom za javna dela. Razen rednih ministrov jih je bilo imenovanih tudi šest, ki so ministri brez portfeja. Med te spadajo bivši člani radikalne in pa Pribičevičev stranke, ki sta se dolgo časa precej uspešno proti vili F. J. Jones pravi, da je delo v zvezni posredovalnici neuspešno ter zavrača vsako odgovornost. WASHINGTON, D. C., 2. sept. — Delavski tajnik Wm. N. Oak je objavil, da je sprejel resigna^ijo Fran-cisa J. Jonesa dolgoletnega voditelja zvezne posredovalnice za delo. DcMk je rekel, da je Jonesa sam pozval k resignaciji. nt pa navedel nobenih vzrokcv. V pismu, ki ga je zaeno z resi-gnacijo poslal Jones Doaku, pravi, da je služba v zvezni posredovalnici za delo neuspešna in brez vsakega smotra. — Nehote ste mi napravili velik k:mpliment — pra vi Jones. — Sami ste namreč potrdili dejstvo, da nisem v nobenem pogledu odgovoren za sedanjo službo. Vesel s:)m in zadovoljen, da nisem imel pri reorganizaciji nobenega epravka. Iz pisem, ki sta si }ih pisala Jones in John R. Alpine, pomožni tajnik in voditelj pisarne delavske posredovalnice, je razvidno, da je nastal spor med veteranskimi or ga niza ci-ju m i in bratovščinami železničarjev. Vsaka organizacija je namreč hotela spraviti svoje ljudi v zvezno službo. STRELA UDARILA V KATEDRALO BO URGES, Francija, 2. septembra. — V tukajšnjo katedralo, ki je znana pod imenom "čudež Gal-cov" je udarila v: era j strela ter precej poškodovala zvonik. Po okolici je napravil vihar precejšnjo škodo. KAR0L SE ŽENI [MEHIŠKA VLADA NA LAŠKEM NOČE POMAGATI Romunski kr^lj Karol bo DUHOVNIKOM najbrž zasnubil drugo hčer italijanskega kralja, 171etno Marijo. BEOGRAD, Ju^osluvia, 2. sept. — Romunski kralj Karol se je začel pečati z mislijo, da 'bi zasnubil princeso Marijo Francesco, drugo hčer italijanskega kralja Viktorja Ema-nuelu. V bukareških dvornih krogih se glasi, da bo v kratkem- času odpotoval v Rim 'bivši član kabineta M. Manulescu, ki je dober kraljev prijatelj. Pri tej priliki bo skušal izvedeti, če bi bila Karlova snubitev sprejeta. Princesa Marija je stara šele sedemnajst let ter je bil:> svoje;asno rečeno, da se bo poroMla z nadvojvodo Otonom, najstarejšim sinom bivše avstrijske cesarice Zite. Kralj Karol je ložen od svoje žene, bivše grške princess Helene, toda romunska cerkev je ločitev razveljavila, ker je ločitev Helena izpo-slovala. Katoliki so jako ne voljni, ker Ortiz Rubio noče nastopiti proti - odredbam posameznih držav. "ZEPPELIN" SE PRIPRAVLJA NA P0VRATEK Nemški vodljivi balon je dospel v dvainsedem-desetih urah iz Nemčije v Pernambuco. PERNAMBUCO, Brazilija, 2. septembra. — Nemški vodljivi balon se nahaja danes na Giquia letališiu in se že pripravlja na povratek. D0-X POLETE V CHICAGO CHICAGO, HI., 2. septembra. — Poveljnik nem. veleletafci DO-X je sporočil tukajšnjemu županu Čer-rnakn, da se: b^ odzval njegovemu vabilu ter poletel v Chicago. Polet se bo završil takoj, ko bodo motorji tediščeni in popravljeni. MEXICO CITY, Mehika, 2. sept. Zvezna vlada je izjavila včeraj, da noče posredovati v verskem spe-ru. ki je nastal v državi Vera Cruzu. Posledica tega spora so bili že resni in krvavi nemiri. To obvestilo zvezne vlade so sprejeli v katoliških krogih z veliko ne-voljo. Mehiški predsednik Ortiz Rubio je v::xaj govoril pred kongresom in dejal, da ima vsaka pouamezn-i mehiška država pravico odločati glede verskih zadev. Glede zadnjih dogodkov, ki so se završili v državi Vera Cruz, zvezna vlada ne bo posredovala, ker bi to zna čilo kršenje državne suverenosti. Soglasno z zadnjo državno postavo, ne sme biti v Vera Cruzu več kot trinajst katoliških duhovnikov. Katoličanom seveda to ne zadostuje, in pravijo, da hočejo državne oblasti ccrkev sploh odpraviti. Kmalu po predsednikovem govoru so se završili ostri spopadi v 1 mostu Orizaba, država Vear Cruz. Na tisoče katoličanov se je zbralo pred nekim prostozidarskim templjem in ga začelo kamenati. Ko je hotelo vojaštvo napraviti red, so zučeli ljudje metati na vojake kamenje. Mir je bil ustanovljen šele proti večeru. Predsednik Rubio je dejal, da bo zvezna vlada nadaljevala z nacionalizacijo cerkvene lastnine ter da ne bo smel v deželo noben tiijezem-ski duhovnik, pa naj ho:e priti po tem ali onem opravku. M. LITVIN0V 0 BODOČNOSTI EVROPSKEGA GOSPODARSTVA PARIZ, Francija, 2. septembra. — Maksim Lit-vinov, ruski ljudski komisar za zunanje zadeve je včeraj v koordinacijskem odboru panevropske študijske komisije odločno napadel sistem prednostnih carin, ki je uveljavljen med narodi Srednje in Južne Evrope. Prednostne carine je cznačil kotj Litvinov, ki v Ženevi vedno an-nekako gospodarsko vojno, ki je gleško govori, — je rekel, da je v naperjenu proti Sovjetski Uniji. Navzlic ruskemu protestu, ki ga je podpirala tudi angleška delegacija, je odobril komitej pogodbo in njene določbe glede prednostnih carin, ki je bila sklenjena pred kratkim med Nemčijo in Romunsko ter Romunsko in Madžarsko. Navzlic temu pa komitej ni hotel v splošnem zagovarjati sistema prednostnih carin. Poročilo je že sestavljeno ter bo predloženo v četrtek panevrop^ki študijski komisiji. Glede gospodarskega pol:žaja se je unela taJca debata, da je sve.t Lige narodov odgod l svoje seje do petka. Že več kot leto so evropske dežele, ki pridelujejo žito, stremele po tarifni pogodbi, ki bi jim dajala razne ugodnosti za ražpečavanje produktov na evropskem žitnem trgu. Poglavitni nasprotnici tega načrta sta bili Kanada in Avstralija, ki sta hoteli imeti na evropskih tržiščih isto pravico. Za pot iz Priedrichshafenra do tukajšnjega kraja je potreboval enainsedemdeset ur. Pclet se je vršil povsem redno brez vsakih zaprek. To je bil že drugi Zeppelinov polet preko Južnega Atlantika, in udeležilo se ga je razen popadke trinajst potnikov. Poveljnik Hugo Eckener je bil z vožnjo popolnoma zadovoljen. Samo pri Fernando Noronha otoku je naletel na močan veter, sicer je pa šlo vse po sreči. 2 MILIJONA KITAJCEV MORI GLAD Poročilo ameriških misijonarjev glede opustošenja v Kiangsi provinci. Cenitve so zelo konservativne. Današnjo debato je otvoril Fran-J cois-Poncet, ki je objavil, da se po-■ grja Francija z Madžarsko in Ju-I goslavijo glede trgovskih pogodb, v katerih r/j bi b:l vpoštevan - tudi princip prednostnih tarifov. Tevfik Rudži paša je izjavil, da Turčija ne more temu pritrliti. Isto stališče je zavzemal tudi ruski zastopnik Litvinov. — Kaj pomenja to prednostno ravnanje? — je vzkliknil Utvinov. — To pomeni, da si skupina držav zajame i prednosti na stroške drugih drži v. — Prednostne carine predstavljajo oficijelno dovoljeno diskriminacijo. s čemer se še poveva trenje med narodi, vsled katerega Evropa tako zelo trpi. Ta sistem ni ničesar drugega kot nekaka oblika gospodarske vojne. Evropi 430 gospodarskih problemov, ki se bo vsled prednostnih carin še znatno poslabšali. Ruski predlog za odpravzo trgovskih vojn je bil tekem včerajšnje soje v principu sprejet. Litvinov je ugotovil, da so podonavske države tn Rusija glavne dežele za eksport žita v Evropi. — V obrambo prednostnih carin navajajo takozvan^ evropsko solidarnost Meni se zdi, da je to eden najboljših dokazov proti prednostnim carinam. Težko je govoriti o evropski solidarnosti, če se deli evropske dele v kozle in ovce, to so pravi, da nekatere uživajo vse prednosti, drtrga pa nobenih. Ko se Je pojavilo danes popoldn9 