PoStnlna plačana t gotovini Leto XX., št* 213 LJubljana, sreda 13« septembra 1939 Cena 2 Din jpravnisrvo ^uoiiona, Hnatlievo i - leletor. stev 3122 3123, 3124 3126 3126. nseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgovo m. — Tel. 3492 m 2492 'odružnico Maribor: Grajski trg it. J Telefon št. 2455. ■'odružnico Celie Kocenovo oflco Tetetor $1 190. Jačuni on oošl ček. zavodih: Ljubljano št. 11.842, Praaa člslo 78.180 & »05 241 izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnino znaio mesečno 25 din Za inozemstvo 40 din Uieon si »o; i udi | a no Knafljevc ulico o, releto 022, 3123, 3124 3125 3126. Moribot Grajski trg stev 9. relefon štev 2455 lelie Strossmoverjevc ulico štev 1 telefon stev 65 0-tlcooiS' s* ">f rrnr' Angleško-francoski voini svet v Parizu Vrhovni voini svet zapadnih velesil ie imel vlerai v Parizu važno sejo« na kateri ie sklenil, da bosta Franciia in Anglila nudili napadeni Poliski polno pomoi In uporabili vse sile Pariz, 12. sept. c. Danes popoldne se je sestal na francoskem ozemlju fran-cosko-angleški vrhovni vojni svet. S strani Anglije so prisostvovali seji ministrski predsednik Chamberlain in minister za koordinacijo obrambe lord Chatfield, s francoske strani pa predsednik vlade Daladier in vrhovni poveljnik vojske Gamelin. Na seji so bili izmenjani pogledi o sedanjem vojnem položaju in neposrednih ukrepih, ki jih je treba podvzeti. Soglasno je bilo ugotovljeno, da morata Anglija in Francija uporabiti v sedanjem konfliktu, ki jima je bil vsiljen, vse svoje sile in nuditi polno pomoč Poljski, ki je postala žrtev napada. Pariz, 12. sept. c. Angleški ministr- ski predsednik Chamberlain in minister za koordinacijo obrambe lord Chatfield sta dospela na sejo vrhovnega francosko-angleškega vojnega sveta z letalom in sta se po seji zopet vrnila v London. Ministrski predsednik Daladier je bil ob 18. zopet v svojem kabinetu. V dobro poučenih krogih nagla-šajo, da je vladalo na seji vrhovnega vojaškega sveta popolno soglasje med angleškimi in francoskimi predstav-niki. Pariz, 12. sept. c. Francosko-angleški vojni svet se je vršil v vojnem ministrstvu v Parizu. Po seji je imel ob 18. ministrski predsednik Daladier konferenco s predsednikom parlamenta Her-riotom. / i f ♦ ,r Na fronti med Mozelo In Saaro so se razvili včeraj novi hudi bofi \ V v, v \ • '7 Pariz, 12. sept. AA. (Reuter) Francoski uradni komunike pravi, da so nemške čete izvršile protinapad 5 km južno od luksemburške meje, ki pa ni imel vidnega uspeha. Pariz, 12. sept. AA. (Havas) Včerajšnji komunike francoskega vrhovnega poveljstva potrjuje, da se vodijo pomembne operacije med Saaro in Vogezi, to je med Saargemiindom, reko Blies, mestecem Blieskastellom in obema mostovoma čez Saaro. Operacije se vodijo v dolžini 20 km ter je bil izvršen pomemben pokret, ki pomeni več kakor navadno napredovanje predstraž. Na tem delu bojišča nastaja sedaj faza resnih spopadov. Francoske čete si krčijo sedaj pot k nižini doline Saare. Pri tem sovražnik izvršuje protinapade. Operacije širšega obsega na zapadnem bojišču bodo pomenile gigantski boj med trdnjavam L Pariz, 12. sept. br. Davi je bilo izdano vojno poročilo štev. 17, ki pravi, da je noč na fronti v glavnem potekla mirno. Pariz, 12. sept. br. Listi ugotavljajo, da na zapadni fronti francoska in angleška armada sicer polagoma, a nezadržno za- ■ sedata Posaarje. Ob Mozeli je Nemcem severno od Siercka sicer zopet uspelo zavzeti nekaj sto kv. metrov zemlje, toda s strateškega vidika je bil njihov uspeh več ali manj brez pomena. Francoski pritisk na Saarbriicken, kjer je včeraj francosko topništvo popolnoma razdejalo vojaško letališče, postaja zmerom močnejši. V doglednem času bo ves posaarski pre- j mogovni revir v francoskih rokah Vsak | čas je pričakovati, da se bodo Nemci umaknili na desni breg Saare. Snoči so nemška letala skušala napasti industrijske centre v severni Franciji. V Arrasu in Douaiju je bilo prebivalstvo alarmirano. Po 1. uri je bilo dano zna- J menje, da je nevarnost minila. : Pariz, 12. sept. AA. (Havas) Preteklo noč so se francoske čete utrdile na postojankah, ki so jih zavzele predvčerajšnjim ob izlivu Saare in Bliesa. Uspehi v tem , delu fronte so pomembni. Francozi so prodrli na dokaj široki fronti, vendar se mora reči, da še ne gre za veliko gibanje čet. Občutno so Francozi prodrli proti važnemu industrijskemu središču Saarbrttcknu. V zvezi s tem je treba poudariti, da gre tod Siegfriedova črta 10 km severno in da obstoji utrjena črta za Saarbrucknom iz dveh vrst utrjenih gričev. Poskus nemške ofenzive ob reki Moseli se je izjalovil. Pariz, 12. sept. o. Popoldne je bil izdan naslednji komunike: V teku današnjega dneva so se razvili na fronti hudi spopadi. Naše čete prodirajo dalje. Pariz, 12. sept. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje uradno vojno poročilo štev. 18: Svoje prediranje nadaljujemo uspešno na isti fronti kakor včeraj. Močna obrambna akcija sovražnika, posebno sovražnega topništva. Nemško poročilo Berlin, 12. sept. br. Na zapadni fronti So med Saargemiindom in Hornbachom boji predstraž. Včeraj ni bilo nobenih zračnih napadov na ozemlje rajha. Karlsruhu, 12 sept. br. Predvčerajšnjim so nemške protiletalske baterije sestrelile neko francosko izvidniško letalo. Oba francoska oficirja, ki sta bila v letalu, se nista mogla več rešiti s padalom in sta se pri padcu ubila. Danes dopoldne so ju pokopali z vsemi vojaškimi častmi. V imenu nemške vojske je bil položen venec na njun grob. Zopet tri francoska letala sestreljena Berlin, 12. sept. br. Vrhovno poveljstvo javlja z zapadne fronte, da so bila danes sestreljena tri francoska letala. Dve je sestrelilo protiletalsko topništvo, tretjega pa nemški lovski aparati. Francoski letalski kapetan, ki je odskočil s padalom, je bil ujet. ilca vojska v Franciji * i „ > * A 4 ? V * I . «f i f <~ t Pariz, 12. sept. br. Britanska ekspedi-cljska vojska je sedaj že skoro vsa v Franciji, mnogo oddelkov je tudi že na fronti. Ekspedicijc-ka armada je sestavljena iz izbranih angleških čet, ki so vse nadvse moderno opremljene s tanki, topništvom in drugim najmodernejšim orožjem. Že sedaj je v Franciji še enkrat toliko angleškega vojaštva, kakor leta 1914. :»Tommyji«, kakor pravijo angleškim vojakom v Franciji, so izredno samozavestni, odločni in hkratu zadovoljni, da se je izvršil njihov transport čez Rokavski preliv tako brezhibno in naglo, da nikjer ni prišlo do nobenega incidenta in da jih predvsem nemška letala niso nadlegovala. Tudi po francoskem ozemlju so se njihovi transporti razvijali z veliko naglico. Nič več niso marširali na stotine kilometrov daleč, kakor leta 1914, nič več niso našli od granat razdejanih cest. V naglih pohodih s tovornimi avtomobili so bile cele divizije v enem ali dveh dneh prepeljane iz francoskih luk v Maginotovo linijo. Mnogo transportov je še v zaledju. Tam prihaja solidarnost francoskega in angleškega vojaštva še prav posebno do izraza. Po francoskih vaseh, kjer se transporti srečajo, prihaja do navdušenih vzajemnih manifestacij, pri katerih sodeluje tudi francosko kmečko prebivalstvo. Tudi angleško letalstvo je že v Franciji. Prišlo je še pred ostalimi vojaškimi transporti. Angleški letalci so se celo že odlikovali v poizvedovalnih poletih nad nemškim ozemljem. Francoski in angleški tisk objavljata danes obširna poročila na podlagi posebnih dovoljenj, ki sta jih prejela od angleškega informacijskega ministrstva in francoskih cenzurnih oblasti. Tako poroča »Daily Express« o navdušenju, s katerim je francosko prebivalstvo sprejelo angleške čete. Nikoli Francija ni dvomila v angleško pomoč. Toda sedaj jo vidi in občuti. Tudi »Times« objavljajo obširno poročilo o pohodu angleških čet na ren- sko in saarsko fronto. Sedaj je najslož-nejše m najučinkovitejše angleško-fran-cosko sodelovanje dovršeno dejstvo, s katerim bo morala računati tudi nemška javnost London, 12. sept. br. Pravo senzacijo je danes izzvala v Londonu vest da so se angleške čete včeraj udeležile bojev vzhodno od Saare. Listi so jo objavili v posebnih izdajah. Pri tem poročajo, da so angažirani na zapadni fronti že večji oddelki angleških motoriziranih čet in pehote »Daily Telegraph« beleži v poročilu svojega posebnega vojnega poročevalca, da so se angleške čete na saarskem bojišču sijajno izkazale. Že sedaj je v Franciji več angleškega vojaštve kakor ga je bilo leta 1914, kontingenti pa se bodo v najkrajšem času še zelo povečali. Tudi pri francoskih izvid-niških poletih nad nemškim ozemljem je sodelovalo večje število angleških in kanadskih letalcev. London, 12. sept. c. Informacijsko ministrstvo je izdalo oficielno potrdilo, da se nahajajo angleške čete že na francosko-nemški fronti, vendar ugotavlja, da doslej še niso stopile v akcijo. Nadaljnjih informacij ministrstvo zaenkrat ne daje dajalo pa bo podatke za javnost od časa do časa. Kolonialne čete na poti v Francijo Pariz, 12. sept. br. Mobilizacija v francoskih kolonijah napreduje z vso naglico. V Maroku, Alžiru in francoski Gvineji je bila danes že zaključena. Z Nove Gvineje sta davi odipluli prvi ladji z vojaškimi transporti. Ladji spremlja neki francoski rušilec. Tudi iz Alžira in Maroka odhajajo dnevno večji transporti kolonialnih čet v francoske sredozemske luke. Angleški pritisk na Belgijo Rim, 12. sept. o. Po pisanju italijanskih listov pritiska angleška diplomacija na belgijsko vlado, da bi Belgija opustila svojo nevtralnost. S tem hi bilo mnogo po-magano zavetnikom, ker bi morga Nemčija pbslati na belgijsko mejo najmanj 10 divizij, ki bi jih morala poklicati Iz Poljske. Italijanski listi poročajo tudi nadalje, da al angleška vlada mnogo prizadeva, da bi zapletla v vojno proti Nemčiji tudi Rumunijo in Turčijo. Priprave na dolgo vojno Basel, 12. sept. z. Priprave v Angliji na dolgo vojno so vzbudile v Parizu veliko pozornost, a hkratu tudi popolno odobravanje. Pariški uradni krogi zatrjujejo, da * je tudi francosko prebivalstvo že povsem sprijaznilo z mislijo, da se bo treba gospodarsko in finančno pripraviti na dolgo vojno. Ljudje se v svojih poslih povsem orientirajo po tej devizi. Tudi »Journal des Debats« ugotavlja ▼ wojem današnjem uvodniku, da so priprave na gospodarsko vojno trenutno morda važnejše, kakor dnevni dogodki na fronti. Nova pogodba med Anglijo in Francijo Pariz, 12. sept. o. Kakor poroča »Petit Parisien« iz francoskih političnih krogov, se more v najkrajšem času pričakovati podpis nove pogodbe med Anglijo in Francijo, s katero se bosta obe velesili zavezali, da ne bosta sklenili separatnega miru z Nemčijo. Ta pogodba bo najznačilnejši odgovor na zadnje izjave maršala Goringa. Belgijski kralj nadura obmejne posadke Bruselj, 12. sept. br. Belgijski kralj Leopold je bil danes na vojaškem inšpekcijskem potovanju po obmejnih krajih. Dopoldne se je pripeljal v Charlerois, kjer je pregledal vojašnice in vojaška taborišča. V pokrajini Goseline je bil v podzemskih utrdbah in na protiletalskih topniških postojankah Popoldne se je odpeljal v Ta-min Fosse, kjer je pregledal taborišča pred kratkim vpoklicanih vojnih obveznikov. Usoda političnih emigrantov v Angliji London, 12. sept AA. (Štefani). Ta teden bodo začeli delovati posebni odbori, ki imajo od primera do primera odločiti, kateri državljani Nemčije in bivše Avstrije, ki so se kot politični emigranti zatekli v Veliko Britanijo, bodo ostali popolnoma svobodni in katere bodo konfinirali. Skupno živi v Veliki Britaniji nemških političnih emigrantov okoli 50.000, med njimi 35.000 Židov. Selitev nekaterih uradov iz Londona London, 12. sept. c. Angleška vlada je odredila, da bodo nekateri uradi, ki niso v neposredni zvezi z vojnimi potrebami, prenešeni iz Londona v provinco. Z njimi bo odšlo 7000 do 8000 uradnikov. Angleška vlada označuje to kot naravno varnostno mero, ki je v splošnem iavnem interesu. Nobeno ministrstvo ne bo evakuirano v celoti. London, 12. sept. c. Potniški promet na angleških železnicah je bil omejen. Angleške družbe opravičujejo omejitev z vojaškimi transporti in nočnimi zatemnitvami. Kanada dobi vlado nacionalne unije Ottavva, 12. septembra. AA. »Ottawa Journal« misli, da bi bilo možno, da se bo v teku vojne sestavila vlada kanadske nacionalne unije, ki ji bo načeloval sedanji ministrski predsednik Mackenzie King. V tej vladi bi sedel tudi šef konservativne stranke dr. Manion ter šefi ali zastopniki drugih manjših strank. SpHčo velikanske večine, ki jo ima liberalna stranka — iz nje je tudi sestavljena vlada — rekonstrukcija vlade ne bi bila ravno potrebna, vendar mislijo, da bi preosnova vlade bolj strnila moč in prizadevanje Kanade v teku vojne, imela bi pa tudi to koristno posle- dico, da ne bi bilo treba iti na volitve, ki bi se morale vršiti jeseni ali pa najpozneje čez pol drugo leto. Avstralski komisar ▼ Kanadi Cambena, 12. sept. br. Na današnji seji