vprašanje carinske imije za vso Evropo. je nastopil proti načrtu zastop nik Švice. Walter Stuki, češ, da tri načrt povzročil gibanje proti neevropskim dežehim. Nemci so zagovarjali načrt In dostavljali, da je eaenkrat še "nedosegljiv ideal". Norman Davis, bivši pomožni tajnik ameriške zakladnice, je bil danes imenovan članom finančnega odbora Lige narodov. Iz Furiza poročajo, da je francoski zunanji minister Briand zbolel ter da se ne more udeležiti posvetovanja Lige narodov. Edinole bivša slovenska Ljudska stranka (klerikalna) nima v novem ministrstvu nobenega zastopnika. Namen vlade je ustanoviti splošno jugoslovan-| sko stranko, ki bo imela odločilno besedo in bo z lahkoto premagala vsako opozicijo. Ne oziraje se na ministrskega predsednika in vojnega ministra., ki sta. oba generala, so ministri po narodnosti: deset Srbov, dva "Slovenca, dva Hrvata in en mosliman. Proglas je bil izdan v kraljevem poletnem domu blizu Beograda. Harnsberger, ki je bil svoj čas pri- BEOGRAD, Jugoslavija, 2. septembra. — Kralj . dejjen presbitertfanski cerkvi v Aleksander je s posebnim dekretom vrnil Jugosla-!8^^^ u ^ utonm je bila viji parlamentarno obliko vlade. Ministri brez port- razmeroma, lahka, — pravi pastor, felja so: Kosta Timotijevič, Ivan Palaček, Anchra — strašna je pa usoda onih, ki u-Stanič, Ivan Pucelj (Slovenec), Pavle Matica inj"^^ ^ fc Hasan oegovic, I ^tet let na Kttajifoem. ŠANGHAJ, Kitajsk^, 2. septembra. — Ameriški misijonarji so danes sporočili, da je povodenj zahtevala najmanj stotisoč žrtev v Kiang-i si provinci ter da bo približno dva milijona ljudi umrlo od Inkpte in pomanjkanja. Najhujše opustošenje je nastalo, ko so se porušili jezovi pri Velikem Kanalu. To poročilo se tiče smrtnih slučajih v provinci Kiangsi. V treh velikih mestih ob reki Jangtse je izgubilo življenje dvesto petdeset tisoč oseb. Poročilo je podp'sal Thomas L. pet- DVA MILIJARDI MARK ZA NEZAPOSLENE FRANKFURT. Nemčija. 2. sept. — Adam Stegerwald, delavski minister, je rekel, da bo potrebovala Nemčija prihodnjo zimo dve milijardi mark za podporo nezaposlenim. Delavske unije bodo sedelovale z vlado, da se nabavi nezaposlenim najpotrebnejše stvari p? znižani ceni. jMeglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se posltu žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinaiajo obresti po 4 o/0 Nada nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev toGoQ ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljencl prejmejo toraj l«if nadaljnib potov in itnikov, Posebne vrednosti ao tudi povratnica, U so opremljeni a nulovljenceT in tlgom zadnjih poti, kater« dostavljam« teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za pozameanlke v aloftaft M< sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v ranili AH čajih tudi na »odnlji t stari domovini. ^ ^ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New Torki H. Y- -Telephone BArclay 7—9380 aH 0891 ■ • O L A S H A K O D A - NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 3, 1931 TRE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Owned and Published by •LOVINIO Ft) BUSHING COMPANY (A Corporation) L. BcowUki Trees. of the corporation end addresses of eboTe officers: •f Manhattan. New York City. N. Y. GLAB NARODA" (Yelee ef the Peepta) Krerr Day Except Sundays end Holidays ATENTATORJI RAZKRINKANI V AVSTRIJI eio leto Telle bet ee Ameriko. Za New York sa celo leto $7 00 In ____^8.00 ! Za pol leta-----------------$3.50 pol leta__-$».00 I Ze taoeemstro sa celo leto------.$7.00 četrt leta------41-50 i Za. pol leta ---------------------43-50 Subscription Yearly $6.00^ Advertisement on Agreement. Dunaj, 21. avgusta. Dunajski listi poročajo, da je avstrijska policija dognala, da je drugi zločinec, ki je s Hranilovičem položil peklenske stroje v železniške vozove Mijo Seietkovič, bivši avstrijski oficir. Zadnja leta je živel v Sopronju na Madžarskem. Odtcd je opetovano potoval v inozemstvo z prorvja na Madžarskem. Iz absolutno avtentičnih podatkov izhaja, da so atentate, ki so brli v Jugoslaviji, pripravili in izvršili v Avstriji. Navzlic temu pa trde dunajski listi, da s? &ili atentati izvršeni na av-stariskem ozemlju, da pa so jih pri-j pravili in organizirali v inoRem-• t/tvu. "Neue Freie Presse" na pr. tr-I di, da sta Hranilovič in Seietkovič madžarskim potnim listrm. Dogna- . , .... ... i navedenega dne prispela iz mo- no je, nadalje, da sta bila ta dva: . . , . ... zemstva m sele po prihodu v terorista v neposrednem stiku z du- J nasko skupino emigranta Perčeca Av- peklengke stroje v "O les Izhaja dan tovsemM nedelj ln prarolkot. ! Dopisi bree pmTpisa ln osornosti se ne prloMajejo. Denar naj se blagovoli poAUiatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da se tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _______ »fit ae HAftODi", SIC W. 18tb Street, New Yerk. N. I. Telephone: CHelsea 3—3*78 ŽENEVA + -a f _—— ' • v.- Oči vseli so uprte v švicarsko mesto Ženevo, kjer se bodo v prihodnjih dneli oziroma tednih odigrali dogodki, ki bodo svetovne važnosti. Zborovanje panevropske študijske komisije se je že prijelo. Temu bo stalile posvetovanje sveta Lige narodov, zatem se bo pa vršila Ligino zborovanje, ki je najvišja instanca Lige narodov. Ni čuda, ee se vsledte^a zbirajo v Ženevi ne samo evropski državniki, pač pa vodilni državniki vsega civiliziranega sveta. Nemški zunanji minister Curtius je že na svojem mc-ttu. Francoskega zunanjega ministra Brianda še ni, pač bo pa navzoč pri skupščini Lige. Anglijo bo zastopal lord Cecil, ki je botroval Ligi pri njenem krstu, kajti Henderson, kateremu je bila poverjena čast predsedovati prihodnji razorožitve ni konferenci, ne more priti zaradi domačih političnih liomatij. Panevropska študijska komisija, se peča z odpravo carinskih ovir, ki so jih postavile razne evropske države. Ustvariti hočejo carinsko zvezo velikega formata ter ustanoviti novo mednarodno banko, ki bo podpirala države, ki so na slabem gospodarskem stališču. Na vrsto bo prišlo tudi vprašanje narodnostnih nianj-bin, predvsem onih v poljski Gornji Sleziji. .Vse to, posebno pa problem razorožitve, so jako kočljivi problemi, podobni sodu smodnika, ki lahko vsak hip eksplodira. IJlede avstrijsko-nemške carinske unije, ki je pred par mesecih povzročila tak vihar, poročajo iz Berlina, da stvari ne prepisujejo tako velike važnosti kot v začetku ter se bavijo z večjim projektom—gospodarskim sodelo-I vanjem med narodi.. Vprašanje narodnostnih manjšin v poljski Gornji Sleziji je dosti starejšega datuma. Nemci očitajo Poljakom razna nasilja, ki so jih uganjali posebno za časa volitev. Nemški zunanji minister Curtius upa, da bo ta zadeva za Nemčijo končno ugodno rešena. Glede razorožitve se bodo vršile velike debate. Za stvar «e posebno zanima predsednik Hoover. Naloga sveta Lige narodov, posebno pa Ligine skupščine, bo odločno nastopiti proti maliinacijam Francije, ki si na vse mogoče načine prizadeva odgoditi razorožitveno konferenco, katera se ima pričeti meseca februarja prihodnjega leta. vse one rojake sirom zdruzen1h drŽav in kanade, ki se nimajo pri nas vlog. vabimo, da se pridružijo naslm mnogoštevilnim vlaga-\ ; teljem Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°Jo Sakser State Bank " NIW YOU. H. T. in generala Sarkotiča. O zločinih, ki so bili prve dni t. m., so znane tč-le podrobnosti: V noči med 3-1. julijem ln 1. avgustom sta izstopila iz švicarskega brzovlaku na postaji Schwarzach-St. Veit, dve sumljivi osebi in izročila na postaji majhen k:včeg in dve torbici. Na potu v hotel je edein cd teh dveh dsjal nosaču, naj pazi na te stvari, ker so nevarne. Seietkovič se je nastanil v hotelu "Post", Hranilovi; pa v hotelu "Schweizer-hof". Tu je Hranilovič popil pol litra vina. in se zapletel z natakarico v razgovor. Zato se ga je natakarica dobro spominjala in je mogla prepoznati sliko, ki ji jo je pokazalo redarstvo. "Neue Freie Press?" trdi. da je uradnik avstrijske državne policije s slikami obeh zločincev odpotoval z Dunaja v Schwarz>ach-St. Veit, kjer jih je pokazal tamošnjim železničarjem in ostalim osebam, ki so v obeh slikah - prepozna 13 oba zločinca. Hranilovič se je izdajal za A merilcu nea, ker je bil prejšnja leta v Ameirki, vendar mu tega niso verjeli, Oba sta še iste noči sedla v vlak D-31, ki postane na postaji Schwarzach-St. Veit ob 2. ponoči in vezi v pravcu proti Beljaku. Vstopila sta v voz Miinchen-Beograd. V tem vozu je bila eksplozija na ze-mimski postaji. Sedla sta bila v kupe I. razreda. Sprevodnik je opazil, da sta bila slabo oblečena, da pa sta se vendar vozilu v I. razredu. Sprevodnika Martina Raucha, ki je spremljal vlak do Jessnic, sta Hranilovič in Seietkovič prosila, naj nikogar ne pusti v njun kupe, ker se želita odpoSiti in ker sta mečno u-trujena. Prosila sta sprevodnika, naj ju od zunaj zapre. Ko je vlak prispel na postajo Oastein, sta Hranilovič in Seietkovič prosila sprevodnika, naj jima cdpre, ker želita izstopiti. Obenem s'-a ga vprašala, ali lahko menjata svoje vozne listke, ki so se glasili za progo Schwar- strije pssta-vila vozove. "Die Stunde" skuša dokazati, da atentati niso bili pripravljeni v Avstriji, češ da izhaja iz dosedanje u-gc to vit ve, da dunajski emigranti ni-ča. v nobenem stiku s Hranilovičem. Par vrstic prej pa trdi isti list to-le: "Hranilovič je na podlagi policijske ugotovitve bil v tesnih stikih s tukajšnjimi monarhisti (habsburškimi) Perčecove skupine". List rrato podtika jugoslovanskim c-blartvom, češ da, so mislila, da nitke teh atentatov vodijo v Trst in med tamoinje emigrantske skupine. Vsa javnost pa je uverjena. da so te atentate pripravili v Fliegen-bachu v hiši, v kateri so občevali Perčec, Paveiič, Per:evič, Sarkotič in njihovi tovariši. Današnji "Der Tag" trdi. da je Hranilovič pred enim letosm bU v stalnih stikih s hrvatskimi monarhisti prav kar navedenih krogov. "Wiener Allgemeine Zeitun-g" trdi, d3 je avstrijsko redarstvo ugotovilo identiteto teh zločincev, da pa še vedno ni moglo dognati njihovega bivanja. Vse avstrijske obmejne oblasti imajc nalog, da strogo nadzirajo premet na meji. Policijskim oblasavom v inozemstvu so bile razen tega dostavljene slike zločincev, tako da ni izključeno, da bosta zločinca prijeta. "Die Stunde" je mnenja, da je njihova -aretacija samo še vprašane j ur in da bosta, zločinca v najslabšem primeru prijeta že prihodnje dni. "Der Abend" očita dunajski policiji, da se ni ravnala po ugotovitvah, ki jih je list objavil po eksploziji peklenskih strojev v Jugoslaviji. Policija je dementirala, da bi bili pripravili in izvršili na avstrijskem ozemlju. Ta blamaža dunajske policije je pravi srednjeevropski škandal. Kasneje je morala policija vendarle priznati, da so te atentate pripravili in izvršili hrvatski emigranti v sami Avstriji. List ugotavlja, da je politični pravec zach-St. Veit-Belj azdu pri Revnem Lazarju« Turnpike Read Vabim* vse, ker to to ndnja stovesufca sateu na tem mestu. Preskrbljeno je vse, godba na harmoniko, raznovrstne pijače, dobra depnača Jrutili ciilif. kranjske klobase — ter vsakovrstne zabave sa stare in Mtfsdr. — Za obilen obisk se priporoča ODBOR ČE BO TA DAN DEŽEVALO, potem na "LABOR DAY'', 7. SEP. Ponoči 20. avgusta je zatl.mil vedno svoje blage oči notar, predsednik notarske zbornice in prvo-mestnik CMD Aleksander Hudover-nrk. Boleha je s!cer že dober mesec, vendar je pa prišla vest o» njegovi smrti nepričakovano. Pokojni Aleksander Hudovernik je b:l rojen 21. februarja 1861 v Stični, kjer je bil njegzv oče sodni u-radnik, brat pa znani glasbenik Lu-devik, ki je leta 1901 umrl kci ka-pelnik stolne cerkve v Mariboru. Gimnazijo je1 dovršil Aleksander v Novem mestu 1. 1878 in zamudil ni nobenega sestanka, ki jih prirejajo vsako leto novomeški dijaki v Ljubljani. Po maturi se je vpisul na ju-ridi:no fakulteto na Dunaju, kjer je j sv:*je pravcslovne študije dovršil. Posvetil se je netarijatu ln je' samomorilec leta 1877 na Stari cesti pri Ljutomeru rojeni in tja pristojni težki vojni invalid inž. Erhard Maurič. Zaradi ugotovitve položaja sta bila k samomorilcu ' pozvana uradni zdravnik dr. Zorjan in policijski nadzornik Cajnko. Prvi je takoj u-gotcvil smrt radi zastrupljenja z! lizol:m in odredil prevoz pokojnikovega trupla v mrtvašnico mest-. nega pokopališča na Pobrežju. kar j ^.P^nsem vzelatebe.Prosim se je zgodilo ob 7.30. Poleg prazne — Ali si bil pri zdravniku, ki sem ti ga nasvetoval? — Da! — Ali si rekel, da sem te jaz poslal? — Da! — No in kaj Je dejal? — Da se plača pri njem vnaprej! — Pazi mož. t am le srečava gospoda, s katerim sem bila zaro- : steklenice in aktovske s d našli pri pokojniku tudi še omot obleke in perila ter štiri poslovilna pisma, na-! slovljena rra policij5ko predstoini-1 štvo, združenje vojnih invalidov, u-redništvo "Mariborer Zeitung" in Jzsipino Wrsggcvo. te, delaj malo veselejši obraz. * — Vaš roman sictr ni slab, ima pa mnogo oseb. ki so čisto odveč. — je rekel založnik. — Mar ni v življenju tudi take? — Dragi možiček. kaj bi ti dali letos za god? — ga je vprašala ženica. — Pusti me pri miru s tem. saj služboval -v Kranjski gori in Kosta- j Pokojni inž. Maurič je ena izmed njeviei, cd leta 1904 pa v Ljubljani, j najbolj tragičnih žrtev svetovne kjer ga je notarska zbornica leta, vojne in prevrata v Srednji Evropi. 1919 kot odličnega pravnika, in naj- I K vojakom je moral odriniti že ta- j nisem še plačal zadnjega obroka za boljšega 'koloja izvolila za predsed- ! koj leta 1914, in sicer k;t podporeč- j tvoje lansko vtzilo. nika. j nik na gališko fronto. Tam se je po Pokojni pa ni bil samo odličen ' nesrečnem shiiaju spri z nekim rrra-pravnik, temveč sč je v svojih mlaj- j džarskim polkovnikom, bil zaradi ših letih mnogo pečal tudi s pisa- ' tega zaprt, obsojen in degradiran. teljevanjem. Že v Novem mestu se ] Po prestani kazni s: ga odpcslali je kot študent seznanil z Janezom Trdino, ki ga< je navdušil za slovan-srtvo. Največje zasluge, ki ostanejo trajno zapisane v zgodovini naših narodnih bojev, si je po pokojni pridobil na narodno-obrambnem polju. Leta 1907 je bil izvoljen v odbor OM družbe, kjer je deloval skoraj 20 let kot blagajnik. Njegovo delo je bilo ogromno, saj smo imeli ta- — Čuj, fante, zakaj pa pretepaš tega dečka? Ali ne veš. da moramo ljubiti sv;je sovražnike? — Nič me skrbite, saj to ni moj kot navadnega peš^a na italijansko sovražnik, temveč moj brat. bojišče, kjer mu je granata poškodo! * vala noge in hrbteniro. : — Nekje sem čitala, da so glavni „ J , . ......1 vzrok plešastih glav klobuki, — je Po dolgem prizadevanju J2 doosl ] res/a zenica od avstrijske vlade na Dunaju ne- 1 „ , . , i — Res je, toda ne