zbornice je vlada predložila v odobritev načrt zakona, da se imenuje oseben avstralski komisar, ki bo zastopal Avstralijo v Kanadi. Na ta način bo mogoče doseči čim tesnejše sodelovanje obeh domi-nionov. Zbornica je zakonski načrt sprejela. Očitki danskega tiska Angliji Kodanj, 12. sept. br. (DNB). Danski tisk napada Anglijo, češ da ne spoštuje nevtralne države. Angleški letalci postopajo tako, kakor da ne bi bilo zemljepisnih mej. Židi v angleški vojski Jeruzalem, 12. sept. br. Med dobrovoljce pod angleškim poveljstvom se je v zadnjih 48 urah prijavilo 45.000 Zidov. Prostovoljke se bodo prijavile za pomožne vojaške službe, od prostovoljcev pa jih bo 20% poslano na fronto. Med prostovoljci je mnogo nekdanjih nemških in čeških oficirjev. Vojaška cenzura v Švici Bern, 12. sept. AA. (Havas) Izšlo je uradno poročilo, da je v skladu z željo, ki jo je zvezni svet izrazil, da se onemogočijo poročila senzacijskega značaja, ki begajo ljudi, vojaško poveljstvo pozvalo tisk in informacijske agencije, da jim takšna poročila predlože v odobritev. Novačenje prostovoljcev v Novi Zelandiji London, 12. sept. br. Iz Nove Zelandije poročajo, da se je pričelo tam novačenje prostovoljcev za ekspedicijski zbor, ki bo v kratkem poslan v Evropo. Že do opoldneva je naraslo število prostovoljcev preko 10.000. Nov nemški strateški načrt Opustili so namero, da bi Varšavo zavzeli s Srontalnim napadom in jo bodo skušali popolnoma obkoliti ter prisiliti h kapitulaciji Curih, 12. sept. z. »Neue Ziircher Zel-tung« objavlja daljše poročilo o bojih na vzhodni fronti. Nemci so očitno uvideli, da je borba za Varšavo zaman. Zato poskušajo sedaj v smeri iz Vzhodne Prusije prodreti v predele vzhodno od Varšave med Bugom in Vislo ter odrezati varšavsko fronto od zaledja. Poljski odpor v Varšavi se v ničemer ni spremenil, nego le še ojačil. Nemci so bili zaradi tega nedvomno prisiljeni spremeniti svoj strateški načrt. Če bi jim ta uspel, bi morda lahko računali, da bodo preprečili Poljakom njihov načrt, da se .iim na novih obrambnih postojankah odločno postavijo v bran. V Varšavi sami so na delu moški, otroci, žene in starci. Vsi z velikim elanom sodelujejo pri obrambi poljskega glavnega mesta. Nemški pritisk z jugovzhodne strani je bil ojačen z novimi četami, ki so prihiteel na pomoč naglim oklopnim oddelkom, a tudi to Nemcem ni prineslo ni-kake prednosti. Nemško vrhovno poveljstvo si prizadeva, da bi zavzelo Varšavo s čim manjšimi izgubami. V ta namen pa bo moralo v resnici opustit? frontalni napad na Varšavo ter jo obkoliti. Sodeč po nemških uradnih poročilih pa so Nemci dosegli znatne uspehe na jugu. V petih dneh so prodrl? iz Krakova proti vzhodu in so njihovi oklopni oddelki že na sredi ozemlja med slovaško in rusko mejo. Nemško iinr® Berlin, 12. sept. mp Danes popoldne je nemško vrhovno poveljstvo izdalo naslednje vojno poročilo: Velike bitke zapadno od Visle se nagib-ljejo h kraju. Naši južni oddelki so v pospešenih pohodih dospeli do in ponekod čez reko San. Oddelki, ki operirajo v goratih predelih na skrajnem južnem krilu, so dosegli Hirov južno od Przemvsla. V predelu med mestoma Zvolen in Radom in Lyso goro so se Poljaki predali. Tu smo zaplenili topov in vojnega materija-la najmanj štirih divizij. Število ujetnikov še ni točno ugotovljeno. Na vzhodnem obrežju Visle, južno od Varšave, so naši oklopni oddelki zaplenili več težkih topov, med njimi štiri možnar-je po 21 cm. Obupni poskusi poljske vojske v trdnjavi Kutno, da bi prodrla proti juru. so se izjavili. Tudi okoli teh poljskih čet jč obroč strnjen. Severno od Visle se bližajo naše čete trdnjavi Modlin (25 km severozapadno od Varšave). Po trdem boju smo potisnili sovražnika proti severovzhodu od Varšave. Pri zasledovanju so naše čete dosegle železniško progo Varšava — BiaIy«tok, prednje straže pa so že prekoračile železniško progo Varšava — Sledlce. Kakor prejšnji dan, so tudi danes zračne silo uspešno sodelovale pri bojih pri Kutnu in so z bombami razdejale prometne zveze z zaledjem vzhodno od Visle. Letalski oddelki za obrušavanje (naš vojaški izraz za »Sturz-kampfflieger« op. ur.) so odrezali poljske oddelke na gričevju vzhodno od Varšave. Letalci so popolnoma razdejali vzhodni varšavski kolodvor Kamionek. Bombardirali smo tudi varšavska kolodvora Prar-go in Vilno. Lahke pomorske edinice so na zapadnem delu polotoka Hela zasedle Vielkovies (Grossendorf) in njegove pristaniške naprave. K temu uradnemu poročilu dodaja DNB še nekaj informacij. Tako pravi, da so nemške čete pri prodiranju v Poljsko iz Vzhodne Prusije in z zapada zadnje dni zavzele Poznanj, Gniezno, (Gnesen), Ino-vroclav (Hohensalze) in druga mesta. Skoraj vse področje okrog njih je sedaj že v nemških rokah. Letalske sile so onemogočile koncentracijo Poljakov pri Kutnu, Vloclavu, in Koz-ješevieah. Letala so bombardirala železniške proge okrog Varšave pri Radzinu, Plocku, Sierocku in M odi in u ter cestna križišča, vojaške transporte in trenske kolone. Odpor poljskih letal je zmerom manjši. Ogorčena bitka s poznanj sko armado Kodanj, 12. sept. c. Novinarji, ki spremljajo nemško armado na Poljskem, poročajo, da se že tri dni bije ogorčena bitka med nemško vojsko in poljsko armado, ) ki se umika s poznanjskega okrožja. Ta j armada je napadla od zadaj nemške od-j delke pred Varšavo. V nemških vojaških krogih sodijo, da od te bitke zavisi usoda Varšave. Hitler na fronti pri Lodžu New York, 12. sept. br. Dopisnik »United Pressa« poroča iz Berlina, da po izjavah nemških vojaških krogov napreduje ( obkoljevanje Varšave povsem normalno, j Nemške čete napredujejo proti Varšavi od treh strani. Danes so nemške čete prve armade, ki prodira od Radoma v severovzhodni smeri, presekale železniško progo Varšava—Siedlce. Drugo armado, ki prodira od Lodža, je danes inspiciral kancelar Hitler. * »j -.1 $ * < i i 4 k . t i A ' > I • » I I k A 4 1 t * t ik Amsterdam, 12. sept. c. Berlinski dopisnik »Telegraafa« poroča, da so bili v Nemčiji vpoklicani pod orožje te dni tudi vojni obvezniki, stari 47 in 48 let. Domnevni vzrok je, da je pri mlajših vojakih opaža- , ti pomanjkanje treninga. Na dragi strani j hoče nemška vlada preprečiti zastoj ▼ ekonomskem in industrijskem življenju ter hoče zato štediti mlajše moči. Neprijetna akcija poljskih četnikov Basel, 12. sept. AA. (Havas) »Baseler Nachrichten« poročajo iz Berlina, da trdijo v merodajnih krogih, da poljske neredne čete zelo ovirajo premikanje nemških čet pri Varšavi ter povzročajo znatne izgube nemškim četam za samim bojiščem. Goring odpotoval na fronto Berlin, 12. sept. AA. (DNB). Potem ko je likvidiral najnujnejše posle v svojstvu predsednika sveta ministrov za obrambo rajha, je maršal Goring odpotoval snoči na bojišče k letalskim edinicam. Obstreljevana poljska mesta Berlin, 12. sept. br. DNB. poroča, da so nemški letalci ponovno bombardirali Grod-no, Vilno, Modlin, Lublin, Luck in Lvov. Pri napadu na vzhodna poljska letališča so nemške letalske bombe uničile 24 poljskih letal, dve poljski letali pa sta bih sestreljeni v zračnem boju. Sodelovanje Slovakov pri nemški ofenzivi Bratislava, 12. sept. br. Slovaške čete uspešno sodelujejo pri ofenzivi, ki namerava presekati Poljakom zvezo z Rumunijo. Vrgle so Poljake 20 km od slovaške meje proti severu v Galiciji in obvladujejo zdaj črto Krosno-Sanok. Poljaki se stalno umikajo. Pri bojih sodeluje zelo aktivno' tudi slovaško letalstvo. Slovaške čete nastopajo povsod vzajemno z nemškimi. Slovaška vlada je že prevzela vso upravo v zasedenem galicijskem ozemlju. Za vladnega komisarja zavzete pokrajine je bil imenovan Lukašič. Poljska vojna poročila Pariz, 12. sept. br. Po vesteh iz Varšave je nemško prodiranje v srednji Poljski popolnoma ustavljeno. V Lvovu je bilo davi izdano uradno poročilo, ki pravi, da se hudi boji okrog Varšave nadaljujejo. Vzdolž Buga in pri Modlinu se položaj ni spremenil. Pri Kutnu so se razvili silni boji med nemškimi motoriziranimi oddelki in Poljaki, ki se umikajo s Poznanj-skega. Varšavski radio je davi razglasil, da so Poljaki skoraj do kraja zgradili svoje nove obrambne postojanke okrog mesta. V pretekli noči je poveljnik Varšave, polkovnik r ipinski, sporočil po radiu, da je nemški Nadaljevanje na Z* strani pritisk na mesto, ki se je včeraj ojačil, znova popustil. Poljaki so zajeli tri od štirih nemških tankov, ki so poskušali vdreti v neko predmestje. V varšavskih predmestjih so se nemški tanki izredno slabo izkazali. V tesnih ulicah prodirajo le s težavo in so nenehoma izpostavljeni obstreljevanju iz hiš. Varšava, 12. septembra. AA. Mesto se še nadalje brani proti napadom močnejših sovražnikovih čet. Pri obrambi sodeluje vse prebivalstvo mesta. Prestolnica daje s svojo mirnostjo in odločnostjo državi zgled sijajnega junaštva. O priliki včerajšnjih bombardiranj, ki jih je bilo 40, kar pomeni rekord, so se bombe kar vsipale na mesto. V predmestju Voli je posadko nekega tanka prijela skupina meščanov, med njimi ženske in otroci. Sestreljenih je bilo mnogo letal, od katerih je eno padlo v središče mesta. Vest nemškega radia, da so se nemške čete umaknile iz Varšave iz strateških razlogov, je povzročila veliko navdušenje med poljskimi poslušalci. Komunike vrhovnega poveljnistva st. 11 z dne 11. t. m. se glasi: Trdovratna akcija sovražnega letalstva se nadaljuje. Bombardirane so bile čete, ceste, mesta in prebivalstvo. V pokrajini Suvalki ni nič novega Ob reki Narev in v pokrajini Lom-že ter na Bugu vodijo naše čete ogorčene borbe Sovražnik je poslal v borbo velike kontingente letalstva in oklopnih čet. Okoli Modlina je položaj nespremenjen. V neposredni bližini Varšave so branilci prestolnice dokazali veliko požrtvovanje in junaštvo ter odbili napad sovražnika Ob Sanu se vodijo borbe s sovražnimi četami. Bombardiranje poljskih odprtih mest je dobilo v zadnjem času značai sistematičnega in metodičnega uničevanja vseh mest in krajev, ki nimajo ničesar skupnega z bojiščem ali vojnimi objekti Nemci so nedavno bombardirali mesta Sjedlj ce, Lukov, Brzešč, Kovel, Luck. Zamošč rtd. Ta metoda bojevanja ni v skladu z mednarodnim pravom ter je v nasprotju z izjavami, ki jih je sama nemška vlada dala v začetku vojne. Povodom teh bombardiranj je poljska vlada vsem vladam civiliziranih držav poslala protest, 17 letalskih napadov na Varšavo Varšava, 12. sept. c. Včeraj so nemška letala 17-krat bombardirala mesto. Dve letali sta bila sestreljeni. London, 12. sept. c. Angleški poslanik na Poljskem Kennard je poslal poročilo, da je bila pretekli teden ubita pri letalskem napadu na Varšavo žena nekega uradnika angleškega poslaništva. Poslaništvo je sedaj vse uradništvo, ki ga neobhodno ne potrebuje, poslalo v Rumunijo. Prodiranje proti Lvovu in Lublinu Rim, 12. sept. Po poročilih italijanska! listov se prodiranje nemških čet na Poljskem nadaljuje v smeri proti Lublinu in Lvovu. Vse bivše nemško ozemlje zasedeno Berlin, 12. sept. br. Vse ozemlje na Poljskem, ki je pred versajskim mirom pripadalo Nemčiji, je zdaj spet v celoti v nernžikih rokah. Nemške izgube London, 12. sept. c. Angleški vojaški krogi cenijo število nemških izgub na Poljskem bojišču doslej na 12.000 do 15.000. Večina izgub odpade na borbe zadnjih dni. Kje je poljska vlada Stockholm, 12. sept. br. DNB. javlja, da se je poljska vlada po poročilih švedskih listov preselila v Brest Litovsk, ne pa v neko mesto v Voliniji ob rumunski meji. Preskrba beguncev Lublin, 12. septembra. AA. (Havas). Na seji vlade, ki se je vršila včeraj pod pred-sedništvom Slavoja Skladkovskega, je bilo sprejetih več uredb, posebno glede preskrbe z življenskimi potrebščinami prebivalcev evakuiranih pokrajin, ki se nahajajo v pasu vojnih operacij. Rumunski glas o položaju Bukarešta, 12. sept. o. Rumunski listi izražajo mnenje, da je nemška bliskovita vojna na Poljskem stopila v zaključno fazo. Rumunski vojaški krogi menijo, da se bo Poljakom posrečilo sedaj vsiliti Nemcem pozicijsko vojno. Gdynja še ni padla Varšava, 12. sept. AA. (Pat). Nemška poročila so trdila, da je Gdinja padla. Ta vest je izšla tudi v tisku in v radiu in je brez vsake podlage. Gdinja je v poljskih rokah. Poljska demarša pri evropskih vladah Lublin, 12. sept. br. Poljska vlada je odredila vsem svojim poslanikom v tujini, naj izvršijo demaršo pri vseh zavezniških, prijateljskih in nevtralnih vladah zaradi nemških letalskih napadov na nezaščitena mesta in civilno prebivalstvo. Poljska vlada je dala poslanikom na razpolago obsežen elaborat, ki našteva vse dosedanje napade na take kraje, število žrtev in obseg škode, ki so jo napravili nemški letalci na poljskih bolnišnicah, šolah, kulturnih ustanovah, transportih ranjencev in beguncev, cerkvah in samostanih ter drugih nevojaških objektih. Elaborati so opremljeni tudi s fotografskimi dokumenti Dotok poljskih beguncev v Rumunijo Bukarešta, 12. sept. e. Po informacijah, ki so prispele v černovice, se je dosedaj zateklo v Rumunijo že okrog 7000 poljskih beguncev. Družine tujih poslanikov, akreditiranih na Poljskem ln osebje poslaništev je tudi že prispelo v Romunijo. Romunski državni podtajnik general Marine-scu in državni podtajnik ministrstva za narodno zdravje dr. Micescu sta prispela v černovice, kjer organizirata sprejem beguncev, ki neprestano prihajajo iz Poljske. Glede stališča poljske vlade napram beguncem poudarja glasilo zunanjega ministrstva »Timpul«: Trpljenje Poljakov je našlo tudi pri nas kot prijateljski in sosedni državi povsem razumljivo globok odmev. Naši odnošaji napram bojujočim se državam so kategorično poudarjeni s stro- | go nevtralnostjo, vendar nam to dovoljuje, da gremo nesrečnim poljskim beguncem na roko. To je dolžnost in potrebno je, da storimo vse, kar je v naši moči, da pomagamo vsem, ki so v stiki. Seja poljske vlade Lublin, 12. septembra. AA. Havas: Na seji vlade, ki se je vršila včeraj pod pred-sedništvom Slavoja Skladovskega, je bilo sprejetih več uredb, posebno glede preskrbe z življenjskimi potrebščinami prebivalcev evakuiranih pokrajin, ki se nahajajo v zoni vojnih operacij. Finančnemu ministru je bilo dano pooblastilo najeti posojila, ki bodo služila za svrhe narodne obrambe. VARŠAVA, 12. sept. AA. Pat: Predsednik republike je imenoval polkovnika Koča Adama za pomočnika finančnega ministra. Indijski državni svet poljskemu narodu Simla, 12. sept. br. Indijski državni svet je poslal poljski vladi spomenico, v kateri izraža globoko občudovanje vse Indije spričo junaškega poljskega odpora. Indija zaupa v Poljsko, ker ve, da je njen duh nezlomljiv. Preden je državni svet na svoji seji soglasno odobril to spomenico, je imel pred- sednik sveta govor, v katerem je pozval vso Indijo, naj se neomajno postavi v borbo za pravico. Nihče naj ne misli, da bo Indija zahtevala kakšne politične koncesije za svojo pomoč. Vprašanje indijske ustave je problem zase. Končna usoda Indije je odvisna od odločitve na evropskih bojiščih. Civilni promet z Vzhodno Prusijo Berlin, 11. sept. br. Ko so Nemci pred dnevi zavzel Tčev in nato še Grudziadž in Bidgošč, je bilo v uradnem vojnem poročilu objavljeno, da se je obnovila zveza med Pomorjanskim in Vzhodno Prusijo po kopnem To je zavedlo mnogo nemških podjetij pa tudi poštne ekspedicijske urade, da so pričeli pošiljke za Vzhodno Prusijo usmerjati preko Neustettina in Biitowa po pravkar zasedenih kašubskih železniških progah proti Kvidzinu in Osterodu. Blago pa je sredi proge zastajalo in ni prišlo na svoj naslov. Sedaj je agencija DNB razglasila, da se ves civilni in blagovni promet med Vzhodno Prusijo in ostalo Nemčijo še zmerom razvija samo po morju. Zaradi tega je treba pošiljati blago, ki je namenjeno v vzhodnopruske kraje še nadalje preko nemških luk, predvsem preko Stettina in Liibecka. Severne države poostrile varnostne ukrepe Novi vpoklici na Finskem, Norveškem in Letonskem Helsinki, 12. sept. o. Finska in Letonska sta poostrili ukrepe za obrambo svoje nevtralnosti. Finska vlada je poleg že doslej vpoklicanih rezervistov pozvala pod orožje še one letnike, ki so bili šele nedavno odpuščeni iz vojaške službe. Letonska je za 12. t. m. odredila delno mobilizacijo. Vpoklicala je pod orožje letnike 1914, 1915 in 1916. Izjavljajo, da gre zgolj za normalne varnostne ukrepe, ki so potrebni zaradi delne mobilizacije Rusije. Stockholm, 12. septembra. AA. (Štefani) švedske pomorske oblasti so sklenile razpeti kovinaste mreže, ki bodo obvarovale novi most čez Mali Belt pred plavajočimi minami. Oslo, 12. sept. br. Delna mobilizacija v Norveški se je danes zaključila. Vpoklicani obvezniki so že zavzeli svoje postojanke ob obalah. Letalski in protiletalski topniški rezervisti so bili v celoti mobiliziram. Danski protest v Londonu Kodanj, 12. sept. br. Dsnski poslanik v Londonu je ostro protestiral zaradi bombardiranja v Esbjergu in je zahteval od angleške vlade povračilo povzročene škode. Anglija je zahtevi ugodila, zahteva pa, da mora prej preiskava nedvoumno dokazati, da je bila bomba, ki je škodo povzročila, v resnici angleškega izvora. 7oo.ooo mož v pod orožjem Bruselj, 11. sept. z. »United Press« poroča, da je belgijska mobilizacija izvedena v vsej popolnosti. V Bruslju in drugih večjih mestih se življenje zopet normalizira. Belgija ima sedaj pod orožjem 700.000 mož. Deloma so zaposleni pri graditvi utrdb, deloma pa pri pospravljanju žetve in v raznih vojnih industrijah, če se mednarodni položaj ne bo poostril, bo del rezervistov poslan na dopust. V primeru resne nevarnosti lahko Belgija takoj postavi milijonsko armado. Bruselj, 11. septembra. AA. (Štefani) Med gospodarskimi varnostnimi ukrepi, ki jih pripravlja vlada, je tudi postopna odpustitev 30.000 tujih delavcev, med njimi mnogo italijanskih državljanov, ki so zaposleni zlasti v premogovnikih. Namesto njih bo vlada zaposlila nezaposlene belgijske državljane. Vseh nezaposlenih delavcev je v Belgiji blizu 200.000. Danski varnostni ukrepi Kodanj, 11. sept br. Danska vlada je imela snoči sejo na kateri se je odločila za celo vrsto novih vojaških ukrepov, s katerimi naj bi se do kraja zavarovala danska nevtralnost. Vse dansko vojno brodovje je bilo zdaj postavljeno v službo obalne obrambe. Več skupin manjših vojnih ladij so angažirali za dviganje min, ki so jih morski tokovi zanesli v bližino danske obale, pred kodanjsko luko pa so minonoscl pričeli polagati nove mine. Nadalje je bilo mobiliziranih 10.000 rezervistov. ki so bili vsi dodeljeni protiletalskim obrambnim formacijam. Javna razsvetljava je bila omejena. Večje in pomembnejše stavbe v Kodanju in drugih mestih so danes začeli oblagati z vrečami peska Ves izvoz iz Danske je odslej pod strogo kontrolo. Gospodarski stiki Nemčije z nevtralci BERLIN, 12. sept. AA. DNB: Snočnja »Naehtausgabe« piše o stališču, ki ga bo Nemčija zavzela napram nevtralnim državam v zvezi z ukrepi, ki jih bo izvajala Anglija zaradi gospodarske blokade Nemčije. List med drugim pravi, da bo Nemčija s svoje strani napravila vse, kar bo v njeni moči, da se ne bi oviralo z njene strani gospodarsko življenje nevtralnih držav. List med drugim pravi, da bo Nemčija še nadalje izvažala premog v nevtralne države. Nemško vojno letalo pristalo na Letonskem Riga, 12. sept. c. Neko nemško vojno letalo je včeraj zasilno prestalo na letonskem ozemlju. Letalo je bilo zaplenjeno. Namesto Berlin—Tokio letalska zveza Tokio—Pariz Tokio, 11. sept. br. Zaradi izbruha vojne je ukinjena redna letalska zveza Berlin—Tokio. Japon&a vlada se je sedaj sporazumela s francosko vlado, da se na- mesto te zveze uvede redna letalska zveza na progi Tokio—Pariz. Francoska vlada je že dala svoj pristanek. Rusija ima 4 milijone vojakov pod orožjem London, 12. sept. br. »Daily Telegraph« in »Morningpost« poročata, da so v Rusiji sedaj mobilizirani štirje milijoni vojakov. Dve tretjini teh kontingentov sta v evropski Rusiji. Ruski krogi pravijo, da je bila delna mobilizacija v Rusiji izvršena zato, da bi se paraliziral pritisk Poljakov, ki se bodo morda morali umakniti v Rusijo. Poljske čete bodo v Rusiji razorožene in internirane. Saradzoglova misija v Moskvi New York, 12. sept. br. Dopisnik »United Press« poroča iz Budimpešte, da je vzbudila vest o obisku turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi v vsej vzhodni Evropi veliko pozornost. V informiranih diplomatskih krogih sodijo, da je misija turškega državnika najbrže namenjena posredovanju med Rusijo in Veliko Britanijo. * Razčiščen Je odnosov Francije z Italijo Pariz, 12. sept. o. Kakor poroča »Exchan-ge Telegraph«, je ministrski predsednik Daladier povabil k sebi na razgovor maršala Gamelina, nakar je sprejel tudi francoskega poslanika v Rimu Francois Pon-ceta. Ta razgovor, ki je zbudil mnogo pozornosti v političnih krogih, je trajal nad dve uri. Iz dobro poučenih krogov se do-zaiava, da so v glavnem razpravljali o izboljšanju odnosov med Francijo in Italijo. V poučenih krogih menijo, da bo prišlo v najkrajšem času do razčiščenja odnosov med Francijo in Italijo. Italija sklepa nove trgovinske pogodbe Curih, 12. sept. z. Zaradi posebnih prilik, ki so nastale spričo vojne za nadaljnji razvoj gospodarskih odnošajev z drugimi državami, je italijanska vlada sklenila, pričeti s posameznimi sosedi pogajanja za novo ureditev trgovinskega prometa z njimi. Ta pomen so imeli v glavnem tudi vsi diplomatski razgovori, ki so se vršili zadnje dni v Rimu. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da se bodo v sredo pričela trgovinska pogajanja med Italijo in Francijo. Blagovni promet med obema državama je bil prve dni vojne zelo omejen. Pozneje je bil dosežen začasni sporazum, po katerem se je nekoliko povečal. Pomorski promet med Italijo in Francijo pa je zadnje dni docela zastal in se še ni dodobra obnovil. O priliki teh pogajanj se bodo skušala nanovo urediti predvsem transportna vprašanja. Pogajanja med Italijo in Nemčijo, ki so se nanašala na enake probleme, so že zaključena in bo novi trgovinski sporazum med obema državama že v kratkem podpi. san. Ma&kemsen pri Cianu Rim, 12. sept. AA. (DNB). Zunanji minister je imel danes daljši razgovor z nemškim poslanikom Mackensenom. Švicarji zapuščajo Anglijo Bern, 12. sept. br. Švicarsko poslaništvo je sporočilo švicarski vladi, da se bo v kratkem 800 Švicarjev vrnilo iz Anglije v domovino. Drugi Švicarji nameravajo ostati v Angliji. Transport Švicarjev iz Anglije v Švico bo izvršen že v bližnjih dneh. Sprejemi pri Bonnetu Pariz, 12. sept. AA. (Havas). Zunanji minister je sprejel danes poljskega poslanika Lukasiewieza in predsednika parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Mistlerja. Dar angleške kraljevske dvojice Rdečemu križu LONDON, 12. sept. c. Angleški kralj je daroval za zbirko Rdečega križa v Londonu 5000 funtov, kraljica pa 2000 funtov. Odhod Nemcev iz Irske DUBLIN, 12. sept. c. 50 nemških državljanov je odpotovalo iz Irske v Nemčijo. Potovali bodo skozi Anglijo v zapečatenih vagonih pod vojaško stražo. Vojna na morju Napadi aa trgovske ladje se nadaljujejo na vseh morjih London, 12. sept. c. štiri angleSke ladje so bale danes napadene od nemških podmornic, pa ae je vsem posrečilo pobegniti. Danes je nemška podmornica potopila angleško petrolejsko ladjo »Inverle-pe« (4965 t). Posadko je rešil ameriški parnik »Stuart«. London, 12. sept. br. V New York je davi priplula ameriška potniška ladja »Wee-coste«, ki je iz Anglije pripeljala večje število potnikov. Poveljnik ladje, kapetan Self, je izjavil novinarjem, da je .ieka tuja podmornica ustavila parnik, ko je plul vzdolž nizozemske obale. Na parnik je prišlo nekaj mornarjev, ki so ladjo pregledali. Iskali eo tihotapsko blago. Nato je parnik smel nadaljevati vožnjo. Pariz, 12. sept. c. Tu demantirajo vest iz New Yorka, da bi bil prekomornik »Normandie« prodan v Ameriko. London, 12. sept. br. V Srednji 'n Južni Ameriki je v posameznih luk ah ostalo preko 40 nemških trgovskih ladij, ki ne morejo preko Oceana zaradi angleških vojnih ladij. Na vseh morskih poteh pa tudi drugod prežijo angleški rušilci na vsako tako ladjo, tako da v resnici ne more skozi blokado v za pa dnem delu južnega Atlantskega oceana. V Vigu so z neke nemške ladje vrgli v morje kakih 500 ton banan, ker so jih hotele španske oblasti zapleniti. Nešteto ribiških čolnov se je v hipu ztoralo okrog nemške ladje in polovilo banane, ki so bile danes na trgu v Vigu izredno poceni.. Bruselj, 12. septembra. AA. (DNB). »Voix du Peuple« piše, da so na Angleškem zadržali vse ladje, natovorjene z žitom za Belgijo. V okviru angleško-belgij-skih gospodarskih pogajanj je Anglija zahtevala nadzorstvo nad produkcijo belgijskih kolonij, za protiuslugo je pa ponudila preskrbo Belgije z živežem. New Tork 12. 