moški, temveč znatno mvalidn.no, teda tuli pod . i zens&i klobuki, pogojem, da živi v Avstriji. Tako se 1 je moral preseliti v sosednjo republiko, kjer pa tudi ni mogel živeti, posebno še. ker se je moral še nada- krat ob msji na severu in jugu vse ' lje Zd"Viti * j2 Zat° p°rabil V£0 polno šol, ki so bile v nevarnosti, da P°P°Mcma izčrpan se je lani vrnil v Ljutomer, kjer je zaprosi za trafiko, katero je tudi do- ' bil, so mu pa manjkala obratna pridejo v nemške roke. Leta 1926 je j bil pokojni izvoljen za prvomestni-ka CM družbe, ki jo je do svoje smrti z vso vnemo in vztrajnostjo vodil. Na glavnni skupščini istega leta ga je družba na predlog ravnatelja Senekoviča za neprecenljive zasluge soglasno izvolila za častnega člaan. Ko se je pokazaha pctreba nastopiti tudi proti Siidmarki, je ustanovil pokojni društvo "Brani-bor*\ ki je rešilo domovini marsikateri kos zemlje in marsikaterega slovanskega kmeta. Dr. ,Valentin Krisper umrl. 20. avgusta je izdihnil v Badnu v 71 letu starosti dr. Valentin Krisper. odvetnik in hišni posestnik v Ljubljani. * Pokojni dr. Valentin Krisper je bil eden najuglednejših ljublj-an^kih odvetnikov, ki je zlasti slovel kot kazenski zagovorik. Vsak njegov nastop v ljubljanski porotni dvorani je bil naravnost senzacija. Pa tudi sicer je slovel kot eden najodličnej-ših juristov. Pokojnik dr. Valentin Krisper s je stekel posebnih zaslug tudi kot eden najbolj vnetih pospe-ševateljev tujskega prometa. Bil je irstanovnik bohinjske hotelske družbe, deloval je z vso vnemo v Zvezi za tujski promet in tudi z lastnimi j sredstvi je skrbel za olepšavo Ljubljane. Tragičen konec žrtve svetovne vojne. 20 avfcusta ob 4.30 je policijski stražnik Anton Kamusii pri patru-liranju po Mestnem parku v Mariboru našel na neki klopi v bližini glasbenega paviljona neznanega moškega in ga hotel pretouditi. Ko je pristopil k njemu, je .takoj opazil, da je mrtev. Poleg klcpi je na tleh ležala steklenica s prostornino 05 dec&gramov, v kateri je bilo še nekaj kapljic lizola. Stražnik je takoj obvestil stražnico, ki je odposlala v park višjega stražnika in ta sredstva in je sploh ni mogel cdpre ti. V skrajni bedi se je napotil peš v Maribor, za kar je z dvema palicama rabil 10 dni m je v vsem tem času samo trikrat jedel. Nočni pokolj na Gorenjih Jelcnjih pri Polšniku. Ni še k:niano sodno postopanje — Pomirite se vendar že enkrat! Saj jc toženec pripravljen plačati za mestne reveže 50 dolarjev, ker je vam v razburjanju prisolil zaušnico, — je svetoval sodnik. — Komu? Mestnim revežem! Kdo je pa dobil z-aušico, jaz ali mestni reveži? * — Danes sem čitala v potopisu, da pokopljejo v Indiji z može tudi ženo in sicer kar živo. To mora biti grozno. — Pa še kako! Posebno za moža. * — Moja žena pije za zajtrk kavo. jaz pa čaj, — je rekel rojak kmalu o zadnejm pretepu in pekolju na. po poroki. Polšniku, kjer jo je poštaeno skupil' — Ko boš tako dolgo oženjen, ka-Anton Nograšek, posestnikov sin iz sem jaz, boš tudi ti pil kava. Polšnika, so si zopet preobjestni in nikoli ugnani fantje sko:ili v hass. To pet so si pa izbrali bolj ugoden Kaj je rekel tvoj ženin, ko si prostor, to je Gornje Jeenje, vas med j mu P°vedala, da je napovedal tvoj PoLniškom in Dolami, kjer so bili'C3e k0rikurz? — Niti besedice ni črhnil, samo cbrnil se je in naglo odšel. bolj brez skrbi pred orožniki. Pred par dnevi j s prišel v Gor. Jelen je k svoji izvoljenki neki rudar iz Trbovelj. Pri njej se je zadržal pozno v noč. Ko sta oba v sobi glasno govorila, je prišel mimo okna Sluga Alojz, posestnikov sin, in pozval, naj pokaže, kdo je notri? Nato se je o-glasil rudar in odšel -pri zadnjih vratih na proste. Prišedši do vaške kapelice, ga nenadoma napade tolpa objestnih vaških f-antov, ki so začeli pretepavati z bikovko. Nato je pristopil še Alojz Sluga, ki je zadal že pobitemu rudarju '4 vbodlja- | da se ga tako bojiš? — Pri tem deklotu nimam sreče. — je dejal fant. — Že 14 dni hodiva dan za dnem na izprehod, vedno se ji smehljam, ona se mi pa še nikoli ni nasmehnila. — Je pač tako. da nekatere ženske nimajo nobenega zmisia za smešne reči. * — Kaj ti je pa naredil ta človek. je z nožem. Rular je ostal na tleh ves v krvi, nakar so ga vaščani spravili po koncu in mu nudili prvo pomoč in ga drugi dan odvedli k zdravniku dr. Jensterletu v Trbov-lju. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilna dlftave. Ktiajpovo ječmenovo kavo ln Im- portirana zdravila, katera prit>oroča msgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK ' - Pilite po brezplačni cenik. ▼ katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bo«te našli Se mnogo drugih koristnih stvari. MATH. FEZDIR Bok 772. City Hall Sta. New York. N. Y. Nesreča ne počiva! T*di smrt ne. Podvrženi ste eni ali dragi vsak dan. KAJ BTK PA 8TOBILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK f Ali $ie ie mmiwwim za duiaj bolezni, nezgode ali zmrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitvu Jugoslovanske Xatolifte Jednote. Naša jednota plačuje največ bol« niike podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000* Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah a 8. Sinu. Pristopnina prorta.:—Ferits n^jboljU zlovemki tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pišite po pojasnila.na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minn. — Obleko. * — Kakšna je razlika med stielo in elektriko? — Samo ta razlika je, da. za stielo ni treba nič plačati. Možak, ki je delal v pisarni, jc šel kupovat overalls. — Saj bi ne kupoval te navlake — je pojasnjeval trgovcu— teti-a imam precej sitno ženo. ki me neprestano sili, da moram delati doma. Zdaj je treba klet pospraviti, zdaj tla pori tu ti, zdaj sati nekaj razburljivih srečanj z njimi. Naš smeh jo nekoliko zmoti, a najbolj je presenečen zato. ker «mo tako neresni ob njenih tako resnih doživljajih, ki jih je polno Meno malo življenje. Atek pa pravi: "Vidika, majhna si, ker rasteš samo z duhom, ne pa tudi s tele-*.cm." Od solnca ožgana Francina roka postavi flancat? na mizo, da še mi praznujemo god sv. Ane. ki Je go-.^podinjina patrona. Franca ima pod očesom brazgotino, konj jo je udarij. Vidika mi hoče pokazati tudi konja, ker sem videla Franco in brazgotino. Hlev ra hišo je majhen, u-.no dovolj prostoren za konjička. ki bi o njem prisegla, da ne zna brcniti. Spe: dokaz, da se na vzdrži livast pohlevnih bitij ne smemo neomejeno zanesti, ker se nenadoma upro in nas presenetijo. V hlevu poslušam kravjo istorijo o uporu ponižanega belca, dokler me Vidika ne pokliče na obronek. pred hišo, da mi pokaže trto, ki ima, čeprav šele letos zasajena fo Vidki-kmo zmagoslavje!) že šest grozdov. Ta trta je seveda sad Francetovega truda, ki je mojster v vseh prak-, VIDKA tičnih rečeh. Tako dokončuje pod streho letovisčarsko sobico, ki jo moram videti. "Sam jo je ometal,'' pravi Vidika in kaže na sive stene. Važno še pristavi: "ker ni prostora. spi sedaj še kar pod streho na tieli. Pa ne bo več dolgo, ker se ženi. Ženi se bo pri njem zelo dobro p.oailo, ker je dober, boljši od Jo-iiana." Nimam pojma, kdo je ta Johan, a zadošča mi, da Vidika za-nikuje njegove moralne vrednote, pa ima zame njegova slika že vnaprej črn madež. Pred kamrico srečava Muhco in Murčka. Če Muh-ca le zasluti, da bi jo rad kdo pobožal, 'ni treba, da bi videla kret-no roke), se že pohlevno vleže na hrbet in iztegne vse štiri cd seb. ' Muha, Muhca," žgoli Vidka in jo čehlja. "Veste, Murček je njen sin in kmalu bo dobila spet majhne kužke." "Radovedna sem," pravim zamišljeno in gledam Muhco, "kak-.