3ept. br. Potniški in tovorni promet v severnem Atlantiku je v zadnjih dnevih skoraj popolnoma zastal. Dočim pa francoske, angleške in ameriške ladje v spremstvu bojnih edinic še vzdržujejo glavne linije, sta obe veliki nemški paroplovni družbi »Norddeutscher Lloyd« in » Hapag« promet na Atlantiku popolnoma opustili ter odpustili skoraj vse osebje. Danes sta iz New Torka odplula italijanski potniški parnik »Roma« ter francoski parnik »Champlin«. New York, 12. septembra. AA. (Reuter). Angleška tovorna ladja »Blair Lodge« je bila potopljena. Tako javlja neki radio-gram, ki ga je dobila parobrodna družba United states Lines Posadko potopljene ladje je rešil ameriški parnik »American Cipper«. Dosedanje izgube New York, 12. sept. br. Po ameriških informacijah so izgube na ladjah v dosedanji pomorski vojni naslednje: Aliirani sili sta izgubili 17 parnikov s skupno tona-žo 96.000 ton, Nemci pa 5 parnikov s skupno 15.000 tonami. Med 17 potopljenimi parniki aliiranih držav je 16 angleških in samo 1 francoska ladja. Nevtralne države so izgubile doslej štiri parnike. Internacija ali odhod iz španskih luk Madrid, 12. sept. br. španska vlada je odredila, da morajo vse ladje vojskujočih se držav v 24 urah zapustiti vsa španska pristanišča ter pristanišča španske preko. morske posesti, ker bodo sicer internirane. Kje je „Breanen" ? Stockholm, 12. sept. o. Nemški potniški parnik »Bremen«, čigar usoda je od po-četka vojne neznana, se nahaja po trditvah švedskih listov v nekem ruskem pristanišču ob Severnem ledenem morju. kralj mornarici LONDON, 12. sept j. Kralj je poslal admirali teti pismo. V njem omenja tradicije angleškega vojnega in trgovinskega brodovja, ki tvorita pravo silo in slavo angleškega naroda. Naloga vojnega ln trgovinskega brodovja Velike Britanije je v sedanji vojni izredno velika in častna. Vojno brodovje bo moralo varovati meje Velike Britanije in s trgovinskimi ladjami vred omogočiti dovoz vojaštva iz dominio-nov in kolonij ter prevoz potrebnih surovin in hrane. Kralj končuje pismo z besedami: Naj vas varuje Bogi Ameriški letalci za angleško vojsko Ottawa, 11. sept. j. Doslej se je prijavilo nad 300 kanadskih in ameriških letalcev v službo angleške vojske. Vsi ti prostovoljci odpotujejo v Evropo s prvimi parniki. Chamberlain predsedniku kanadske vlade London, 11. septembra. AA. (Reuter) Predsednik vlade Chamberlain je na brzojavko, s katero ga je predsednik kanadske vlade King obvestil, da je Kanada v vojnem stanju z Nemčijo, odgovoril: Globoko me je ganilo, ker ste me izvolili osebno obvestiti, da se Kanada nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. V izredno bodrilo mi je, da sem zvedel, da se je Kanada pod vašim modrim vodstvom odločila zastaviti vse svoje bogate vire moči za naš skupni boj proti napadalcu. Novi japonski poveljniki na Kitajskem Tokio, 12. sept. br. (DNB). Za vrhovnega poveljnika japonske vojske je bil imenovan general Nišo, za načelnika generalnega štaba pa general Itagaki, dosedanji vojni minister. Tokio, 12. sept AA. (DNB): Vrhovno poveljstvo nad vsemi japonskimi oddelki na severnem, srednjem in južnem Kitajskem je poverjeno generalu Nišiju, dosedanjemu generalnemu nadzorniku vojaških šol. Za šefa generalnega štaba je imenovan dosedanji vojni minister general Itagaki, za poveljnika japonske armade na severnem Kitajskem general Ijidža, na srednjem Kitajskem pa general Jamada, ki je tod poveljeval že doslej. Čete na južnem Kitajskem so pod poveljstvom generala Anda. Novi japonski poslanik v Mandžuriji general Umedžu je postal obenem tudi vrhovni poveljnik japonskih oddelkov v Kvantungu, dosedanji poslanik general Jeda pa je premeščen v generalni štab v Tokio. Vojaški krogi mislijo, da pomenijo ta imenovanja začetek nove akcije Japoncev na Kitajskem. Japonska pošta za Evropo Toldo, 12. sept. c. Japonska poštna upra va je odredila, da gre odslej vsa pošta z Japonske najprej v Ameriko, od tam pa dalje z ladjami nevtralnih držav. Pošta v Nemčijo bo še nadalje zaenkrat pošiljana preko Sovjetske Rusije. Izvoz premoga iz Nemčije Berlin, 12. septembra. AA (DNB). V zvezi z govorom maršala Goringa o nemških sirovinah piše »National VVirtschafts-korrespodenz« med drugim: Dasi nam primanjkujejo gotovi proizvodi, vendar razpolagamo z obema osnovnima sfrovinama, ogljem in železom. Zaradi sijajnega uspeha riše vzhodne armade se je možnost pridobivanja teh dveh sirovin znatno povečala. Istočasno smo dobili v svojo oblast poljska industrijska središča. Kar se tiče črnega premoga, ga imamo sedaj toliko, da nihče na evropskem kontinentu ne razpolaga z enako količino. Zavarovano nam je intenzivno izkoriščanje te sirovine za več desetletij. Nemška proizvodnja črnega premoga je dosegla leta 1938 višino 186.7 milijonov ton. Če se temu doda še proizvodnja rudnikov, ki so dozdaj pripadali Poljski, ki se pa odslej nahajajo v nemških rokah, se zviša količina za 61.5 milijonov ton. Glede izvoza premoga je naš položaj mnogo ugodnejši kakor položaj Anglije, dasi Anglija trdi, da lahko izvaja blokado proti nam. Praktično pa Anglija ni v stanju dobavljati gorivo svojim sedanjim kupcem, medtem ko se izvoz nemškega premoga neovirano vrši v niz držav. Količine premoga, s katerimi razpolagamo, so tako velike, da premog lahko izvažamo v nordijske države, na evropski jugovzhod ter na jug. Italijanske ladje zapustile Španijo Madrid, 11. sept. AA. (Havas) Danes so iz luke Vigo odpluli italijanski parniki, ki so se zatekli vanjo ob izbruhu sovražnosti. V luki Vigo je ostalo Se 30 nemških ladij. Emisiiske radijske postaje na teh ladjah so za1pečateoe. Priprave za vseame-riško konferenco VVashingtom, 12. sept. br. Prezident Roosevelt, ki se je včeraj vrnil iz Hydeparka v Washington in je imel že snoči daljša posvetovanja z državnim tajnikom za zunanje zadeve Hullom in drugimi ministri, je danes svoje razgovore nadaljeval. Pri njem je bil tudi poštni minister, ki se je pravkar vrnil iz Evrope. Po današnjih razgovorih v Beli hiši je Hull novinarjem izjavil, da priprave za bližnjo panameri-ško konferenco naglo napredujejo. Doslej je prijavilo svojo udeležbo na konferenci že 21 držav. Delegacijo Zedinjenih držav bo vodil državni podtajnik zunanjega ministrstva Wales. Uvedba vizumov med Madžarsko in Nemčijo Budimpešta, 12. sept. AA. (Havas). Po poročilu madžarskega tiskovnega urada razmišlja madžarska vlada o možnosti uvedbe vizuma za potne liste v prometu med Nemčijo in Madžarsko. Kakor znano, je bilo vidiranje potnih listov med Madžarsko in Nemčijo že pred več leti odpravljeno. 40 ljudi zgorelo v kinu Atene, 12. septembra. AA. (DNB). V nekem kinu na otoku Lemnu je nastal požar. Zgorelo je 40, ranjenih je pa 80 oseh. Naš poslanik v Varšavi upokojen Beograd, 12. sept. AA. Upokojen Jte dr. Vasilije Protič, izredni poslanik ki po-oblaščeni minister v Varšavi. Slava kraljeve garde Beograd, 12. sept. p. Artilerijski polk in pionirska četa kraljeve garde sta imela danes svojo slavo. Svečanost je bila intimnega značaja, vendar je potekla nadvse slovesno. Nj. VeL kralja je zastopal general Nikolaj Hristič. Od članov vlade so bili prisotni vojni minister general Ne-dič, notranji minister Mihaldžič in trgovinski minister dr. Andres. Nov pomočnik finančnega ministra Beograd, 12. sept. p. Upokojen je dosedanji pomočnik finančnega ministra dr. Anton SladoVič. Za novega pomočnika je imenovan dosedanji tajnik Zveze denarnih zavodov v Zagrebu dr. Anton Fllipan-čič. General Nedeljkovič komandant IV. armije Beograd, 12. sept. p. Za vršilca dolžnosti poveljnika 4. armijske oblasti v Zagrebu je bil imenovan divizijski general Peter Nedeljkovič, doslej vršilec dolžnosti poveljnika 3. armijske oblasti v Skopi ju. General Nedeljkovič je že izročil svoje dosedanje posle novemu vršilcu dolžnosti poveljnika 3. armijske oblasti divizijske-mu generalu Hi j i Brašiču, dosedanjemu divizijskemu poveljniku v Subotici. Poveljnik 4. armijske oblasti general Pante-lije Jurišič je bil postavljen na razpolago ministru vojske. Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno v vsej kraljevini. Nekoliko dežja utegne biti na skrajnem jugu in severozapadu. Naši kraji in ljudfe Dobra vinska letina na Dolenjskem Pridelek bo obilen in po kakovosti izreden Novo mesto, 12 septembra Dolenjec je na svoje vinorodne gorice zelo ponosen. Ni mu lepšega in veselejšega dela kakor v vinogradu, od katerega upa, da mu v jeseni napolni prazne sode z dobro in sladko kapljico Kolikokrat na leto obhodi vinograd od trte do trte, ko opravlja potrebna dela in opazuje razvitek! Kolikokrat s skrbjo in strahom opazuje temne oblake, ki mu groze z ledenim zrnjem pokončati up in veselo pričakovanje bogate letine, kako je vesel in se h zahvalnico zahvaljuje Bogu, da se je namesto uničujoče toče vlil blagodejen dež, ki je oživil in pokrepil rast sladkih jagod! Tiha želja vinogradnikov je bila letos bogato uslišana. Dasi je bila pomlad zelo neugodna in so pogosti nalivi grozili uničiti ali zmanjšati pridelek grozdja, je lepo in suho poletje popravilo škodo, tako da pride do veljave trditev vinogradnikov, da je vsako enajsto leto dobra letina za vinsko trto. Kaže, če ne pride še v zadnjem času do kake nesreče, da letošnje leto ne bo zastajalo za dobrima vinskima letinama 1917 in 1928. Po vseh dolenjskih vinogradih, tako to-stran Gorjancev kakor tudi po Beli Krajini so vinske trte polne sladkega grozdja z lepimi in debelimi jagodami, ki ga sedanje izredno lepo vreme in vroče sonce mehča in mu daje potrebno sladkobo. Tako se obeta nele bogata temveč tudi po kakovosti dobra vinska letina. Vinogradniki, ki še niso prodali lanskega pridelka ga skušajo spraviti pred trga- tvijo v denar, da spraznijo posode za novi pridelek. Bogat in dober pridelek grozdja bo gotovo rodil dobro kupčijo grozdja, ki ga smemo prištevati med najboljše in zdravo sadje. Ker bo svetovni položaj najbrž oviral izvoz grozdja v inozemstvo, bo pač potrebno kaj ukreniti, da bo trgovina grozdja ustrezala potrebam naših vinogradnikov. ★ Trška gora pri Novem mestu je prav vabljiva in prijazna izletna točka Novome-ščanov, kamor zelo radi delajo izprehode in zabavne izlete v poletnem času, da se pokrepčajo z zlato dolenjsko kapljico in se navžijejo krasnega razgleda, ki se jim tu nudi po krški dolini proti Brežicam, na slikovite Gorjance in doli proti Zagrebu in hrvaški nižini. Posebno mnogo pa ima obiskovalcev Trška gora na praznik Malega Šmarna, ko se že od nekdaj vrši cerkveno proščenje. To priliko je uporabila pisateljica Bučarjeva v ljudski igri »Na Trški gori«, ki se je na mnogih podeželskih odrih prav z uspehom uprizorila Tudi letos je lepo jesensko vreme privabilo mnogo pobožnega ljudstva kakor tudi zabave željnega občinstva na prijazno in z ljubkimi trtami, ki se posebno letos šibe pod pezo dozorevajočega grozdja, zasajeno Trško goro. Vendar na letošnjem proščenju ni bilo običajnega veselega razpoloženja in tiste dobre volje kakor jo je običajno opaziti med dobrovoljnimi Dolenjci. Svetovni dogodki so navdajali obiskovalce z resnobo. Kako je Ada postala Adam Preobraženje strojepiske in pisateljice v moškega Beograd, 12. septembra Spet smo iz dekleta dobili fanta. O tem poroča dr. Peter Kostič v »Vremenu«: Strojepiska in pisateljica podlistkov v beograjskih in pokrajinskih listih je bila nedavno sprejeta na žensko kliniko v Beogra-dru in takrat so jo vpisali v bolniško knjigo kot gospodično Ado Lelasovo-Veseliče-vo. Natanko so jo pregledali in jo po nekaterih dnevih oddali na urološko kliniko prof. dr. Koena. Goispodično Ado so tam oblekli v moško obleko in ji dali moško ime. Na listu, ki visi nad vsako bolniško posteljo je bilo poslej zapisano: Adam Le-las Veselič. Tako se je Splitčanka Ada prekrstila v Adama. še ni dolgo tega, ko je v zdravniških krogih in javnosti vzbudilo pozornost preobraženje diveh slovečih svetovnih rekorderk: Smetkowne na Poljskem in Koupkove na češkem. Športni forumi so celo razveljavili rekorde, ki sta jih bili do. segli Smetkowna in Koupkova, ko se je dognalo, da sta obe rekorderki pravzaprav fanta. V Parizu je izšla knjiga o !3metkowni. Ko je Ada Veseličeva čula zanjo, je knjigo takoj naročila, kajti tudi Ada ni bila glede same sebe na jasnem. S to knjigo v roki se je pojavila pred dnevi pri nekem beograjskem zdravniku in ga je prosila, naj ji pomaga, ker je njena zadeva podobna primeru Smetkovvne. Gospodična Ada Veseličeva šteje 35 let. Nosila je doslej krilo in bluzo, imela je žensko frizuro in je oblačila svilene nogavice. Njeno obnašanje je v glavnem žen- sko, njen glas pa je moški. Zdravnik je takoj ugotovil, da gre za preobražanje spola. Gdč. Ada mu je zaupala: »V nežni otroški dobi so me starši dali v otroško zavetišče, v katerem so bile same punčke. Kmalu pa so me iz zavetišča vrnili domov. Mar ti mi je zgodaj umrla in sem morala živeti pri mačehi, ki ni imela dosti smisla za svojo pastorko. Oče je bil v skrbeh zaradi mojih čudnih razpoloženj in me je nekajkrat peljal k zdravniku. Zdravniki so mu zatrjevali, da bo po prestani puberteti po. trebna neka intervencija . . . Puberteta je minila in Ada je še nadalje ostala v krilu in v ženski družbi, čeprav je vedela, da tam ni njeno mesto. Bavila se je s športom in je igrala hazeno, čeprav je čutila, da ji bolj ustrezajo moški športi. Mnogo je trpela in je svoje trpljenje izražala zgolj po podlistkih, ki so bili vsem všeč zaradi iskrenosti Samo da nihče ni mogel razumeti pravega motiva njenih podlistkov. Motiv je bil šele zdaj ugotovljen na dveh naših vseučiliških klinikah. V ponedeljek je Ada zapustila kliniko kot Adam. Nima več ženske frizure, oble. kla je hlače, moške čevlje in kravato. Gospod Adam se je nato napotil v mesto z aktovko polno raznih rokopisov, pesmi in podlistkov. Adam je odličen strojepisec in upa, da bo vendarle dobil službo. Njegovo preobraženje bo v kratkem popolno. Adam bo zgolj še prihajal na ambulantno zdravljenje s hormoni, ki naj še bolj izrazijo njegova moška svojstva. Želje potujočih iz Zasavja Večerni potniški vlak naj se povsod ustavlja D. M. v Polja, v septembru 1939 V časih, ko se mnogo razpravlja o izboljšanju prometa na naših železnicah in se za uspešno razpravljanje tudi sklicujejo ankete, na katere so povabljeni zastopniki vseh interesiranih ustanov, društev in oblastev — le zastopniki potujočega občinstva ne — bomo gotovo storili prav, če pokažemo na nekoliko primerov zamudnega potovanja po železnici, ki ga je povzročila novost, uvedena v vozni red pred le-t«Mn dni: pospešitev nekaterih potniških Praznih Mihe Lazarja Danes obhaja 60 letnico gospod Miha Lazar, upokojeni vodja bratovske skladni-ce v Zagorju ob Savi. Mož kremenitega značaja si je z lastno pridnostjo, prepuščen že od mladih nog samemu sebi, in s prirojeno nadarjenostjo utrl pot v smotrno življenje in si pridobil vsestransko spo-iiovanje. Dosleden v svojem značaju, je vedno po svoji moči rad pomagal vsem, ki so se kdajkoli zatekli k njemu s prošnjo pr<1 poro. Gosp. Lazar je Se nad 40 let član zagorskega Sokola in kot odločno naprednega duha že od nekdaj zvest naročnik našega lista. Sodeloval in pomagal je z vso prirojeno mu vestnostjo pri vseh narodnih, dobrodelnih in gospodarskih organizacijah, ki so kljub temu, da ga bolezen pri delu ovira, še zdaj deležne njegove dobrohotne podpore. Vsi prijatelji in znanci žele zaslužnemu in neumornemu zagorskemu nacionalnemu in naprednemu delavcu, da se mu kmalu povrne drago zdravje, da bo tako lahko še do najskrajnejše življenjske meje ostal zvest v o jim načelom in da bo 8 tem izpr[ orn ! .!' r'c s. ojega zasluženega goko[a. vlakov na progi Ljubljana—Zidani most. Ta pospešitev, ki je bila dosežena s tem, da se potniška vlaka, ki odpeljeta iz Ljubljane ob 13.40 in 18.27, ustavita šele v Litiji, privede potnike, namenjene na postaje najprej od Litije, res da za kake četrt ure prej na njihove namembne postaje, toda na občutno škodo na času za mnoge potnike, ki ne morejo ujeti lokalnih vlakov Ljubljana—Litija, ki postojita na vseh postajah do Litije, in ki odpeljeta kake četrt ure pred odhodom pospešenih potniških vlakov. Teh potnikov pa je kaj veliko. Njihovo število pa često pomnoži še gorenjec, če pripelje v Ljubljano s toliko zamudo, da potniki nimajo več zveze na lokalni vlak Ljubljana—Litija. Vsem tem potnikom, ki potujejo na postaje D. M. v Polju, Zalog, Laze, Jevnica in Kresnice, ne preostane nič drugega, kakor da se vsede-jo v pospešeni potniški vlak, ki jih popelje mimo" domačih postaj naravnost v Litija Seveda sprevodniki od njih izterjajo voznino do Litije. V Litiji ti potniki izstopijo, si kupijo spet vozne karte iz Litije do domačih postaj, kamor jih potegne nazaj lokalni vlak Ljubljana—Litija. Za mor- da^ četrturno pridobitev časa, katere so deležni tisti potniki, ki potujejo na postaje naprej od Litije, so oškodovani drugi oot-niki s postaj do Litije kar za celo uro, vrhu tega pa še na denarju, saj so morali plačati voznino za preveč prevožene postaje do Litije in nazaj do domače postaje. Za te potnike je novost v voznem redu nerodno in dosti drago potovanje. Nastane torej upravičeno vprašanje: ali se sme koristiti nekaterim potnikom na škodo na času in denarju drugih potnikov? Prav gotovo, da ne. Res, mučno je v pospešenem vlaku poslušati prepire potnikov s sprevodniki, ki pač morajo po svoji službeni dolžnosti od potnikov, ki niso vedeli, da vlak ne po-stoji na postajah do Litije in se voziio jezni do Litije, izterjati doplačilo voznine do Litije. Mnogi voznino še plačajo, toda za izgubljeni čas jim ni vseeno, zato dajejo duška svoji upravičeni jezi. Kdo pa ve za našo posebnost, da ne postojijo več vsi osebni vlaki na vseh postajah! Niti oni ne vedo tega, ki nosijo vozni red v žepih. S to novostjo ▼ našem krajevnem prometa pa so najbolj prizadeti delavci, uradniki in številna šolska mladina, ki se vozijo na delo in v šole v Ljubljano k popoldanskemu pouku. Sole končajo s poukom ob 18. uri in je otrokom nemogoče ujeti lokalni vlak, ki odpelje ob 18.05, na pospešenega ob 18.27 ne gredo, saj bi to bila predraga in nerodna vožnja; ne preostane jim nič drugega, kakor da lačni in utrujeni čakajo na lokalni vlak Ljubljana—Zalog, ki odpelje ob 19.20. Ti otroci in delavci pridejo torej zato, ker so potniki pospe-šnega vlaka prišli četrt ure prej domov, kar celo uro pozneje. Iz tega dejstva je razbrati, da pospešenost ni prinesla paj pomembnih koristi, pač pa občutno škodo na času in denarju večini potnikom. Železniška uprava bi pač morala, preden je uvedla pospešenost rednih potniških vlakov, temeljito preštudirati, kakšne posledice bo prinesla, in če bi bila v stanju zle posledice odpraviti ali pa vsaj močno omiliti, naj bi šele pristopila k pospešitvi nekaterih rednih potniških vlakov. Dokler pa tega nerodnega, zamudnega in dragega lokalnega potovanja ne more odpraviti pa stori edino prav, da uveljavi staro in splošno znano pravilo, da redni potniški vlaki postojijo na vseh postajah in postaji-cah. Strahovito trčenje avta in voza Veleposestnik Jože čudovan smrtno nevarno ranjen Novo mesto, 12. septembra Že večkrat smo opozorili našo javnost, zlasti avtomobiliste, da je potrebna skrajna previdnost pri vožnji na prometnih križiščih in na nevarnih ovinkih. Vsa naša opozorila pa so bila zaman in človek dobi nehote vtis, da sleherni opomin zaleže toliko, kakor bob v steno. V Novem mestu so se v kratkem razdobju na nevarnem kandijskem križišču, kjer se križajo štiri ceste, zgodile že mnoge prometne nesreče, pri katerih so prizadeti odnesli večje ali manjše poškodbe ne glede na veliko gmotno škodo, ki so jo utrpeli. Kljub vsemu temu pa nevarno križišče še vedno ni zavarovano s primernimi znaki in najbrž čakajo, da bo zahtevalo še več žrtev. Splošno je tudi opažati, da nekateri avtomo-bilisti skrajno drzno in brezobzirno drve skozi mesto in z divjo naglico zavijajo okrog ovinkov ali jih pa celo režejo, ne meneč se za cestne policijske predpise. Pametno bi bilo takim divjim vozačem vzeti izkaznico in jim naložiti občutno globo, ki naj bi se stekale v korist fonda za ceste. Snoči pa je bilo pozorišče usodne pro- metne nesreče tudi križišče nad železniško postajo v Bršljinu blizu Osojnikove gostilne. Iz Bršljina se je proti Novemu mestu peljal ob 19.10 na enovprežnem vozu 53-letni veleposestnik Jože Čudovan, doma iz Čadreža pri Št Jerneju. Od mesta proti Bršljinu je prav takrat pridrvel neki avtomobilist, ki je z vso silo treščil v posestnikov voz in ga razbil. Posestnika Ču-dovana je močan sunek vrgel v loku z voza na cesto, kjer je obležal z razbito lobanjo. Konj se je iztrgal iz vprege in divjal po cesti proti Novemu mestu. Pozneje so ga kilometer daleč ustavili na Ločen-ski cesti Gostilničar Ivan Osojnik je ponesrečenega posestnika Čudovana prepeljal v Bolnišnico usmiljenih bratov v Kan-dijo, kjer še danes leži v globoki nezavesti. Ugotovili so, da ima razbito lobanjo in hud pretres možganov mimo tega odrgnine po vsem telesu. Čudovan je ugleden mož, znan po vsem Dolenjskem kot priden varčen posestnik. Doma ima ženo in pet otrok. Vse kaže, da je njegovo stanje brezupno in zato so ga tudi danes iz bolnišnice prepeljali domov. Brezvestnega šoferja je policija že izsledila in izročila sodišču. Ivan Uljetič v zvezi z morilcema Pričakal ju je v soboto pred Adamičevo graščino Ljubljana, 12. sept. Dvojni umor v Blatu pri Grosuplju je še zmerom deležen pozornosti vse naše široke javnosti. Trupli obeh umorjencev, posestnika Jožeta Nučiča in njegove žene Marije, sta bili po obdukciji v mrtvašnici prepeljani v cerkev na Gasnici, kjer je bil včeraj pogreb. Pogreba se je udeležila velika množica občinstva iz domače vasi in okolice. Edino, česar so se mogli orožniki v zasledovanju obeh morilcev oprijeti od kraja, je bila navedba kmeta, ki je srečal dva sumljiva neznanca na cesti, ko je peljal v rani jutrnji uri čebele na pašo. 2e od vsega početka pa se je okrog 161etnega Ivana Uljetiča, rejenca obeh žrtev, zgo-ščeval sum, da je vsaj od daleč sodeloval pri zločinu. Fant se je izprva sicer trdovratno izmikal, v svojih odgovorih pa se je zapletal v zmerom očitnejša protislovja. Nazadnje je le priznal, da je bil z morilcema v dogovoru. V soboto se je večerni vlak, ki prihaja iz Ljubljane, iznenada ustavil v neposredni bližini Adamičeve graščine pred Grosupljem. Nekdo je bil potegnil zasilno zavoro, a ko so sprevodniki skušali ugotoviti, kdo je bil, ni bilo ne duha ne sluha za njim. Pozneje pa se je izkazalo, da je vlak na tem mestu pričakoval Ivan Uljetič z električno svetilko v roki. Ko so ga orožniki vprašali, kaj je prav tisto minuto delal na tem mestu, se je izgovarjal na vse načine, pojasniti pa vendar ni mogel, kako je bil vedel, da se bo vlak ustavil prav tam. Vse kaže, da sta se morilca pripeljala s tem vlakom in sta se bila z Uljetičem dogovorila, da bo pred Adamičevo graščino obstal. Nazadnje so orožniki pod pretvezo, da bo dobil dediščino svojih rednikov, če vse po pravici pove, izmamili iz njega priznanje, da je bil dogovorjen z morilcema, da jima je odprl in jima svetil po hiši. Med drugim je izpovedal, da je bil eden izmed morilcev neki Slavko, ki je pred leti služil pri Nučičevih, njegovega pajdaša pa ni poznal. Preden so ga orožniki odgnali na postajo, je Uljetič še rekel nekomu med sosedi: »Sad če biti sve moje i sad ču prodati vole!« Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ves zločin povsem po načrtu zasnovan in da je bil tudi mladoletni Uljetič od vsega početka zapleten v stvar. Ivana Uljetiča je mati rodila v jetniš-nici, kjer je prestajala kazen, potem ko je umorila svojega moža. Ko je bil dve leti star, so ga Nučičevi poiskali v Dečjem domu v Ljubljani, pozneje pa so ga morali za nekaj časa oddati Dečjemu domu v Trogiru, kjer je ostal štiri leta. Nekako pred dvema mesecema so ga dobili nazaj, a fant je bil, čeprav sicer živahen, precej potuhnjene narave. Po navadi se je malo družil z vaškimi otroki, pač pa je rad navezoval stike s starejšimi delavci in hlapci, ki so od časa do časa prihajali k hiši Od tod tudi najbrž njegovo poznanstvo z zagonetnim Slavkom. Grosupeljski orožniki So bili danes vnovič ves dan na nogah. Kakor pričakuje jo, bo Slavko, ki je po vsej pr liki iz okolice, kmalu aretiran. Obup zaradi bolezni Log pri Litiji 11. septembra Včeraj popoldne ob poi 17. so ljudje na travniku, ki se začenja ob železniški škar. pi zagledali ležečega moškega, ki si ji očividno storil silo. Kmalu se je okrog njega zbralo precej vaSčanov, ki si niso vedeli pomagati, pač pa so takoj po železniški čuvajnici telefonirali v Litijo orožnikom za posredovanje. Mimoidoči kolesar je ugotovil, da je Puncer Oskar, rojen L 1901 v Celju in tja pristojen. Iz dokumentov je razvidno, da je služil svojčas pri mornarici, trenutno pa je stanoval v Ljubljani na Glincah. Pri sebi je imel več zdravniških izpričeval, ki pravijo, da je bolehal za neozdravljivo srčno boleznijo in močnim revmatizmom. Poklican je bal na orožne vežbe. Popil je neko belo tekočino, ki je bala brez vonja. Za slovo je napisal v svoji beležnici dva listka, enega za oblast, drugega za svojce. V obeh opravičuje svoje dejanje z neozdravljivo boleznijo. Mrtveca so na odredbo orožnikov prepeljali v mrtvašnico na litijskem pokopališču. Vzgoja skavtskih voditeljev V tečaju na robu bosenskega pragozda je dosegel prvo oceno slovenski tečajnik Sarajevo, 11. septembra Skavtska organizacija, ki ji je položil temelje angleški lord Baden Powell, se je tudi v naši državi močno razmahnila. Domala vsak večji kraj ima svojo skavtsko edinico, nazvano steg, ki nosi ime po kakem jugoslovenskem odličniku ali zgodovinski osebi. Skavtizem ima vodilno načelo: Bodi pripravljen! Mladina se vežba v stegih, na taborih, na pohodih in vsepovsod, da bo nekoč vredna svojega mesta v državni zajednici. Letošnje poletje so bili v raznih krajih tabori in tečaji. Posebno važen je bil skavtski tečaj, ki ga je priredila drinska skavtska župa na robu bosanskega pragozda v Jelaških Lukah ob Krivaji. V lažjo orientacijo naj navedemo, da je treba potovati iz Sarajeva do Zavidovičev 3 ure z vlakom, od tam pa je še tri ure vožnje z gozdno železnico. Vsa pot razkazuje izletnikom neizmerno bogastvo, ki ga premore naša država v svojem osrčju. Je-laške Luke so svet zase. Narod je siromašen, a pošten. Tja še ni posegla kultura. Večina ljudi je nepismenih in v pohvalo omenjamo, da so skavtski taborniki izrabili svoj skromni prosti čas tudi v to. da so vzel! v roke nepismene prebivalce in jih učili čitati in pisati. Poleg pobijanja nepismenosti so se posvetili tudi zdravilstvu. Marsikateri kmetiški ranjenec je dobil prvo pomoč, obvezo in zdravilo pri vrlih skavtih. Vode okrog Jelaških Luk trpe na pomanjkanju joda. Zato je tam močno razvita golšavost. Vsem tečajnikom bo v spominu neka ženica, ki si je tudi