šne pasme bodo. S kom jih bo pa imela?" neumno vprašam Vidko. "S kom? ' vpraša tudi ona in me pomilovalno pogleda. "Sama seveda." Zlato, malo bitje, nikoli več ne bom tako nepremišljeno vpraševala. Ko mi je Vidka pokazala še kuhinje, shrambo in kje imajo spravljene piškote, se pustiva po strmem bregu v dolino preko korčke. Na posekanem obronku jih je vse polno. ali med tem ko jaz iščem drobne glavice pod listjem, ostane Vidita varno ob robu, ker spada ta strmina v kraljestvo srnjakov, 'ki so sedaj zelo nevarni". Nazaj grede preiečeva najpreje nežnozelen travnik, potem pa tekmujeva po t s'.rmcm in obritem hribu, katera bo prej na vrhu. Na cilju sva tako u-! •pehani, da se obe vleževa med bil- j ke. Nad nama in okoli naju so sa- j dna drevesa, ki jih strokovnjaško | obedujeva. Nekaj kislih jabolk je na tleh, na nekem precej trhlem drevesu v bližini pa temnijo zreli sadovi—cimbare! Na široko je zra-stlo, da zlahka dosežem vrhnje veje in oklatim ves rdečkasti zaklad. Ker sva se precej pozno vrnili s švoje ekspedicije, se takoj odpravimo na pot navzdol. V večerni do- SOVJETSKI DELAVCI V LONDONU •yiTMir! Ak0 imate Izostalo, ne- /ir.llIL. redno ali boleče meseC- no ttMenj«, naročite si moj« staro-krajsko zdrmrUo. Cena zavoju IS.— PiAlte mi s popolnim *aur>anj»-rn! MRS. MARGARETA LESKOVAR MT E. 73rd St.. New York. N. V. I - lini se svetlikajo reke, mehko višnjevi so skladi gora in Vidka mi odkriva svoje srce. Vidka niina rada ljudi, ki čepe doma in ne hodijo na gore. Tudi sport visoko ceni, posebno kopanje. Zato sta velika prijatelja z Radkom, ki je istih misli in prav zato se ne razume; tako dobro s svojo starejšo sestro. "Samo doma čepi," pravi Vidka, "in _ sitna je. "Tudi stalno prijateljico1 ima, s katero skupaj preživljata vse vesele in žalostne dni in ki jo ima zelo rada; vendar njena prava, srčna prijateljica je v Zagrebu. Pa zakaj imaš tisto v Zagrebu rajši," vprašam? Tega pa Vidka ne ve razložiti. Ve samo, da je ona druga njena "prava, srčna prijateljica''. Ob slovesu je že skoro noč in komaj še razločim svetle lase in žive cči pred seboj. Vidka, mala Vidka, kmalu bi te spet rada videla in sli-sala. Tako si kakor majhna lučka, ki pošilja teple žarke. Se boš svetila vse naprej, noben vihar ne bo ugasnil te luči v tebi, ki daje tako tth in osrečujoč sijaj, da bo še marsikomu v radost. SKROMNA PRINCESA S POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Mali Oglasi imajo velik uspeh mm R Iz Pariza poročajo, da si hči bivšega kralja Alfonza Beatrica sama pripravlja balo. Poroka s princem Alvarom Antoinom Bourbor-Orle-anskim bo letos v decembru. In-X an tka je opustila izlete in tenis, po cele dneve sedi doma in marljivo šiva perilo. Pripravlja si 12 garnitur in gleda bolj na trpežnost, kakor na razkošje. Poročno obleko iz navadne bele svile ji napravi neki pariški modni salon. Za dotični salon se je princesa odločila zato, k^r je v njem uslužbena bivša njena dvorna dama. Princesi pomaga njena sestra Marija Kristina, zaročena z bratom njenega bodočega moža. Poročne svečanosti bodo zelo skromne, ker mora bivši kralj Alfonz šte-diti, dasi ga ne moremo prištevati med siromake. Svoji starejši hčerki da okrog petisedemdeset tisoč dolarjev dote. Poročnih daril ne bo mnogo, kajti španskemu plemstvu se z redkimi izjemami ne godi posebno dobro. Na predlog inlantke tulalije, ki živi v samostanu, izro-ce pripadniki visokega plecnstva princesi Beatrici namesto nakit o-krog pet tisoč dolarjev v zlatu. Ženin princ Alvaro študira na tehniki v Švici in hoče postatd strojni in-ženjer ter tudi izvrševati prakso. Izjavil je. da bo srečen, če bo, mogel preživljati svojo ženo. S preživi janjem. pa menda ne bo tako hudo, saj bo za "vsakdanji kruh" zadostovala ženina dota. Po poroki se preseli princesa k svojemu možu v Švico in mu bo vodila gospo-ainjstvo. Že zdaj se veseli študeai-lovskega življenja, pa tudi princ že komaj čaka, da bo imel svoje gospodinj stvo, ker je princesa baje dobra kuharica. PLINSKE VOJNE V STARIH ČASIH Švedski raziskovalec Brland Nor-denskji£d je v neki razpravi dokazal, da Jvporaba strupenih plinov v vojne s vrhe ni morda pridobitev najnovejše dobe, marveč že staro, preizkušeno orožje, ki ima dokaj pestro zgodovino. Indijanci v južni Ameriki so se poaUzžervali v obrambo preti, evropskim zavojevalcem v 16. stoletju o-strega dima. V bojni črti so postavili velike ponve žarečega oglja, na katerega so ob ugodnem vetru si-pali drobno zmlet poper. Razvijajoče se pare, ki so prav bogate kapsid-na. so .talko napadle sopila in sluz« nice sovražnikov, da vsaj pol ure niso ibfli sposobni za napad. V teh plinskih vojnah so ljudje nteiH te nek« vrste primitivne plinske mačke. Portugalci so namreč kaj kmalu odkrili, da se da neprijetni učinek poprovega pMna para^fadratt s Jerihom in ao si poslej privezovali prad usta in nosove v jesih namočene rute. . Te dni je prispel v London prvi izletniški parnik iz sovjetske Rusije "Ukraina". S parnikom se je pripeljalo 350 izletnikov, med njimi 80 žensk. Skoraj vsi so tovarniški delavci. Dobili so 35 dni izrednega dopusta zaradi velike marljivosti pri uresničevanj u petletke. Izlet je organizirala centralna u-prava delavskih organizacij, ki nosi tudi del stroškov, drugi del stroškov gre pa na račun posebnega fonda za nagrade najboljšim tovarniškim delavcem. Izletniki so se odpeljali iz Leningrada v Hamburg potem pa v London, pose ti j o pa še Genovo in Carigrad, odkoder se vrnejo v Odeso, kjer bo izlet končan Tovarniškim delavcem bo sledila na poučnem izletu v inozemstvo večja skupina najmarljivejših kmetov s kolektivnih gospodarstev. V Londonu so vzbudili izletniki iz sovjetske Rusije splošno pozornost. Ogledali so si zanimivosti angleške prestolice in ko so jih obkolili novinarji, so dejali, da z buržuazni-mi novinarji nočejo govoriti. Vsi so v novih oblekah enakega kroja. Med njimi je več učiteljic in pet tehničnih strokovnjakov. PO ŠEJKIH HREPENEČE ŽENSKE HCI MATE HARI VOHUNKA Londonski list "The People" poroča, da je francoska tajna polici-ia aretirala te dni lepo Vero Olgo Ostrogovo, ki je bila zapletena v vohunsko afero na vzhodni meji Francije. Zanimivo je. da je ta dozdevna Poljakinja v resnici hči slovite javanske plesalke in vohunke med svetovno vojno Mate Hari. Po aretaciji je dekle svojo identiteto sicer energično tajilo, pač pa je priznalo marsikaj drugega, kar bo spravilo na dan vse podrobnosti vohunske afere. Priznala je tudi, da se je lotila vohunstva samo zato, ker ji francoske oblasti niso dovo-iiie porabiti dokumentov, ki bi bili rehabilitirali njeno mater. Vera Ostrokova pripoveduje, da je dobila za svoj 18. rojstni dan skrbno zapečateno pismo, ki ji ga je bila zapustila njena mati. Mata Hari baje piše svoji hčerki, da ni bila nikoli v slubi nemškega vonun-stva in jo prosi, naj se v primeru njene smrti csveti za krivico, ki je bila storjena. Ko so vprašali Vero Ostrogovo, kje ima materino pismo, je odgovorila, da ga je shranila pri nekem državnem tožilcu, kjer ga lahko dobe. Pismeno se je tudi zavezala, da bo ta dokument izročen oblastim- E>ejala je, da je aretacija prav nič ne boli, če bo pripomogla do rehabilitacije njene nedolžne matere. Zadnja leta so začele romati po pustolovščinah hrepeneče bogate ženske iz Evrope in Amerike v Saharo, kjer upajo dobdti za moža pravljičnega šejka. Največ jih prihaja iz Anglije in Amerike, kar je razumljivo, saj sta to dve državi z visoko valuto. Dekleta pa tudi ločene žene in vdove vidijo v filmih poglavarje divjih plemen v pustinjah ali pa čitaijo novele in romane, v katerah so opisani šejki z vso krvoločnostjo in romantiko. In naenkrat zahrepene po teh pravljičnih junakih. Na svetu so seveda tudi resnični šejki, toda njihovo število je omejene in pustolovske ženske postanejo večinoma žrtve premetenih prodajalcev preprog, vodnikov karavan in nosačev vode, ki se radi izdajajo za prince. Ti črni sleparji so začeli posebno trgovino, ki ji je namen spraviti v žep denar bogatih, po Afriki potujočih žensk. J V Tunisu že zday govore o mladi Angležinji, ki je poklonila vse svoje je imetje, nakit in srce vodniku velblodov Hassanu, čeprav ima na vesti štiri umore in nebroj roparskih napadov. Mož je na zunaj podoben samemu Mohamedu, še daleč pa ni podoben kavalirskim šejkom, ki jih opevajo romani in filmi. Bogata Angležinja se je s Has-sanom poročila in živela sta daleč nekje v oazi, dokler se je tolovaj ni naveličal in je z vsem njenim premoženjem pobegnil. Kmalu so našli novo žrtev v Oranu v Alži-ru. Kljub temu pa pustolovske-ženske še vedno romajo v severno Afriko. r i rano pustolovko Beduin končne ugrabi, kar mu na seveda z veseljem dovoli. Mnogo takih pustolovščin se pa konča tragično. Tako je bilo z Louiso Bataylleovo, čije truplo so našli nedavno blizu Tunisa. Njeni prijatelji so povedali, da je živela mirno in zadovoljno v Parizu. Lani poleti je pa sklenila preživeti počitnice v severni Afriki. Odpotovala je v Tunis, kjer ji je zelo ugajalo. Tam se je zaljubila v "šejka Smadja in videli so ju večkrat v arabskih kabaretih. Končno sta pa izginila in pozneje so našli truplo aasleplaene Parižanke blizu Tunisa. Policija išče sedaj dozdevnega šejka, pa ga najbrž nikoli ne bo rašla. LEDNIKI IZGINJAJO. SAKSER STATE BANK 8Z CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brts htjema te stare in stanovitne domač« banke. 16 m. Te številke dado resno misliti, saj je znano, da vplivajo spremeni o? v ledn-rkih tudi na preoblikovanje gorskega sveta, ki dobiva s tem nove prehode in nove razpoke, ki jih poprej v njem ni bilo. ZATIRANJE SADNIH ŠKODLJIVCEV Z ELEKTRIKO. Nemško-avstrijsko planinsko društvo izdaja vsako h to poročila o stanju Alp. Pri tem upošteva tudi no-vot-r/oiibe v ledniškem svetu, o katerih pravi letos, da jemljejo polagoma, a sigurno konec. Njih krčenje se stopnjuje naravnost v katastrofalnem obsegu. Kakcr poroča neki tehnični list. Znaki, ki so v prejšnjih letih ka- so v nekaterih drž-avah že doslej u-*ali, da se ledeniki krčijo so se po- ?pešno uporabljali elektriko za za-sebno lani močno pomnožili. Po! tiranje vsakovrstnih škodljivcev na splešnih ugotovitvah se lahko raču- | sadnem drevju. V ta namen so razna, da so se lednik: v zadnjem letu ' peli nad drevjem bakrene žice, do- čim so polržili na tla z zemljo zvezano z;Sne mrežo. Ta žični sistem se je napajal preko transformatorja napetost 110,000 voltov. skrčili povprečno za 15 do 25 m. V poletnem času so se nekateri vsedli 7T3l celih 100 cm, vendar je nasied-| nja zima to veliko razliko nekoliko poravila z novimi ledenišči. Največja nevarnost za nje je sle- | Cim je bil tok i*°kaj dni vklop-Najbclj so trpele ledne mase na Ijen. yt poginil ves mrčes v območju par. Priliznjencst je Beduinu že prirojena in na njo se zanaša bolj ! Dachsteinu, najmanj v Oetztalskih i Alpah. Nasploh se opaža, da se kr- tega električnega sistema. Domnevajo, da žuželkam ne prija-jo moč-na električna polja, ki se razpredajo okeli žic. v bodoče nameravajo uporabljati takšne eiektrič- SINOVI LEVA TOLSTEGA PROTI | SVOJI SESTRI. PRINCESA MURAT SE JE OMOŽILA V Cannesu je bila nedavno poro-1 tea princese Laure Murai z ameriškim inseratnim posredovalcem Paulom Frankom. Nevesta se je rodila 13. novembra 1913 kot hči princa Mihaela M ura t a in Helene Mac-Donrald Stallo iz Cincinatia. ki je bila potomka Joahima Murata, Napoleonovega svaka. Čeprav je bil Murai po cesarjevi smrti ustreljen kot upornik in samosilnik, je ša Napole.cn H. priznal njegove potomce ter jim dovolil prilastek "Ates-se". Rodbina Murat, čije kri se pretaka tudi po žilah vseh članov romunskega kraljevega doma, se ni v zadnjem stoletju niti v enem primeru cfcrepila z dinasličnimi zvezami, kljub temu pa se dobro zaveda stališča, ki ji pripada zaradi Napoleonovega sorodstva. V pariških ruskih listih čitamo naslednje pismo: "Spoštovani g. urednik! Prosimo, da nas ns odklenite, ampak da uvrstite naše pismo, izšla je knjiga "Spomini", ki jo je napisala naša mlada sestra Aleksandra Lvov na Tolsta o življenju našega očeta. Na-žalcst so ti spomin, posebna tisti del, ki govori o materi, močno ten-denčni in m resnični in nimamo besed, s ka.teri.mi. i>i dali duša našemu ogorčenj u za vodjo tega.. Čeprav delimo z našo sestro spoštovanje in ljubezen do očeta, si ne moremo kaj, da ne bi imeli največje ljubezni in spoštovanja tudi do matere, ki ji posvetila vse svoje življenje svojemu možu in družini. Skoda, da je naša sestra pozabila osnovne očetove ideale, ideale ljubez ni in obsojanja in je objavila razkritja, ki nsprotujejo duhu našega pc/kpjnega očeta ne glede na to, da ta odkritja niso nikomur potrebna. Sprejmite g. urednik izraze našega globokega spoštovanja: Ilja, Lsv in Miiiajlo Toistoj. Prepričani smo, da se v tem popolnoma strinjata z nami tudi naš brat Serge j, ki živi v Moskvi in naša sestra Tatjana, ki živi v Rimu. Prosimo vse liste, da ponatisnejo to pismo*'. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 Ima vlornad 4BMM.M« Din. JE NAJVEČJA REGtJLATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM PBKMOŽENJEM. IN Z DAVČNO MOČJO SVOJIM Vloge -se sprejemajo na knjižice in aa tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Bentnl davek od vložnlh obyresti plačuje hranilnica sama. : : : ROJAKI, ki hočete nalagati svoj "denar v stari domovini, ote-aite se na M+rtnq hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati poJ vaaki banki, hranilnici pa pišite, po kateri banki ste denar nakazali, ij in koliko. Napišite tudi svoj natančen naslov, da Vam more »-1— odgovoriti. — — — — — — — — — _ ~ kakor na svejo lepoto ali pestro! C*J0 ledne mass najbolj v debeI°" obleko. Allaha kliče za ©ričo ko,sU" Tako so napr' strokavnJaki in prisega, da še nikoli ni videl tako' g°r*kl ▼»dniki ugotovili,da se je ne-lepe in mikavne ženske. Z never- ki lednik skr=il v zadnjem letu za 5 ne pokončevaice tudi pozimi, da še jetno zgovornostjo opiše njen obraz, m' v zadnjih treh letih pa kar za pred pomladjo uničijo zalego. njene oči in sploh vse njene čare.! — -------- Da dokaže resničnost svojih trditev, si položi na dlan žareče cglje ; in ga drži, dokler ne ugasne. Končno ponudi beli ženi svojo palačo, ki je bodici v čarobni oazi sredi puščave, ali pa kje v mestu mi-naretov cb vznožju Atlasa. Palača; je seveda opremljena z orientalskim razkošjem in obdana s pravljičnim palmovim gajem, polnim čaiobnih vodometov. Tako prepa- Ta GLOBUS j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, i Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih ! razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet | vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 ln6ev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM ^ CENA S POŠTNINO VRED -i $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA te GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — rffe JJJ U 11 216 West 18 Street New York, H. Y. GLAS N1IODI NEW YORK, THURSDAY, SEPTEM BER 3, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY ln U. S. A. ČAKAM TE! ROMAN IZ faVLRNIA. 