prišla ogledat tabor. Nosila je golšo, večjo kakor glava ... V tabor so se priglasili skavtje iz mnogih krajev Jugoslavije. Večino so tvorili člani domače drinske župe. Bilo pa je tudi nekaj Slovencev. Vsak tečajnik si je postavil lasten šotor, skupina kuharjev je imela svoj stan, da so se letošnji taborniki lahko posvetili samo študiju in vež-bam. Vodja tečaja je bil načelnik sarajevske župe Mihajlo Jenjič iz Sarajeva. Med predavatelji so bili najodličnejši skavtski organizatorji, med njimi Mano Seifert iz Ljubljane. Več predavateljev je bilo tudi iz Zagreba. Dnevni red tečaja je bil naslednji: vstajanje ob 5. uri zjutraj, počitek ob 22. uri. Dnevno je bilo po 6 ur predavanj, ostali čas so porabili za pionirstvo, izlete in dela v naravi. Predavanja so bila o naslednjih predmetih: zgodovina, razvoj in značaj skavtizma, ideologija skavtizma, psihologija otroka, osnova skavtske prakse. etika skavtskega vodje, vodni sistem, higiena, telesne vaje. redovne vaje, lahka atletika, igre, metodika in način dela, ta-borenje, pionirstvo, topografija, ročna dela, delo z volčiči (najmlajši pripadniki skavtizma), delo v klubu z roveri in sta-narinaricami (odrasli moški in ženski skavtje), delo s seljaki in delavci, svečanosti in še to in ono. Posameznega tečajnika so ocenjevali med drugim tudi z naslednjih vidikov: osebno razpoloženje, razpoloženje do drugih, doprinos k skupnemu veselju, delo za sebe, delo za očbo korist, marljivost, uspeh dela, lastna iniciativa, čuvanje zdravja, urejenost, disciplina, odzivanje na signale, držanje v odmoru. Na osnovi izpitnih ocen, rezultata tekmovanja, pokazne volje in sposobnosti na tečaju in po vseh ostalih ugotovitvah so dobili tečajniki posebna spričevala. Večina je bila kvalificiranih za skavtske vodje. Slovenskim skavtom je bilo v veliko veselje, da so odnesli s seboj najboljše spričevalo. Prvi v tečaju je bil namreč br. Duško Pleničar iz Litije, načelnik litijskih skavtov stega kralja Matjaža. V teku tečaja je bilo tudi več nočnih vežb. Med najlepšimi pohod' i" bil v popolni opremi na naiviši" n^n-nck-točko v okolišu, na Sekiro Po* vh jc vo Diplomatski slovar Po dveh skokih na druga področja na« daljujem danes razmotrivanje o položaj« nevtralcev. V prejšnjih sestavkih sem samo na splošno opozoril na pravice in dolžnosti nevtralnih držav ter vojskujočih se držav napram nevtralnim. Danes želim nadaljevati poglavje o pravicah tn dolžnostih nevtralcev v suhozemni vojni Poglejmo si kakšne so v tej dolžnosti nevtralcev. To poglavje je precej obsežno in ga bom zaradi pregleda razdelil v tri dele: L dejanja nevtralne države na svojem teritoriju (ozemlju), 2. dejanja državljanov nevtralnih držav na ozemlju lastne države, 3. dejanja državljanov tretjih držav na ozemlju nevtralne države ali izven njega. Oglejmo si prvo vrsto dejanj, da odgovorimo na vprašanje: Kaj sme ln kaj ne sme storiti nevtralna država na svojem ozemlju? Po že navedeni peti haaški konvenciji iz leta 1907 so postavljene nevtralni državi naslednje omejitve: 1. ona ne sme dovoliti na svojem ozemlju zbiranja borcev za nobeno izmed vojskujočih se strank, 2. ona ne sme dovoliti prehoda čet katere izmed vojskujočih se strank preko svojega ozemlja, 3. ona ne sme dovoliti izdelovanja ali pripravljanja orožja, municije afi vojnih ladij za nobeno izmed vojskujočih se strank. (Znano je, da je ameriški nevtralnostni zakon izrecno uvedel embargo na izvoz orožja ali prepoved prodaja orožja katerikoli izmed vojskujočih se strank; znano pa je tudi, da se Roosevelt že dolgo bori za spremembo te določbe, ker so zaradi nje oškodovane one vojskujoče se stranke, ki imajo denar, na korist onih, ki denarja nimajo. O tem pa bom imel še priliko podrobno govoriti) Tem dolžnostim nevtralnih držav, ki so seveda v praksi lahko samo bolj aH manj spoštovane (odvisno je to v veliki meri od mednarodnega položaja nevtralne države), odgovarjajo na drugi strani dolžnosti vojskujočih se strank, ki ne smejo izvršiti nobenega dejanja vojnih sovražnosti na nevtralnih tleh. Ako na primer vojskujoče se čete v begu pred sovražnikom ali iz kakega drugega razloga vdere-jo na nevtralna tla, jih nevtralna država ne le sme, temveč tudi mora razorožiti in internirati kot vojne ujetnike do konca vojne. Takih primerov poznamo iz preteklosti precej, ni pa izključeno, da nam bodo v kratkem znani novi primeri v sedanji vojni. Iz navedenih pravil je razvidno, da ne smejo na ozemlju nevtralne države izvršiti nobenega sovražnega dejanja proti vojskujočim se strankam niti državljani nevtralne države, niti Inozemci To načelo je bilo zamišljeno seveda kot absolutno ali stoodstotno, toda že v zadnji svetovni vojni se je izkazalo, da je bila nevtralnost nekaterih večjih držav samo tako zvana »dobrohotna nevtralnost«, dobrohotna za to ali ono vojskujočo se stranko. Tako je na primer Italija, ko še ni vstopila v vojno, premestila vse svoje čete s francoske na avstrijsko mejo, medtem ko je o švedski znano, da svojih čet ni zbirala proti Nemčiji temveč proti Rusiji. V kolikor bi se sedanja italijansko stališče moglo označiti za nevtralnost (osebno mislim, da gre bolj za politiko čakanja, ki ni istovetna s politiko nevtralnosti), bi tudi njeno sedanjo nevtralnost lahko označili le kot »dobrohotno«. O »dobrohotni nevtralnosti« (dobrohotni za Anglijo in Francijo) lahko govorimo tudi v sedanjem primeru Zedinjenih držav Severne Amerike, posebno ako upoštevamo Rooseveltove namere. Ne glede na te izjeme, ki tudi tu samo potrjujejo pravilo, pa moramo reči, da je tako zvana »dobrohotna nevtralnost« v nasprotju s strogim pojmovanjem nevtral-noti. Zato je na primer nevtralni državi prepovedano tudi istočasno podpiranje obeh (ali več) vojskujočih se strank, četudi v enaki meri, kajti potrebe obeh vojskujočih se strank niso nikdar enake in se zato nevtralna država ne more s tem izogniti nevarnosti, da ne bi s svojimi dejanji ene izmed vojskujočih se strank bolj podprla kakor druge. Tako zvana »materialna nepristranost« (ali ne-pristranost v zalaganju z materialom) bi se torej kmalu izkazala kot — pristra-nost, odnosno vsaj sorazmerna pristra-nost. Vpogled v pravice in dolžnosti nevtralnih držav nam tako sproti odkriva, kako kočljiv in izpostavljen je lahko položaj držav, ki so se odločile za neudeležbo v konkretnih sovražnostih. Menda je to precej v nasprotju s tem, kar se o nevtralnosti na splošno in brez pravega znanja misli. Scrutator — Pri zlati ali, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter In nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi. Ogl. reg. S. br. 30474/35. dila skozi romantične predele, tesno ob reki Krivaji, kjer je cesta vsekana v žive skale. Sledili so nekaj časa tudi železniški progi, ki vozi v serpentinah celo v višino do 1200 metrov. Na Sekiri je še mnogo takih kosov zemlje, kakor v pragozdih. Mestoma naši tečajniki niso mogli skozi nepredorne šume, ker so jim zapirale pot stoletne smreke. Tam so zajetna drevesa, ki po stoletjih rasti padejo kot žrtev starosti ali viharjev in prelomljena strohne. Do njih ne morejo delavci. Pot iz Jelaških Luk, ki so v višini 500 metrov, do Sekire je dolga 6 ur. Taborniki so imeli ves čas precej obiskovalcev iz domače in sosednjih vasi. Prebivalci so katoliki in muslimani. Obe veroizpovedi imata tam svoje božje hra-! me. Tečajniki iz vseh predelov širne Jugoslavije so spoznali skromen način življenja v odročnih bosanskih šumah. Tečaj je popolnoma dosegel svoj namen. Vodi-; teljem skavtskih edinic je dal novih pobud za nadaljnje delo. Prepričani smo, da bodo svoje dosedanje delo še bolj razmahnili v ' duhu pravega skavtskega življenja, ki se • razvija na soncu, ob vodi, na svežem zraku in to v popolnem soglasju z moderni-j mi vedami, ki jih uče pedagogika, psiho-j logija in higiena. Jugoslovenska mladina 0g« in »Ogg« 230 — 240; >2« 210 — 220; >5« 190 — 200; >6< 170 do 180; >7« 145 — 155; »8« 117.50 do 122.50 Mtol: baški, sremski beli brez vreč novi 287.50 - 292.50. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski v jutastih vrečah 102 - 104; v banatski, v jutastih vrečah 100 - 102 Sokol Priprave jugoslovenskih Sokolov za olimpiado v Helsinkih. Načelstvo Saveza SKJ je sklenilo, da bodo v soboto, 23. septembra t. 1. pregledne tekme za sestavo tekmovalne vrste, ki se bo drugo leto udeležila olimpijskih iger v Helsinkih. Pravico, udeležiti se preglednih tekem imajo vsi tisti bratje, ki so se udeležili tekem za meč kralja Aleksandra I v Zagrebu, nadalje vsi tisti bratje, ki se zaradi služenja v vojski, zaradi bolezni ali drugih opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti tekem za kraljev meč v Zagrebu Bratje tekmovalci, ki so se letos udeležili meddržavnih tekem v Parizu in v Varšavi, so oproščeni od teh preglednih tekem. Vaje za pregledne tekme so iste, kakor so bile za tekme za meč kralja Aleksandra. Prijave za to tekmo morajo bratje poslati preko svojih društev direktno načelstvu SSKJ do 17. septembra t. 1. Svoje župe naj o tej prijavi obvestijo pismeno. Stroške prevoza nosijo društva, odnosno župe, vse ostale stroške pa nosi Savez SKJ. Savezni enodnevni tečaj za tekmovalne vaje v Helsinkih. Načelstvo SKJ bo priredilo v ponedeljek 25. t. m. v Ljubljani enodnevni tečaj za tekmovalne vaje za olimpijske igre v Helsinkih Tečaj je obvezen za vse tiste tekmovalce, ki so se udeležili meddržavnih tekem v Parizu in v Varšavi, ter za vse tiste tekmovalce, ki se bodo udeležili preglednih tekem v soboto 23. t. m. in ki bodo uvrščeni v vrsto za tekmo v Helsinkih. Vse stroške bo nosil Savez SKJ. Tekme, akademija in tečaj bodo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani na Taboru. Opozarjamo na te zanimive prireditve vse sokolsko članstvo m narodno občinstvo. Podrobnosti bomo še javili. Izredna skupščina Saveza SKJ. Po sklepu seje starešinstva Saveza SKJ z dne 15. maja t. 1. bi morala biti izredna skupščina Saveza SKJ v mesecu septembru. Izvršni odbor Saveza SKJ pa je na svoji seji z dne 26. avgusta t. 1. sklenil, da bo izredna skupščina Saveza SKJ 30. septembra in 1. oktobra t. 1. V zvezi s tem sklepom je bilo določeno, da bo 17. t. m. ob 8.30 seja plenuma savezne uprave, ki bo združena s sestankom vseh župnih starešin Na tem sestanku se bodo obravnavala vsa vprašanja, ki zanimajo sokolstvo. Dolžnost vseh župnih starešin je, da se seje plenuma 17. t m. v Beogradu točno in zanesljivo udeležijo. Molčati in delati! Zabeležili smo že, da se je novi finančni minister dr. Jura j Sutej, ki je doma iz Sarajeva, prvič kot minister pripeljal v Sarajevo in bil svečano dočakan. Ko je odpravil veliko število delegacij, je sprejel tudi sarajevske novinarje ter ostal z njimi del j časa v razgovoru. Na njihovo prošnjo, naj jim da kako izjavo o političnem položaju, je dejal: »Mislim, da je v sedanjih časih najpa-metneje molčati in delati. Mi se dela ne bojimo in verujemo, da bo kronano z uspehom. Kot novinarjem .vam morem reči samo to, da je vaša sveta dolžnost opozarjati in prepričevati ljudi, da ni prav nikakega razloga za kakršnokoli bojazen glede varnosti države in ne glede varnosti dinarja.« Stališče dalmatinske JNS do sporazuma V ponedeljek je bila v Splitu seja širšega banovinskega odbora JNS za bivšo primorsko banovino. O seji je bil objavljen komunike ki pravi: Ideja narodnega edinstva in državne nedeljivosti ostaja tudi nadalje osnovno načelo stranke in znak za zbiranje vseh, ki izpovedujejo enaka načela Dosledna svojemu stališču do dosedanjih poizkusov za dosego sporazuma, zavzema JNS v bivši primorski banovini enako stališče tudi do doseženega sporazuma, iz katerega je izšla banovina Hrvatska, ter vidi v njem, pričakujoč, da bo pripomogel k pomirjenju duhov, ureditvi razmer in okrepitvi države, rešitev važnega državnega vprašanja. Spremljajoč nadaljnje delo pri izvajanju sporazuma, poudarja JNS v bivši primorski banovini svoj sklep, da čedalje bolj intenzivno sodeluje v političnem življenju države in banovine ter da deluje v novih razmerah v službi istih načel, ki jih je stranka postavila kot osnovo in upravičilo svojega obstoja. Zato se pooblašča predsedstvo banovinskega odbora, da stopi v stik z vsemi organizacijami JNS na ozemlju banovine Hrvatske. Za nadaljnje delo in organiziranje je bil izvoljen odbor, ki bo v tem delu podpiral predsedstvo. Odboru je na čelu dr. Grga Andjelinovič. JNS v Boki Kotorski V ponedeljek je bila v Tivtu v Boki Kotorski sreska konferenca zaupnikov JNS iz kotorskega sreza. Konferenca je bila zelo lepo obiskana. O političnem položaju je poročal Rudolf Giunio, član glavnega odbora JNS. Po njegovem referatu je bila sprejeta resolucija, ki bo dostavljena vsem pristašem stranke v kotorskem srezu. Obenem je bilo sklenjeno, da bo priredila JNS v srezu večje število shodov in sestankov, na katerih bosta govorila tudi podpredsednik JNS dr. Andjelinovič in bivši poslanec inž. Manfred Paštrovič. Beležke ,! Požar v skladišču bencina na Sušaku Sušak, 12. sept. o. V skladišču bencina na Sušaku je izbruhnil velik požar, ki je povzročil za dva milijona din škode. Poslopje velikega skladišča bencina, petroleja in nafte, ki je snoči pogorelo, je last tvrdke Columbo & Richtman. Proti navijanju cen V ponedeljek popoldne je bila v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje pod predsedstvom ministra dr. Budisavljeviča konferenca o sestavi uredbe proti navijanju cen. Konference se je udeležil tudi zastopnik hrvatskega bana dr. Rudolf Bičanič. Izvoljen je bil ožji odbor, ki bo izdelal na osnovi iznešenih misli in načel načrt uredbe za pobijanje navijanja cen. Uredba bo določala tudi ostre kazni za nepotrebno kopičenje živ-ljenskih potrebščin Hrvatska nekdaj in danes V hrvatski reviji »Obitelj« objavlja dr. Josip Andrič, članek o rešitvi hrvatskega vprašanja. Članek Ima naslov »Hrvatska zopet sama svoja« in izvaja, da bo lahko Hrvatska nadaljevala sedaj svoje življenje tam, kjer ga je prekinila L 1918. O sporazumu pravi: »Hrvatska je dosegla s sporazumom mnogo več, kakor Je imela kdajkoli v av-stro-ogrski monarhiji Tako obsega danes področje, kakršnega ni imela Hrvatska od 1. 