2* Glas Naroda priredil G. P. 6 (Nadaljevanje.) ' — No Karlo, je že dcvolj, — ga je prekinil Andrej. — Gospod doktor, — je dejala Sttva, — tudi jaz 'bi vas rada sli-*aia Ali ml boste odrekli? Andrej je bil malce v zadregi. — Nemara boste razočarani? — Kdor zna Beethovnove skladbe tako igrati kot jih igrate vi, je pravi umetnik. Ko je to rekla, ji je bilo žal. Do ušes je zardela, misleč, da se je Izdala. Platno ga je pogledala, toda njegov obraz je bil nerepremičen. Andrej se je delal kot da bi ne opazil tega nesoglasja! Zato se je pa oglasil Karlo rekoč: — No. potemtakem si bila vendarle prej tukaj in si prisluškovala.... Ona Je pa pogumno odvrnila: — Da, bila sem tukaj. Igranje me je priraibilo, pa nisem hotela motiti. Tcrej, prosim vus, gospod doktor, zaigrajte še kaj. Otroka sta zaploskala ter zrinila učitelja nazaj v učilnico. — Kaj lepega zaigrajte — prosila Silva. Sedel je h glavirju in začel iirati. Žarka luč mu je osvetljevala izraziti obraz. Čudovita moledija je napolnila vse ozračje. Silva je bila vsa otrpla ter je nepremično strmela vanj. Ko je končal, je globoko vzdihnila in vztrepetala. Rada bi z mislijo \ drugo smer, pa ni mogla. _ To je bil3 krasno, gospod doktor! — sta vzkliknila dvojčka. — Da, lepo je bilo, — je rekla Silva, ko je Andrej že vstal od klavirja. _ ni prav, gospod doktor, da tako skoparite s svojo umetnestjo. _ Nikar ne pretiravajte, baronica — je skromno odvrnil. _ prepričani bodite, da ne pretirarvam. Rečem vam le, da bi vas zopet rada slišala. * tt=ra onega večera je motrila Silva domačega dčdtelja s povsem drugačnim pogledom. Tudi ona je imela precej dober posluh in nadarjenost za igranje, pa se je zanemarila. Toda tisto, kar je človeku prirojeno, ostane zavedno. Neke nedelje se je hotela baronica s Silvo odpeljati v glavno mesto, toda slabo vreme jima je prekrižalo račune. Baronica je bila zelo slabe volje. — Za božjo voljo, kaj naj počnem? — je težila. — Tako rada bi se udeležila koncerta — Pa mi priredimo koncert, — je dejal Karlo. — Doktor bo igral. TI še ne veš, kako zna. Andreju je bilo mučno, ker je KarLo tako hvalil njegovo igranje. Šele, ko ga je bcrcnica uljudno pozvala, na kaj zaigra, se je podal v sprejemnico. Zunaj je prenehalo deževati, le iz daljave se je culo zamolklo grmenje. Andrej je vprašal baronico, kaj naj zaigra. — Kako Wagnerjevo skladbo, če znate, gospod doktor! Andrej se je nasmehnil, sedel h klavirju in začel igrati. Baronica je vsa presenečena poslušala. Kaj takega ni pričakovala. BiLa je zelo muzikalična in vsled tega je za mogla takoj preceniti učiteljevo spretnost. Ko je končal, je navdušeno zaploskala. Mol;e in z žsrečim pogledom je zrla Sidva v mladega moža. — Pa bi kaj zapela, Silva, — je rekla baronica. — Grospod doktor te bo spremljal. Deklicu se je branila. — Ne, mama. Kaj je moj glas v primeri z njegovim igranjem? - — Le zapoj — ji je prigovarjal Karlo. — Saj precej dobro poješ. Včasi si vse dni prepsla. — Pela sem, tako sama zase, ne pa za tako razvajeno uho kot ga ima gospod doktor. — Tak nikar se ne boj, — je silil Karlo vanjo. — Ves kaj, tisto zapoj o oranžah. Tisto še najbolj znaš. Silva se je še nekaj časa ustavljala, toda ko je začel Andrej igrati "Mignon" je zapela: — Poznaš-li kraj, citrone tam cveto in v vejah vije se oranž zlato.,.. Sprva se ji je glas nekoliko tresel — imela je precej dobro izšolan sopran — pozneje se je pa ojunačila, in sladka pesem je napolnila ves prostor. Stala je peleg klavirja, roki je imela sklenjeni na hrbtu, in strmela je v daljavo. Andrej jo je parkrat ošvrknil s .pogledom. Še nikdar se mu ni zdela tako lepa kot v tem trenutku. Njuna pogleda sta se srečala. Oh, njegov pogled je bil vse nekaj drugega, kot so bili naprimer Ludorfovi pogledi. Njegov pogled ji je pognal krv v lica, da cd zadrege nI vedela kaj početi. In v njegovih očeh ni čitala nobene strasti, pač pa edinole globoko občudovanje. Ko je končala, je nekdo pri vratih burno zaploskal. — Imenitno, izvrstno! — se je drl grof Ludorf na pragu. — Kot slavček ste peli, baronica. Pred vami naj se skrijejo vse pevke kraljeva opere. Silva Je škrtnifci z zobmi. Grofov prihod je izpridil prijetno razpo-loienje. Stara baronica ga je pa esveda zelo prijazno pozdravila. — Prav, da ste prišli, gospod grof. Od dolgega časa nismo vedeli, kaj početi. — Pa se že vsaj ne dolgočasite, fbarcnica. Po mojem mnenju se zelo prijetno zabavate. Silva vam poje. Meni ni še nikdar tako počastila. — Saj ste mi rekli nekoč, grof, da nimate nobenega posluha. Za vas ee torej ne izplača peti — je pripomnila Silva zbadljivo. — Deloma imate prav, baronica, toda danes ste me očarali, to moram priznati. Medtem sta se Karlo in Wilm pogovarjala z doktorjem, ki ju je hotel odvesti. — Fanta, danes se lahko tudi brez gospoda dotetorja zabavata, _ je rekel baron. — Gospod dokter je rekel, da bo delal, — je odvrnil Wilm. — In vi drva mu hočeta pomagati, — ga je zavrnil, baron. — Sicer je pa danes nedelja. Danes je čas počitka. Baron ni hotel, da bi Andrej kar tako odšel. Baronica j« pozvonila služabniku ter mu naročila, naj pripravi čaj na verandi. - — Če ne boste več peli, bomo Šli na verando, — je dostavila. Odzvali so se vabilu, in Silva jim je postregla s čajem. — Papa, — se Je oglasil Karlo,,— prosi doktorja, naj nam pokaže svoje slike iz Egipta in Indije. Poln album jih ima. — Saj res, gospod doktor, — je rekel baron. — Tako molčite, dasi *te toliko dodKveOL — Da, povtjte nam kaj o svojih, potovanjih, — je zaprosila Silva. — Danes je baš pripravno razpoložnje za to. — Jaz grem po album; vem, kje je, — je vzkliknil Wilm in od-bežaL Album je bil poln nadvse zanimivih slik, še dosti bolj zanimivo je biol pa Andrejevo pripovedovanje. Vsi so ga napeto poslušali, celo baron. Neobičajno hitro je minil čas. — Saj boste ostali pri vekrji, grof? — je rekla baronica. — Kam bi v takem vremenu? Morda bo drugo nedeljo boljše vreme. Grof se je z veseljem odzval valbilu. Ne toliko zastran večerje kot zaradi Silve. Nikakor ni mogel odvrniti svojega pogleda od nje. f (Dalje prihodnjič.) HINDENBURGOVA ČASTNA SABLJA K sablji, ki jo je pred nekaj dnevi podaril francoskemu odhajajočemu poslaniku de Miarguerieu nemški državni predsednik Hinden-burg, poročajo naslednje podrobnosti: Ko je obhajal Hindenburg 83. rojstni dan, je prejel v dar častno sabljo, ki jo je bil neki pruski častnik v vojni 1870—71 odvzel nekemu francoskemu generalu. Hindenburg jo je sprejel pod pogojem, da jo sme izročiti potomcem francoskega vojaškega vodje. V ta namen jo je bil dal francoskemu poslaniku. Potomcev generala pa niso našli, zato so sabljo shranili v pariškem vej nem muzeju in zdaj se je francoski poslanik v imenu svoje vlade zahvalil nemškemu državnemu