1409, ko je padla Dalmacija pod nadob-last Benetk. Izpolnjeni so stoletni ideali po združitvi Hrvatske, Slavonije in Dalmacije pod vodstvom Zagreba. Vse tri hrvatske pokrajine so danes sestavni del banovine Hrvatske ter jih bo upravljal hrvatski ban s hrvatskim saborom. To ozemlje pa je še povečano s hrvatskimi deli Bosne ln Hercegovine. Hrvatski ban je bil pod Avstro ogrsko imenovan od kralja na predlog madžarskega ministrskega pred sednika. danes pa bo imenovan po zaslišanju predsednika sabora. Pod Avstro-Ogrsko so imeli Hrvati do L 1914 samostojno izvršno in zakonodajno oblast v treh panogah državnega življenja: v notranji upravi, v sodstvu in prosveti ter pozneje med svetovno vojno še v narodnem gospodarstvu. Sedaj imajo zakonodajno in izvršno oblast kar v desetih panogah državnega življenja.« Preselitev pisarne dr. Mačka in HSS Zagrebški listi objavljajo, da se je preselila politična pisarna dr. Mačka in Hrvatske seljačke stranke iz prostorov na Prila-zu 9, kjer je bila dolga leta skupaj z zasebnim stanovanjem dr. Mačka in njegovo odvetniško pisarno. Pisarna bo odslej v domu Gospodarske sloge v Zvonimirovi ulici 17, Tu bo odslej dr. Maček sprejemal tudi stranke, kadar se bo mudil v Zagrebu. Zagrebški listi priporočajo vsem pristašem in organizacijam HSS, naj pošiljajo v bodoče tudi vsa pisma za dr. Mačka v politično pisarno in ne direktno na njega v Beograd, Zagreb ali Kupinec. Zakaj »Hrvatski Sokol" ne bo obnovljen Kakor je znano, se je nekaj časa govorilo, da bo v banovini Hrvatski obnovljen nekdanji »Hrvatski Sokol«. Sedaj objavlja »Hrvatski dnevnik« izjavo dr. Mačka proti obnovi »Hrvatskega Sokola«. Dr. Maček je mnenja, da se sokolstvo m znalo prilagoditi hrvatskim prilikam in da je bilo na Hrvatskem bolj paradna kakor pa telovadna organizacija. Današnjemu sokolstvu očita dr. Maček, da se je oiganiziralo po posameznih slovanskih državah, ne pa po narodih; zamer ja mu, da o Hrvatih ni vodilo računa. Mesto sokolstva naj se zato za Hrvate organizira posebna telovadna organizacija. ki bo tipično hrvatska. Kakor smo že poročali, se bo ta nova organizacija imenovala »Hrvatski Junak«. Poleg nje bo v vseh delih države še dalje obstojalo in delovalo jugoslovensko sokolstvo, ker smo prepričani, da mu nihče in v nobeni pokrajini ne bo skušal s silo onemogočiti življenja. Hrvatskih političnih kaznjencev ni več »Hrvatski dnevnik« z zadoščenjem ugotavlja v posebnem uvodniku, da so bili po zadnji veliki amnestiji izpuščeni na svobodo poslednji hrvatski politični kaznencl. »Po tej tretji amnestiji ni v zaporih nobenega hrvatskega političnega kaznenca več.« Reorganizacija zagrebške banovinske hranilnice Zagrebški listi prinašajo izjave g. Lo-vinčiča, glavnega ravnatelja banovinske hranilnice bivše savske banovine. Ravnatelj Lovinčič je rekel, da so že pri pogajanjih za sporazum govorili o ustanovitvi velike depozitne banke za novo banovino Hrvatsko. Ta zavod, ki naj bi izšel iz dosedanje banovinske hranilnice bo imel za hrvatsko ozemlje vse pravice in privilegije Državne hipotekarne banke. Prevzel bo tudi sedanjo hranilnico primorske banovine, imenoval pa se bo najbrž »Hrvatska deželna hipotekama banka in hranilnica«. Na koncu je ravnatelj Lovinčič napovedal, da se bo ta reorganizacija izvedla že v najkrajšem času. hrvatski socialisti »Slobodna riječ« glasilo hrvatskih cialnih demokratov razpravlja o sporazumu in podčrtava, da so bili socialisti od nekdaj za kompromisno rešitev hrvatskega vprašanja, ki so jo smatrali za edino mogočo. V doseženem sporazumu vidijo tako rešitev in ga zato pozdravljajo. List nato nadaljuje: »Iz vsega srca želimo, da bi bili temelji naše nove skupnosti taki, da se bo dala na njih zgraditi čim boljša, čim večja in čim lepša narodna zgradba. Enako želimo, da bi nova Hrvatska postala steber demokracije, ker smo globoko prepričani, da je tudi ta končni uspeh hrvatskega naroda v stvari zmagoslavje demokratske ideje.« Nov glasbeni fenomen Zgoraj vrt, spodaj smrt Ameriška dekleta postajajo krepkejša Meritve in kontrolni poskusi na ameriškem vseučilišču Mc Gilla so pokazali, da so študentke povprečno za 16 odstotkov krepkejše nego njih prednice pred 35 letL Med tem ko so mogli L 1904. samo 26 odstotkov mladih študirajočih dam proglasiti za sposobne za vse oblike telesnih vežb, velja danes to že za več nego 96 odstotkov študentk. Med tem ko je znašala višina mlade miss iz L 1904. povprečno 1.59 m, nje teža pa 53.8 kg. meri današnja povprečna ameriška študentka v višino 1.62 m in tehta 56.5 kg. S poljsko nemškega bojišča Francoski topovi na Maginotovi črti so dobro maskirani Varšava v preteklosti Ustanovna listina poljske prestolnice se je izgubila aH pa je zgorela Od kod izvira ime poljske prestolnice, do danes še ni neoporečno dognano, manjka nam tudi listin, ki bi povedale natančni datum, ko se je nekdanje ribiško naselje spremenilo v vas in ta vas pozneje v mesto. Velikopcljski kodeks omenja šele leta 1251. uradno listino, ki navaja tri vasi v arhidiakonatu Czersku (pri Varšavi), ki morajo oddajati desetino cerkvi v Gori (danes Gori Kalvariji). Te vasi so »Ne-cecz«, »Mezevo« in »Warsewa«. V zadnji spoznamo današnjo Varšavo. Da je bila to vas, ki je pripadala mazovijskim vojvodom, ne pa samostojna plemenitaška naselbina, ni dvoma. Ves ta mazovijski okraj na obeh straneh Visle je bil posut s takšnimi vasmi. Tu je bilo središče in težišče vojvodstva. Iz Plocka se je težišče preneslo v Czersk, iskalo je nekako ravnotežje. dokler se ni ustavilo končno pri Varšavi. Varšavo kot mesto omenja neki uradni dokument iz 13. stoletja, točneje iz 1. 1289. 2e 1. 1339. je Varšava dobila dostojanstvo pravega mesta, ki je bilo primerno za velika politična zborovanja. Tisti čas je nastal med kraljem Kazimirom Velikim in križarskimi vitezi spor, ki ga je kralj predložil v rešitev apostolski kuriji. V Varšavi so se sestali zastopniki vseh strank in so s tem podali dokaz, da je šlo tedaj že za obljudeno, varno in udobno mesto. Varšava, ki Evropa dotlej o njej ničesar ni vedela, je postala namah zgodovinsko mesto. »Villa de Warsaw« jo imenujejo akti in jo opisujejo kot mesto, ki ga obdaja obzidje, v katerem prebiva mazovški vojvoda in ki ima mnogo udobnih hiš, trg in še druge udobnosti za prebivalce ter goste. Seje razsodišča so bile v presbite-riju cerkve sv. Janeza, akti omenjajo tudi šolo. ki je bila pri cerkvi, ter glavnega upravitelja mesta. Vsa pomembnejša mesta imajo svoje ustanovitvene listine ali privilegije. Varšava takšnega akta nima. Večina njenih zgodovinarjev meni, da se je ustanovitveni akt izgubil in da je postal žrtev požara ali tatvine. V New Yorku so odkrili 41etno deklico, ki ustreza vsem zahtevam, kakršne postavljajo na čudežne otroke. Njenega imena ne navajajo, ker hočejo starši otroka obraniti predčasne slave, listi na pišejo, da je deklica hči izvrstne pianistke. Kadar mati igra kakšno novo skladbo, jo otrok prosi, naj jo trikrat, štirikrat ponovi, nekoliko dni pozneje pa je sposoben ponoviti to skladbo sam, naj bo še tako težka, brez vsake napake. Deklica si te skladbe tako trdno zapomni, da jih lahko vsak trenutek z isto virtuoznostjo ponovi Poljska lahka artiljerija v diru zavzema novo postojanko Pariz — mrtvo mesto Vse prebivalstvo nosi plinske maske — Konec večernega življenja ob 20. uri Pred napadom Po poročilih, ki jih objavljajo nemški listi iz Ženeve, sledi pariško prebivalstvo z veliko disciplino in s popolnim mirom vsem predpisom za civilno zračno zaščito in se je tudi že navadilo, da ne napravi niti enega koraka iz hiše brez plinske maske. Vtis, ki ga dela Pariz, pa je vendarle vtis ogroženega in mrtvega mesta. Se vedno obratuje kot edini prometni pripomoček in v zmanjšanem obsegu samo podzemska železnica. Po odredbi vojaške oblasti se morajo vsi gostinjski obrati in zabavišča zapirati že 8. zvečer. Svetlobne reklame ni več vi- deti. Po tem času ni noben kabaret, nobena kavarna, noben kino ali nobeno gledališče več v obratu. Zasilna odredba je zvišala delovni čas v Franciji na 45 ur tedensko, v primeru potrebe pa se bo ta delovni čas zvišal lahko na 56 ur. za dela v korist narodne obrambe pa celo na 72 ur. Zene in otroci ne bodo smeli delati več nego 10 ur dnevno. Vsak moški v starosti od 18 do 49 let, ki ne pripada kakšni vojaški formaciji, pa mora poleg običajnih davkov oddajati 15 odstotkov svojih dohodkov, ki gredo v korist sklada za narodno obrambo. Windsorska dvojica v Angliji Windsorski vojvoda s soprogo se je v nedeljek vrnil domov v London. Stano-)1 bo v gradiču »Belvedere«, kjer je kot alj Edvard VIII. prečital svojo abdika-jsko listino. V zaklonišču Vojak obeSa bombe na nemSko letalo, ki se pripravlja na uničevalni polet Poročna mrzlica Pesem poljskega junaštva Westerplatte pri Gdansku je držala teden dni posadka komaj 215 hrabrih mož >Neue Ziircher Zeitung« piše: Ep posebne vrste predstavlja obramba Westerplatte pri Gdansku, kjer je majhna posadka poljske vojske vztrajala teden dni. Westerplatte leži na polotočiču ob ustju Visle in je samo nekaj kilometrov oddaljena od Gdanska. Tu so imeli Poljaki skladišče municije in blaga. Nemška vojna ladja »Schleswig-Hol-stein« je obsipala Westerplatte s pravcato točo granat, katere je metala iz žrel svojih 28 cm topov. Ko so nastopili nemški mornarji k napadu, so jih Poljaki dvakrat odbili. Oblegovalci so morali dobiti ojačenje, obstoječe iz nemške pešadi-je in topništva. Tudi pionirji so jim pomagali. Gozdiček pred poljsko postojanko so zažgali, za moža visok zid iz opeke, ki je obdajal Westerplatte, pa zrušili. Pri tem so se napadalci posluževali min in metalcev plamenov. Napad pa so podpirali tudi nemški bombniki v zraku. »Schleswig-Holstein« je ves ta čas neprestano bruhala ogenj. V četrtek je na poljski postojanki zapia-polala bela zastava. Westerplatte je bila tedaj v razvalinah. Ko je poljski poveljnik izročil postojanko Nemcem, so ti strmeli od osuplosti. Pred seboj so videli samo 160 vojakov in pet oficirjev, ki so postali njih ujetniki. 55 mož je padlo, ostalih 160 pa je bilo izčrpanih do onemoglosti iška volska Iz zgodovine njene oborožene sile Reorganizacija nemške vojske se je začela kmalu po svetovni vojni, sprva na skrivaj, pozneje, ko so padle omejitve po versajski mirovni pogodbi, čedalje bolj odkrito. Samo ob sebi umevno, da se je to delo posebno krepko nadaljevalo potem, ko je prišel na krmilo narodno socialistični režim. L. 1934 je razpolagala nemška vojska s 300.000 možmi. Z zakonom o vojaški obveznosti 1936 so ji postavili temelj za novo silo. Vojaška obveznost obsega vse Nemce od 18. do 45. leta, a rok vojne službe traja 2 leti, ne vštevši prehodne obvezne šestmesečne delovne službe (Arbeits-dienst). Prva rezerva obsega obveznike do 35. leta, druga pa do 45. leta. Zapovednik celokupne kopne, morske in zračne vojne «ile je državni vodja. Pred mobilizacijo je imela nemška vojska 1,200.000 mož, danes je pod orožjem nad 2 milijona Nemcev. Kopna vojska obsega 52 edinic, med temi 39 normalnega tipa, motorizirane ali ne-motorizirane, 3 gorske, 4 lahke, 5 oklepnih in 1 lahko oklopno brigado. Vse te edi-nice so razdeljene v 6 skupin. Sestavo divizij označuje obilna uporaba tankov, ki jih pride 72 na vsako divizijo, in težkih topov. V zadnjih šestih letih je postala nemška vojska v tem oziru naj moč nejša v Evropi. V vojni razpolaga predvidoma s 100 do 120 divizijami. Zračna vojna sila je obsegala v začetku tega leta 3000 aparatov prve linije, razdeljenih v 250 eskadrilj po 12 aparatov. V pi- lotskih šolah je nadaljnjih 700 prvolinijskih aparatov, a tudi 700 potniških letal se da uporabiti za vojno službo. Z intenzivno proizvodnjo se da skupno število prvolinijskih aparatov povečati na približno 6000, upoštevati pa je treba seveda tudi stroje druge in tretje linije. Pilotske šole dado na leto 3000 vojnih pilotov in 700 mehanikov, iz pilotskih častniških šol prihaja vsako leto 800 gojencev. Tovarn za letala ima Nemčija danes ena in dvajset in te morejo z osemurnim delom izdelati na leto 5000 avionov, z neprekinjenim 24-urnim delom pa 15.000. na Holandskem Zavoljo mobilizacijski ukrepov na Holandskem je nastala tam prava poročna mrzlica. Ker zavoljo števila parov, ki se hočejo poročiti, normalni delovnik v poročnih uradih ne zadostuje več, morajo poroke opravljati v poznih večernih in celo nočnih urah. »Bremen" — italijanska last Lizbonski list »Diario di Noticlas* poroča, da je bila nemška potniška ladja bremen« prodana neki italijanski paroplovni družbi. Prekomornik je že šel skozi Gi-braltarsko ožino ter je na potu v Napoli. Ladja je izvesila italijansko zastavo že dva dneva pred izbruhom vojne, takoj pri odhodu iz New Yorka. Levi in sloni proti avtomobilom Doživljaji v Krtigerjevem zaščitnem parku v Transvaalu Veliki Krugerjev zaščitni park v Trano-valu je avtomobilistom dostopen brez vsakih omejitev. Toda ker se v tem parku tudi velika afriška zverjad giblje brez omejitev, pretijo avtomobilistom pogosto razne nevarnosti. To je razvidno tudi iz letnega poročila, ki ga je pravkar iadala uprava Kriigerjevega narodnega parka. Nekemu vozaču se je nedaleč od nekega taborišča n. pr. zgodilo, da rou je počil obroč na enem izmed zadnjih koles avtomobila. Ustaviti se je moral, da izmenja I obroč. Baš ga je hotel natakniti na kolo, ' ko je z dolgimi skoki pritekla levinja in ga prestrašila s pretečim tulenjem. Istočasno je neki paznik zapiskal na svarilno piščaL Vozač je imel komaj še toliko časa, da je planil v avto. Levinja je zagrabila spalno vrečo, ki jo je bil avtomobilist vzel prej iz voza, in je odhitela po svoji poti. Naslednje jutro so našli to spalno vrečo nedaleč stran raztrgano na drobne koščke. Drugič je pretila največja nevarnost nekemu drugemu avtomobilistu zavoljo nekega slona. V severnem delu parka se je mož ustavil, da bi fotografiral čredo slonov. Tedajci je planil nenadoma velik samec proti vozu. Vozač je utegnil komaj v zadnjem trenutku obrniti voz in uiti z divjo brzino. Pri tem pa je trčil v drugega slona. Avto se je prevrnil. Slon, ki je bil ranjen v sprednjo nogo, je divje tulil, vendar pa je pobegnil v grmovje. Drugi slon, ki je zasledoval avtomobil, se je pri tem presenečeno ustavil, obrnil in tudi ušel. Neprevidni vozač se je rešil kakor po čudežu. Sloni Kriigerjevega narodnega parka se držijo najrajši v bližini avtomobilskih cest, ker vedo, da jim obiskovalci parka, ki potujejo skozi park v avtomobilih, radi darujejo kakšno oranžo. Oranže pa de-belokožci nad vse cenijo. Uprava narodnega parka je sedaj takšne darove pred večerom prepovedala, ker hoče preprečiti, da bi črede slonov zapirale ceste in ovirale promet. i Nemška vojska na poljskem ozemlju i leso: Motorizirane čete na pohoda Na levi: Stroj za proizvajanje elektrike v zaklonišču prod traftAu napadom Desno*; Vhod v zaklonišče z ulice — Desno: SKoz! nemške naselbino j Mrtveci s „Thetisa" Iz Londona poročajo, da so iz potoplje-e podmornice »Thetis«, ki so jo zdaj j dvignili, potegnili šestnajst trupel ponesrečenih mornarjev. Zogu na Angleškem Bivši albanski kralj Zogu je prispe v London, kjer pričakujejo v prihodnjih dneh tudi prihod njegove soproge, sina in njegovih sester. Zogu sam ostane v Angliji samo kratek čas. Prva direktna vojna napoved Kanade Britski dominion Kanada je s sedanjo vojno napovedjo Nemčiji izvršil prvo vojno napoved v svoji zgodovini. L. 1914. je Kanada v svojem uradnem listu objavila samo dejstvo, da je Velika Britanija napovedala vojno Nemčiji. ANEKDOTA Pri napadu na neko italijansko mesto Je hotel Napoleon poslati sporočilo v oddaljen kraj. Poklical je svojega adjutanta Junota in mu diktiral. Junot je pokleknil in pisal na kolenih, kar mu je Korzičan diktiraL Komaj sta končala, je priletela topovska krogla, udarila v bližini v zemljo in nasula peska na Junotovo pisanje. Junot se je hladnokrvno vzdignil, se priklonil krogli in dejal: »Uslužnost nad vse! Zahvaljujem se O, krogla, da si mi prihranila trud, ki bi ga imel s tem, da bi pisanje posušil s peskom.« Napoleon se je zasmejal in Junotova kariera je bila določena. Vrhovni vojaški poveljnik na Švedskem Šef švedskega generalnega štaba, general O.G. Thornell je bil s posebnim ukazom švedskega kralja imenovan za vrhovnega poveljnika vseh švedskih oboroženih oddelkov. Tele s šestimi nogami V neki občini pri Knittelfeldu v Ostmar-si je povrgla krava nekemu kmetu tele s šestimi nogami. Glavo in prednji del života je imelo tele mnogo večje kakor je to običajno, očesne jame pa so bile prazne. Tele je prišlo na svet brez dlake in je kmalu poginilo. ' NEPOTREBNI ALARM »Vidite, vso to vzbuno je povzročil ta-le otrok, ki si ne da, pa ne da vzeti telefonskega aparata..a. (»Ric et Raoc) Živilske izkaznice na Holandskem VSAK DAN ENA Kako silno vojna med velesilami lahko prizadene tudi države izven konflikta, kaže primer Holandske, ki je začela prošli petek uvajati izkaznice za živila Tudi bencin je mogoče dobiti samo proti izkaznici, zato računajo s skorojšnjo prepovedjo avtomobilskih voženj. pregled Marja Boršnik škerlak, Aškerc Sredi trpkih pesniških bojev, v katerih ;je bolj vihtel pero za svoje ideje, kakor pa ga je mogel podrediti strogi disciplini resnične pesniške tvornosti, je Anton Aškerc objavil 1. 1905. spis »Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne?« Če bi se enako vprašali o Antonu Aškercu, pri čemer je treba upesnitev spremeniti v življenjepisno študijo, bi mogel biti odgovor samo eden: Anton Aškerc je bil kot ena najznačilnejših slovenskih osebnosti izza zadnjih desetletij pred veliko vojno že zdavnaj vreden temeljite življenjepisne in literarno zgodovinske obdelave. V avtorici obsežne knjige (464 str.), ki jo je z naslovom: »Aškerc. življenje in delo« pravkar izdala založba Mo-dra ptica v Ljubljani, je našel pesnik »Balad in romanc«, ene izmed »zlatih knjig« slovenske poezije, vneto in temeljito proučevalko. Pesnik, ki ni mogel ali £smel najti človeške sreče z žensko, je dobil po neki nam neznani, morda pa ven- darle ne slučajni tebfai prav v ženski literarnega zgodovinarja, posegajočega k vsem širinam in globinam njegovega dela in v vse vzore in boje njegovega osebnega življenja. Ga Marja Boršnik škerlakova je doktorirala s tezo o socialnih motivih v Aškerčevi poeziji, še prej pa je izdala pri mariborskem ČZN temeljito bibliografijo A. Aškerca. Njena nova knjiga pomeni sintezo vseth dosedanjih osebnih in tujih proučevanj Aškerčevega življenja in dela, pomeni najobširnej-šo in že kar izčrpno monografijo pesnika, čigar značilnost •— to je pokazal tudi ta končni obračun z njim — ni toliko v kvalitetni, čisti vrednosti njegove poezije, kolikor v spojenosti tega pesnika z okoljem in časom. Tako se Aškerčev pomen prenaša s področja nadčasovne besedne umetnosti na politično, socialno in kultur. no terišče pesnikovega naroda. Podoba Aškerčeve osebnosti, rast in upadanje njegove tvornosti, učinek in neučinek njegovega dela, vse to dobiva vzlic vsej zakoreninjenosti v individualnem svojo delno in neizogibno pojasnitev v pesnikovem okolju in času. Pri nas ga ni bilo pomembnejšega pesniškega dela, če izvzamemo po zmagi Moderne izišle zbirke, ki se mu ne bi zo-perstavilo neumevanje in ki bi si brez bojev pridobilo odmevnost v širših vrstah slovenskega slovstvenega občinstva. Kontrasti Prešeren — Koseski, Gregorčič — Mahnič, Aškerc in njegovi nasprotniki so samo najbolj znani primeri. Aškerčev primer je posebno značilen, saj tu ne gre samo za neumevanje neke vrednote, — njegovo delo je šlo od knjige do knjige navzdol po pesniški vrednostni lestvici — marveč gre predvsem za globoko človeško dramo pešajočega pesnika, za bridki poraz v tekmi med starimi in mladimi, za tiho tragiko samotarja, ki je tvorni zamah in umetniško čistost navdahnenja (kolikor je le-to sploh imel) žrtvoval fanatičnemu boju za ideje. Po tej svoji človeški in pesniški usodi bi bil Aškerc kar upesnitve vreden junak: kot primer duhovnega bojevnika, ki žrtvuje Erosa svoje poezije Polemosu svojega prepričanja in umrje nezadoščen in razočaran v obeh svojih žrtvah. * Ga dr. Marja Boršnik-škerlakova se je polotila svoje končne naloge po dolgih in temeljitih pripravah. Že sestavljanje bibliografije jo je vodilo po vseh stezah Aškerčeve dejalnosti in mimo vseh vnanjih znakov njegove osebne in pesniške usode. Poleg estetsko kritičnega proučevanja Aškerčevega dela, ld je najobilnejtše v naši poeziji, je bilo treba najti mnogo novih sledov pesnikovega življenja, kritično proučiti že objaivljene podatke, skratka, opra. viti vse tisto dolgo, zamudno in dostikrat že kar nadležno delo na malo izoranera a biografskemu polju, kakor ga zahteva na znanstveni metodi sloneča življenjepisna in literarno-zgodovinska študija. Najbrž ne pozna nihče pri nas življenja in dela A. Aškerca do takih podrobnosti, kakor avtorica, čeprav še žive nekateri njegovi prijatelji in sodelavci. To poznanje je posledica njenega neumornega in smotrno izvedenega dela in njenega poskusa, da z nekih objektivno postavljenih točk, z analizo, ki hoče ljiti tudi konstruktivna in sintetična, prodre v vse duševne in duhovne komplekse rekonstruirane Aškerčeve osebnosti in da pokaže svojega »junaka«, kako agira in reagira v času in okolju. Avtorica je če ne odkrila, pa vsaj zno slov v vseh poslovalnicah Jutra. 25415-22 Sedmošolec išče stanovanje proti ln strukciji nižješolca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prva realna«. 25370-22 Visokosolki oddam sončno, zračno, opremljeno sobo z zajtrkom. Ogled med 2. in 4. uro. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25142-22 Dve dijakinji sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije. Poljanska cesta 20-111. desno 25353-22 Sobo odda V Dukičevem bloku oddam takoj prazno sobo Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 25388-23 Mesečno sobo opremljeno, oddam dvema gospodičnama 1. oktobra, Resi jeva cesta 30. 25387-23 Obrestonosne hiše, posestva parcele, mlin in žago s posestvom, gostilne prodaja; posojila dobavlja Realitetna pisarna, Ljubljana, Gosposvetska 3. 25389-20 Gozdno parcelo v ljubljanskem srezu kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Do 15.000 din«. 25411-20 Posestvo kupim na prometu, tudi za trgovino 70 do 200.000. — Samo resne ponudbe s ceno na og:l. odd. Jutra pod »Slovenija Hrvatska«. 25371-20 Prijazno sobo svetlo, s souporabo kopal niče, oddam dvema solidnima osebama z vso oskrbo. Strossmayerjeva 4-1., desno, nasproti poljanske gimnazije. 25400 13 Prazno sobo z vhodom s stopnišča, oddam. Mestni trg 5. Informacije v trgovini. 25419-23 Komfortno sobo lepo, oddam boljšemu gospodu ali gospodični, pri Iliriji. Naslov v vseh pa. slovalnicah Jutra. 25412-23 Opremljeno sobo takoj oddam. Rožna dolina, Cesta II. št. 5a. 25407-23 Sobo oddam takoj. Beethovnova 15, desno stopnišče, vra ta 17. 25336-23 Kuharica pridna in poštena, želi spremeniti mesto, gre tudi kot samostojna gospodinja le k dvema osebama samo v Ljubljani. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna 351«. 25351-2 Vafenci(ke) Za šiviljo bi se rada izučila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25385-44 Vajenca sprejme krznarstvo Rot na Mestnem trgu S. 25420-44 vtrnmnš Dober zaslužek nudimo vsak) osebi v metu ln na deželi Pišite na »Moj dom«, Ljub liana, Dvorakova 8. 261-3 Topilniški fitženjer specialist za visoko peč s takojšnim nastopom naj pošlje ponudbe z navedbo dosedanje prakse pod šifro »visoka peč« na »Propagando« d. Brezobvezen ogledi Aleksandrova Novo kolo državne razredne loterije daje zopet možnost zadeti velike dobitke Danes, dne 13. septembra so na razpolago srečke za I. razred 39. kola. žrebanje pa bo 14. oktobra. CEN A SREČK: četrtinka din so.—, polovica din loo.—, cela din Zoo.— Vsakomur je dana možnost, da si pravočasno preskrbi srečke za I. razred v domači glavni kolekturi »VRELEC SREČE«. Znano je naročnikom, da so v pretečenem kola zadeli v jako velikem številu visoke dobitke na srečke kupljene v kolekturi »VRELEC SREČE«. Pogosti veliki dobitki in tudi že milijonska premija naj Vam daje pobudo, da se takoj odločite za nakup srečke v kolekturi »VRELEC SREČE«. V 39. kolu bo državna razredna loterija izplačala srečnim igralcem 659000.000.— dinarjev. Priporoča se glavna domača kolektura državne razredne loterije VRELEC SREČE II Alojzij Planinsek, Ljubljana, Beethovnova 14, telefon 35-10 (Jrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot ttakarnaija Fran Jeran. — Za inneratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.