predsedniku za njegovo moško vojaško vedenje. TETZNERJEV PRIMER €€ JAPONCI RASTEJO. Prosvetno ministrstvo na Japonskim je dalo premeriti na 5000 ljudskih šolah višino otrok. Preiskava je ugotovila, da je višina današnjih Japončkov povprečno za 2 in pol centimetra višja kakor pa je bila povprečna višina otrok pred 30 leti. Boljšo rast japonskih otrok si razlagajo s tem, da se otroci danes sko-ro vsi oavijo s športom; pa tudi to navajajo kot vzrok boljše rs sta. ker šolarji danes tudi na Japonskem sede na prikladnih klopeh, pred 30 leti pa so sedeli še na tleh s prekri-žanimi nogami. Pred nekaj dnevi so našli ljudje pri Wildbachu izgoreli avtomobil Heinza Lacuma, lastnika podružnice tvrdke Mercedes-Benz v Bingenu. Latnim sam je bil že pred nekaj dnevi izginil. V vozilu je bilo zoglenelo moško truplo, ki so ga imeli prvi čas za lastnika, šele naknadno so se prijavili močni dvomi in so prišli do prperičanja, da gre za drugi slučaj Tetzner. Lacum je že več let goljufal svoje dobavitelje in je oškodoval mnogo tvrdk za znatne vsote. Ker je zdaj izginil, so takoj začeli sumiti, če je v resnici zgorelo njegovo truplo. Slednjič so prišli na to, da j3 zaradi poškodb v vojni imel srebrni vdevek v lobanji, kamor je bil ranjen. Preiskava je dognala, da pri mrliču ni tega znamenja. Glava mrliča je bila popolnoma zmečkana, o srebrni poščii pa ni bilo sledu. Lacum je imel dovolj vzroka, da je izginil. Napravil je za milijon mark dolga, aktiva pa znašao komaj 2500 mark. Ker je bi mož zavarovan, sumijo, da se je hotel okoristiti z zavarovalnino in je zagrešil zločin nad tujim človekom, da bi prišel do denarja. KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 Wc»t 18th Street New York, N. Y. PESMI IN POEZIJE: Akropoli® In PlnmMe ........ .80 broširano....................go Axazel, trdo vez. ................ Balade in romance, trda rea......1.25 Bob va mladi zob. trda ves ____ .40 Kngaljčkl (Utva) 1............65 trdo vezano .................hO Moj« obzorje, (Gangl) ............1.2Š Naries (Gruden). broS........... .30 Primorske pesmi, (Gruden), rez. .35 Slatne (Albreht) broft........... .3d Pohorske poti (Glaser) brofi. .... .30 Oton Zupančič: Sto a rank ................ Kretanje Parnikov — Shipping New« — Varočite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnenik ▼ Združenih državah. PRIHODNJI NAS SKUPNI IZLET, odkar so znatno znižane cene v veljavi se bo vršil na 2. OKTOBRA \ po FRANCOSKI PROGI s parnikom wlie de France99 Cena voznim listom III. xazrecla do HaVTe in nazaj samo $147.00; do Ljubljane in nazaj samo $177.00; in do Trsta in nazaj samo $155.00. Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom se bodo vršili na: 23. okt. — 14. nov. — 11. dec. PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI odkar cene v veljavi, se bo vršil na: 9. SEPTEMBRA , Z LADJO so znižane rr Vulcania" Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153.00. Prtljago se laliko čekira že tukaj do Ljubljane. Nadaljni izleti po tej progi se bodo vršili na: 25. sep. — 1 3. okt. — 29. okt. — 1 4. nov. ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — 1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA SE TE C AS Prtdružiti s« enemu naših izletov, kdor želi . „ , potovati v prijetni ln veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučeni. ' MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE. RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD. HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, F. S. LINES in drage ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO Gakser State Bank KJs2 Cortlandt Street New York, N. Y. ................ M Vijolica. Pesmi za mladost.....66 Zvončki. Zbirka pesnlj sa slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatorog, pravljice, trda ve«.....60 Slovenska narodna lirika ...... 50 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR «Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 VOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) _______________________________80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov 'Balatka) ___________________________ 1.— MEŠANI in MOgKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grom) ....1.16 Slovenski akordi (Adamič): 1 ..I. zvezek .....................7& EL IV«*ek ...................?5 Pomladanski odmevi, L In II. av, ▼sak ........................45 Ameriška slovenska Ura (Holmar) 1.— Orlovske himne (V^doplvoc) ....L26 10 mofikih Itr me&anib xborov — i Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije tno&kl t bori (PavčlC) =i Izdala Glasbena Matica ........46 Narodna nagrobnica (Pavčlč) .. .35 Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Štlrjl samospevi, Izdala Glasbena Matica .......................45 Naši hmlnl ..................... _5 : Stoji, solnčlce stoj; Kmetskl tal« ............ M CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi ■ mešan zbor....................L— 12. Tantnm Ergo. (Premrl) .... Ji 4. septembra: Roma, Napoli, Genova Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. Louis, Cherbourg. Hamburag Lapland. Cherbourg, Actwerpen Leviathan, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 7. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. septembra: France, Havre 9. septembra: Vulcania, Trst Hajnburg, Cherbourg, Hamburg Aciuitaniu, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 10. septembra: General v ....................4« Sv. Nikolaj ..................... M NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igranju na cifrah, 4 zvezki ....................3.5e Buri pridejo, koračnica.......... JSf NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi u tambo-raški zbor ln petje. (Bajukj ..1J» Kom ftel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk) ..........L' Na Gorenjskem Je fletno..........L- NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna siužba vas čaka. Uljudnt, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana Je taka kot v najboljiih hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizet. Odločite se za potovanje vnaprej! VULCANIA 9. septembra 13. oktobra SATURNIA 25. septembra 29. oktobra Katerik -!i ;ig» rit vam Ik> reservir:il kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York RAZGLEDNICE: .4* Ergo G* KfXeGe- NewyorSke. Različne, ducat .. Velikonočne, božične In novoletne ducat.................................4« Iz raznih slovenskih krajev. du<>j;i.Hi»iln vprašajte ka-U-regakoli lokalnega agenta ali 17 BROADWAY NEW YORK NORTH GERMAN LLOYD sko poaavje ...................M Prekmurje In Medumurje .... M Kamni&ke planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko »olje .. JO Canada ........................ Zdraienih drtar, veliki .........40 Mall ..........................U Nova Evropa .................. M Alabama, Arkansan, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky (a Tennessee, Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi. Washington. Wyoming, vsaki po...... M Zmljevidl: . Illinois, Pennsylvania. IH.nne— ta. Michigan. Wisconsin. Went Virginia. Ohio, New York — vsaki po .........................4« Velika stenska um Brrw ____I- DRUŠTVA Ki NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiU tajno v«i« članstvo, pač pa Tli Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE