Tečaj XXXIII. gospodarske, obrtniške 111 narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.;%> po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. u Ljubljani v sredo 14. aprila 1875 0 b s e g : Razglas za lov pomladanskib hroščev (kebrov) na Kranjskem. PriporoČilo valivnic za koristne tičice na đre- vesih. (Konec.) dopisi. Stelja in gnoj. (Dal.) Skutnik skupnik". (Dal.) Podporno društvo za gimnazijalce. v _ Odkodi ima Kranjska dežela svoje imé ? Zemljica. Iz deželnih zborov. Mnogovrstne novice. Naši Novicar. Gospodarske stvari. Razglas za lov pomladanskib hroščev (kebrov) na Kranjskem. Družba kmetijska Kranjska ima še 75 gold, raz-deliti za lov in pomoritev pomladanskih hroščev. Kdor je nalovil en mernik ali več tega mrčesa, naj jih popřed s kropom poparjene in umorjene nese predstojniku kmetijske podružnice svojega okraja ali županu svoje soseske ali pa fajmoštru svoje fare, da jih zmeri, koliko jih je, in to potem brž družbi Kdor hoče take valivnice videti, naj jib pride gledat v pisarnico kmetijske družbe v Ljubljani, če si jih pa hoče kar naravnost naročiti, naj se obrne na Dunaj do gosp. Friceta Zeller I. Postgasse Nr. 20. Stelja in gnoj 26. (Dalje.) Ce stelja gnoj pomnoži 2 Potreba je, da čisto v nič denem in osramotim izgovor, ki se velikrat sliši v prid stelje. Pravijo nam- v re kmetijski v Ljubljano naznani. Kmetijska družba pla-cuje zvrhoma polni mernik po 30 krajcarjev, do- če tudi nekoliko gnojnice odteče, vendar stelja zmiraj pomaga, ker prst pomnoži. Ljubi kmetovalee! teh besedah je vsaka črka laž. Nobena stelja, ki je kler jej ne poide gori imenovanih 75 gold. Gospodje predstojniki kmetijskih podružnic iz zemlje izrastla, ne more prsti na njivi ne za en sam ) faj- reči ta mali trud moštri in župani se tedaj vljudno prosijo, na korist domaćemu kmetijstvu na se vzeti; nalovljeni kar se hrošči ostanejo njihova lastnina ; brošči so, ne dá kuretini pozobati, prav dober gnoj. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 4. aprila Í875. jih lot pomnožiti. Da to spoznaš, moramo v stelji dve razločiti, namreč to, kar zgorí, in pepél, ki ostane. 1000 liber stelje dá k večemu 50 liber pepela. No, pověj mi, ako 50 liber pepela na njivo potrošiš, za koliko pač bodeš zemljo pomnožil ? Naj U JL VUAU y XJ vv VAA xjk vy vy povém: z všemi 50 li- brami nisi ne za en lot zemlje pomnožil. Kako to? Kakor koso ali srp zavihtiš, vzameš z žetvijo proč vsih 50 liber pepela in morebiti še več. Kaj ti tedaj ostane V je gorljivega v stelji, kar je res glavna množina PriporoČilo valivilic za koristne ticice na vsega> Pa vendar prstí tudi ne pomnoží, temuč se zgubí JL • • . • . i ti v drevesih. s segnjitjem ravno tako, kakor s sežganjem Gnj ij e vec Po skrbijo kov na svoje vrte, ki drevje obirajo gosenic sicer počasi in naredi se iz stelje puhlica (humus) ? ki deželah in to celó po priporočilu vladnem je res polju prav koristna, pa tudi puhlica posleđnjič ali manj naglo, posebno v ješci zemlji in umni posestniki vrtov za to, da si privabijo tič- več ki veče ta namen služijo majhne lesene hišice ali manjše luknje, skozi katere tičice v to hišo segnjrje ne ostane čisto nic več od nje. Iz tega sledi ? da s imajo steljo > kakor s slamo se hmota ali masa zemlje čisto • V mc notri in ven morejo, ter si ondi gnjezdica napravijo. puhlica, ki pa Te hišice — valivnice (Nistkastchen) zato imenovane se z dratom pripno na drevesa. pomnožiti ne more. Korist je v tem 7 da se delà več 27. koristi nj i vam kakor travnikom. Drugi nadomestovdini snutek. Ker je přišel Čas, da zopet slišimo mile pevalice, nam z drevja trebijo požrešne gosenice, pri nas pa po druzih deželah zeló razširjene valivnice so še malo , tem Drugi nadomestek bi bilo izvažanje velike sile gno- jila, zlasti iz človeških stranišč, kuhinjskih odpadkov in znane jih našim gospodarjem živo priporočamo smetí iz mest na deželo, na kmete. Prava ravnomera v več, ker so dober kup (po 25 kraje.), pa jih tudi vsak gospodarstvu bi gospodar lahko sam naredi y ce Je Pripno se z dratom te valivnice na tako se s tem dosegla, ako bi se tište , kakor gnoj zopet izvažale na kmete, enkrat eno videl. od koder so prišle v mesta kakor živež. Za zdaj to snove tište reči drevje, ki V pac ostane le dobra misel, dokler ne doženemo do tega y y z vejami dobro obraščeno, pa ne golo; obesijo naj se da se bodo gnojne tvarine po mestih tako predelovale pa zmirom tako, da je luknja teh tružic proti solnčnemu da se bodo mogle ceno in brez pridržka daleč narazen izhodu obrnjena, nikoli pa ne proti severu; vsako spo- razvažati. Nekaj pa se more tudi sedaj V ze mlad se morajo tružice očediti nesnažnih gnjezd prej- kostí, pérje, dlaka, volnate cunje, usnjeni odpadki šnjega leta. storiti. Vse po- susena kri, pepel in umatc; ^uiijc, uoijjcuí , pv sicer tudi izluženec (izluženi pepel) y 122 saje itd. ko se je zopet posušil bi se na kmete nazaj spravljalo. vse to in tako naj Solske stvari. , ka- mor se more spravljati tudi drug mestni gnoj , temveč Nič teli tvarin naj se ne porablja blizo mest daleč o deželi bi se morale take řeči razvažati in ra- biti se posebno po tacih poljih in njivah, kamor je sicer težko gnoj spravljati. Sa) te reci se morejo lehko Podponio društvo za gimnazijalce. Mnogotere težke uíme, ki že nekaj let na našo Do- pritiskaio zeló občutljivo tudi ■ ■■■■ ■ PR lensko bijejo in to nekdaj blagreno pokrajino čez v veco revščino tlačijo spravljati, kamor si bodi, in imajo v sebi prav veliko na našo Novomeško gimnazijo. Ne samo da živežnosti ali tečnosti. Pred drugim moram na to po- ............................~ se vsled slabih ietin število učencev na tem za Dolensko vdariti, da vsak kmet naj si gleda toliko kosti nazaj najvažnisem obrazilnem zavodu od leta do leta stalno dobivati, kolikor jih z živino prodá. Kaj pa bomo k zmanjšuje — revščina tlaci tudi večino sedanjih učen- > temu rekli, ako so pri nas še kraji in soseske, v katerih cev y ter jim ovira napredek in mnogokrat izdatno znan- se moka iz kosti toliko kakor nič ne rabi? Na tujem stveno delavnost počisto zadušuje. radi plačujejo po 5 gld. cent koščene m oke, ker vedó da z bogatejšo žetvijo se ta zdajek več kot Pri nas pa se celó povrne šc namen y da se kostí na tuje pro- Kdo bi se ne hudoval, ko vidi tako gospodar- dajajo. stvo ? Pa res! Ako člověk vidi strašno nevredjene za gimnazijalce. ozirom na te tužne prizore ustanovil se je v Novome8tu začasni odbor (Comité) —obstoječ iz za-stopnikov mestjanov, uradnikov, učiteljev in duhovšcine s tem namenom, da osauje pod porn o društvo gnojne kupe z nezmérno steljo in k temu še prodajanje kosti 11a tuje y in ako vé, da 12 liber kosti ima v sebi več fosforové kisline kot 1000 liber stelje čudo, ako bi zaklical : o ti neumni kmet! y bi ne bilo 28. Tretji nadomestek. Po pravilib (uradno potrjenih, ado. 29. januari^ 1875. št. 886) ima podporno društvo skrbeti, da se revnim in pa vrednim učencem pripomaga za učne po-mocke (knjige i. dr.), za učnino, stanovino, hrano obleko i. dr. reševali : t Povzél bom vec reči 2. Stelja s koŠenin. skupaj. Stroški dobrodelnesra ugtanova naj bi se © z obrestimi obátojece (od leta 1858) podporné za loge 2300 gold. ; Planinski gnoj. Po nekaterih krajih na Tirol-skem v planinskih hlevih zmrznjeni gnoj po zimi vozijo gnoj v res- z dobrohotnimi dařili ; z letnimi doneski staloib udov naj manj nici gnoji in Je r a neki nadomestek za to, kar v doline in ga tam po polji raztrosijo. Za oskrbljevanje in porabo premoženja ima skrbeti se z žetvijo stalni odbor, v katerem je vsakratni direktor gimna- odpelje. Toda tako delati se pravi pa tudi ob enem pla- nino guliti in ropati y je torej nespamet in kmetijstvo- zijski » in pa šest udov, voljenih v obcnem zborovanju. hišnim vrtom, ka- skaza. Poskusi tako delati s svojim kor delaš s planino, in kmali boš spoznal, kakošna butoglavost da je to. Povej •LUI, v^ Ml XZJ \j\x)ctii^^ct! jcc Ûiaouu pu iviu oo 41», v«. v/ o ^ v> ». uïuj ^»»cti^i uuuu^uj uv ^ui utuj^ na planini ravno toliko piče (klaje), kolikor spodej v in pripomorejo prijatelji mladeži iz cele naše lepe do mi Če bi iz odpeljanega gnoja ne zrastlo po tem še Kakor vesoljno in najdlj,ivo pa je živahno sočutje Novomeškega obcinstva za novo ustanovljeno podporno društvo, in vendar more ta zlaati za Dolensko tako važna ustanova doseči svoj blagi namen, ako se združijo kakor so ugodni plodi pričetega nabiranja : dolini? In ali ni pri dobrem gospodarstvu vse eno, kjer koli se krava napase, mleko daje, ali kjer se koli redi? movine, ter položé darek na altar ljudoljubnosti. Nji- hovi darovi gotovo ne bodo brez vspeha ostali y kajti Seno s planinskih košenín po mnozih krajih ne kdor podpira učečo se mladino, on pripomaga domovini samo veliko klaje, ampak ravno tako znatno ^H I Hj I IH H I MH pomoč za boljše gnojenje dolinskih polj. Ako kmeto- na blagor, in skrbi za bodočnost naroda. Naklonjen omenjenih razlogov. obra ča se podpisaoi valec tudi planinske senožeti gnoji ali namaka z nape- odbor s trdnim upom na mnogo izkušeno darežljivost ljevarijem vode, da jim je vedno enak pridelek zavaro- naše mile očetnjave , ter prosi mnogobrojne in izdatne pomoci in podpore. Vsi vpisi in doneski naj se blagovolijo izročiti c. k. van, potem ima v njih v resnici velik zaklad. Kako pa J G J CtC%V/ |JlCtlllll01Vlll 1VUOV/1UU 11U 11UJ 1 LA XII IUU1 ▼ 01 r JU u^uvuíaa ^ ^ u lia namakati? Po vsaki ceni gotovo veliko slabeje. Planin- gimnazijalni direkciji v Novomestu. ako planinskih košenín ne more gnojiti in tudi ne ske košenine moraj o polagoma pešati v pridelku sena, kakor vsako polje, katerem u se vedno jemlje, pa nikoli nič ne dá. En del tvojega posestva tedaj takó nepře-nehoma slabí. Prašanje je tedaj , ali se s planinskim gnojem in steljo v dolini obdarovani delež toliko in pa stanovitno zboljšuje, kolikor košenine na planinah slabše prihajajo? Po vsaki ceni se mora odgovoriti, odličnim spoštovanjem Začasni odbor. Zgodovinske stvari. da n e y Odkodi ima Kranjska dežela svoje ime ako ni gospodarjenje z gnojem v pravém redu. En velik del rodovitne tvarine, ki se s planine spravlja, se zgubí za vselej pri gnojnem kupu. Pa tudi če se z gnojem pa- metno delà, se to, kar se iz dolinskih polj po košnji ali Politika nam (Konec.) bila vedno nemila: Razdrobila žetvi izpeljuje, nadomestuje slovensko krajino"; en kos Ogerski; in kar je ostalo Je pripadel Hrvaski, drugi košenín. To pa ni prav, ker nadomestiti bi se moralo s kakim zunanjim pomočkom , ne pa s tem , da v en zaklad svojega zemljiščinega premoženja sežeš in ga z ropanjem planinskih trebnem v razne deželice : Koroško raztrgali so čisto sko Goriško Istro. Naš y Kranjsko po nepo- Stajar- y cesar se sicer še ime U 1 -I ♦ . i) w U t zmanjšuješ. Poslednjič je še to, da korist, katero po- lahko bi uiioau « iouu» c% o f ^ o a i o v^ o t o t o ^ * ^ Herr der windischen Mark*'4, a žalibog slovenske krajine" ni več! In ako bi še bila, nuje „ ljem v dolini storiš z gnojem lika, kolikoršna )e škoda s planin, ne bo nikoli to- y katero si napravljaš z vednim ropanjem planin. Pravo gospodarstvo zahteva, zemljišča naj se ohranijo najbolj rodovitna, moč. da kar (Dal. prih.) vsa je bilaAvstriji močna podpora, mocen steber nasproti vedno bolj širečemu se pru-8omanstvu, ki A v s t r i j i jamo koplje. Ne samo v našem, ampak tudi v interesu države in di- nastije zopet oživila. bi bilo, ko bi se ^sloveaska Krajina a Naši rodoljubi, kateri lirepené po „zedinjeni Slo veniji" in vedno tožijo, da nimajo nobeaih zsrodovinskih o 123 pomočkov naj " > na katere oprti bi zamogli terjati to željo, nazaj tirjati, in organizirati se kot samostalen narod. se spomnili, da je zedinjena Slovenija že ob- To bi bil finis Croatiae in starčevičevske ideje. Ako stala kot „slovenska krajina", in da je obsegala zares prevladajo pa Hrvatje, nadaljeval se bo že davno pri-vse Slovence, namreč tudi one, ki se sedaj na Hrvaškem Četi proces združenja srbskega in slovenskega plemena posrbujejo ; in da se naš cesar še vedno gospodarja tako dolgo, da postanemo vsi Hrvatje, to p te „slovenske krajine u imenuje In ker Je zares v in- teresu države in dinastije , če se ponovi, in potreba I I in ž e 1 j a a ce je krajinskoga ljudstva"' (Slovencev) ziva y da ali en narod, ki ne bo prav srbskega, ne prav slovenskega značaja, ampak neka sreda med obema , kar so ravno Hrvatje. Ali se bomo tudi Hrvate imenovali, kakor bi starčevi- Raz- so res po- ćevci radi, ali drugače, na tem ni nič ležeče. se jim „slovenska krajina" nazaj dá, tem meje čisto po nesmislu in po nepotrebi raznim mo- vidno je toraj , da Hrvaška s Starčevičevo idejo stoji goénikom in srednjoveškira vitezom na ljubo iz slovenske dežele izrezanih provincij (Koroške, Kranjske, Sta in pade. Mi ki vemo jarske ; Goriške) tako svete in nedotakljive, da bi zase y , da smo preslabi, obdržati se sami tudi z naraščajem vzhodnih Slovencev iz Hrva- še ne smele prekoračiti?!? In tištim, katerim je hrvaško starčevičevstvo nerazumljivo, podajem tù ključ za rešitev te uganjke: škega y moramo biti za převládo Hrvatov, ker oni naši i !• v • * bližnji žlahtniki imajo voljo, misliti tudi na Ce Hrvat vidi, da je Varaždinec Hrvat y ravno govori bolj slovenski, nego srbohrvatski ako-mora kot nas, saj jim brez naše pomoci niti obstanka ni. Mi ni-mamo nič zoper to, da se zlijemo s srbskim plemenom v enega, in da si podamo s Srbi v Zagrebu roke JttYIJV gu T Vi A UVIJ U1U » 9 UV^W «I UUH4 f WUJi»! y v* F V U V ^ W J IU UMI Kt a V* lu U KJl V ^Ul^l v^ uu A y - naravno sklepati, da so tudi Štajarci in Kranjci prav pa to se nam ne zdi prav, da se proces združenja oběh za prav Hrvatje, saj govoré kakor Hrvatje (?) ob Sta- elementov ne prepusti naravnemu razvitku, ampak da jarski meji. In če vidi, da Srbi ne govoré drugače, se srbščina na škodo slovenščine umetno in oficijelno kakor se govori v Slavoniji ali Dalmaciji, mora skle- podpira, slovenščina pa popolnem zanemarja in svoji pati, da so tudi Srbi le Hrvatje. Ako vzameta Hrvatu naravni moči prepušča, kakor se godi na Hrvaškem. Slovenec in Srb vsak svojo žlahto, potem Hrvatu ne Mi Slovenci pa bi tudi morali brate ostane nič, potem Hrvata ni več (razumeje se, govorim politično, ampak narodnostno). Jasno je, da imajo Srbi bolj prav da tu ne na Hrvaškem brigati se, in jih vsaj malo bolj za naše z našo literaturo y ce trdijo t da seznaniti. Družba sv. Mohora bi tam dosti bralcev našla. Hrvaskega naroda ni, kakor Hrvatje, ki nasprotno trdé. Radi se združimo z Jugosloveni, če treba y narod, toda le nobene sile ne y » tudi H v en Srbi tudi nas Slovencev ne zanikujejo, ampak nasprotno trdé, da je severo-zapadni del Hrvaške si oven sk, kar čisto resniČno. Starčevičevstvo stoji na dveh stoléh, na srbskem in slovenskem, ako mu ta dva izpodmak-neta stolova, mora pasti na tla. Očita se starcevičev-stvu, da je jugoslovanski ideji sovražno; jaz pa nasprotno trdim , da je ravno ideja Starčevičeva najbolj jugoslovanska. Najbolje se namreč južni Slovani zdru-žijo, ako se zlijejo ven narod. Hrvaški teritorij je pa ravno tista zemlja, v kateri se že od nekdaj srbsko in slovensko pleme v onega zlivata. Tega starčevičevci se ve da ne priznavajo, a godi se vendar, in ko bi se ne Slovstvene stvari » Skutnik — skupiiik. Spisal J. N a v r a t i 1. (t (Dalje.) Ta popis dopolnjuje z mičnimi stanskega prvo dodatki gosp razlago, ki bodi tu Le p- ponovljena: „Be- seda skutnik je zlo v navadi v Semcu, po Crnomelj- godilo to je ko bi si bila oba plemena (slovenski in srbski) tako sovražna ali odbijajoča se, da bi bilo to bližanje in zlivanje oběh plemen v enega nemogoče, ski iu Metliški okolici. „Skutnik" *) pravijo takemu , ki ga kaki zakonski starisi, kteri svojih otrók svoje posestvo fantu nimajo, za svojega sina vzatnejo, in mu potem Starčevičeva ideja nikdar ne bi bila tal našla, niti katere příhodnosti imela. To je istina, ako se zli jeta srbsko in slovensko pleme v enega, potem smo vsi Hrvatje, to je toliko jim vtisnemo slovenskega značaja, da postanejo iz Srbov — Hrvatje, ne zavolj imena, ampak po značaji nam bodo nekoliko bliže, in če sem poprej trdil, da Hrvatov ni, moram to trditev v toliko ali kmetijo v last dajo in ga oženijo, naj bo že fant njihove rodovine ali ne. Po mojega poroka besedah: „večjidel > y ", X y i vv, ------- * ------- ~ modificirati, da so se vsakako Srbi v Hrvaški po krvni in družbini dotiki s slovenskim plemenom nekoliko pre-drugačili in nam približali ; da tudi razlika vere nekoliko obiČajev spremeni, je jasno; kar vse pa trditve ne more ovreči, da Hrvatov prav za prav ni. Ako vzame pa Srb Slovenko za ženo, imela bodeta ,včasih", praviloma sodiš lahko, da se stvar ne godi vselej do zobca tako. Kakor ne predajajo starisi svojega imetka lastni deci vselej z enakimi pogoji, tako ni skup-nikom, ■■■MÉHMBMtf ËM ■ "> po- Kar se tiče latinskega imena „filius adoptivus a sem ze y u 1853 (na str. 323; z drugimi besedami skutnik = skupnik" ni pravi „filius adoptivus posinovlje- vedal da „orvuLtuicw -- oaujjuin. ui a v i „ (Adoptivsohn, Wahlkind, „vsinovljenec* ali nec" po avstrijskem ,,občnem državljanskem zákoniku" 179 185); kajti naši ljudje se ne držé a 180. y otroke po značaji Hrvate. Hrvat je rojen sin jugo slovanské ideje, on je nastal iz dotike slovenskega s srbskim plemenom. Zato je Hrvaška edino sposobna, združiti nas z drugimi Jugosloveni. Zagreb je m ej a med Srbskim in Slovenskim plemenom, zato je tudi naravno središčeobeh. Hrvatje ki veléva, da morajo biti „vsinovniki" (Wahlvàter) ali „vsinovnice" (Wahlmiitter) čez petdeset let stari vsinovljeni otrok najmanj osemnajst let mlaji a od SVOjih „vo.u.uu.w, ljudjé ne zahtevajo, da bi vsinovnikov" (Wahleltern). Tako tudi naši dobil „skutnik v se ne po 182 novega oče ta (vsinovnika) skupnik priimek, t. te vedó, da to Zagrebu tisto važnost daje ki jo ima. Dvoje je na slavskem jugu mogoče: ali prevladajo Srbi ali pa Hrvatje. Srbi so čisto pleme pridevek ali nove matere (vsinovnice) ,,rodovinski priimek" (Geschlechtsname der Wahlmutter) itd. A to je oni gonjo za „veliko Srbijo"; ako oni prevladajo, združili bi vse srbské kraje, tudi bi anektirali čisto srbské dele Hrva- po §. 182 (prim, hoden pogoj. 184) prave ga sinovijenja neob- škega y za druge Jugoslovane pa se malo brigali y tem slučaji bi moraii mi ?,skutnikom;i se razumeva ali pa ,,skupniku, (kakor vemo zdaj za trdno) ; pod najmanj za nas Slovence, vzhodne Slovence do Zagreba in Varaždina od Hrvatov pevném jeziku u tudi , skutnik í y zato ker je v knji- u. Pis. * 134 Po tem takem je nas „skutnik = skupnik", (ki se loČi tudi od rejenca, Pflegekind, alumnus; §. 186. o. d. z.), zdaj samo nekak „quasi filius adoptivus", zákoníku neznan, — tedaj nekaka domača posebnost, ki spada v „pravne navade slovanské", kakoršnih se nahaja pri drugih Slovanih mnogo več nego pri nas Slo-vencih, zakaj ? — tega menda ni treba razkîadati. Ker pa „skutnik = skupnik" ni pravi posinov- ljenec (ali posinjenec), zato ni m a po §. 183 ni ,,de-dinske pravice" (Erbrecht) po novih stariših, kakor jo ima posinjenec, in to prav tako, kakoršno po pravih svojih stariših. Spornina vredno je to, kar piše sioveci g. V. B o-gišić v novi svoji knjigi (I.), ki jo je dala na svetio „jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti" v Zagrebu 1. 1874 pod imenom : ,Zbornik sadašnjih pravnih obicajâ u južnih Slovenâ.' — Na vprašanje (6.): „jesu li svi zadrugari svoji po krvi ili ne?"... čitaš namreč na 19. strani odgovor iz nekega južno-slovanskega kraja („Bed."*): „Obično su svi svoji po krvi, ali kadšto se posve tugj (tuj) čovjek u zadrugu priženi, i on sa svojom strankom nazivlje se tada sklipilik." Da ne jemlje g. pisatelj v imenovani knjigi celó nič v misel ni skupnika ni skutnika slovenskega, tega je menda kriva ta neprilika, da je bil založil svoj iz- pisek iz „Novici. 1853" še pred odhodom v O des o... v dvorni knjižici Dunajski, a jaz sem ga ponevedoma našel, ni davno tega. Morebiti, da porabi g. Bogišić ta moj pomnoženi spisek drugikrat. Zato ponavljam iz ónega leta ,,Novic" (str. 323) i hrvatskega pravnika (g. Mihelića) besede, da so krstili nekdaj na Hrvatskem „skupnika" po latinski „aggregatus", novega mu očeta pa „aggregarius", in da je bil óni s tem „compossessor". — O takem skupniku mi je pravil 1. 1853 tudi Hrvat t. j. hrvatski Slovenec iz Bóbnaric, blizo Metlike ónkraj Kolpe (hrv. Kupa; Kulpa Fluss.) (Dal. prih.) liratkocasno berilo. Zemljica. Giedite — slišimo pogostoma ljudi tožiti — kako majhni so hlebi kruha, kako drobné so žemljice, če-ravno pšenica čedalje cenejša postaja! Take pritožbe prišle so tudi na uhó drobne žemljice. „Ne zamerite mi — se oglasi na to žemljica — ďa se jaz nedolžna, pa toliko obrekovana reva poteg-nem za svojo čast in poštenje. Gotovo mi ne bo3te .oponašali več, da sem premajhna, kedar boste slišali, kako se mi je godilo, predno sem prišla vam v roke. Jaz nisem izrastla na drevesu kot Tržaška figa, kakor mislijo nekateri gospodje in gospé Porodila sem se na širokém polji, in se večkrat ter mnogo spremi-njala po svojem rojstvu. V otrocjih letih mi je rosa večkrat močila sesaste lase, marsikaka kaplja je padla od njih, in velikokrat sem pripogovala glavo pred vi- harji. Odrastlo so me peljali na pôd, ter neusmiljeno s trdimi cepci tolkli po glavi, da se je vsipalo na vse strani rumeno zrnje. Napravila se ga je lepa kopica, da bi se bila spekla iz nje pogača; vesel je stal gospodar pred žalim kupom , in hvalil dobroto nebeškega Očeta za obilni blagoslov. Ni pa bilo več tako veselo gospodarjevo okó, ko stopi vdrugič h kupu, ter začne deliti in ločiti ; najpred dobro tretjino iz kota, rekoč: to bo za seme, — potem *) „Bed.ť< = „Bednja in Bednjanska okolica" na Hrvatskem v Varaždinski županiji (J. Lipský). Pis. veliko kupico za fronkarja, za davke, odškodovanje, přiklade, přiklad přiklade, za take, ki jim že imena ne vedó, in potem še za Šolo, za srenjo in župana in nje-govega pisarja in slugo; za gospode in orglavca ia mežnarja se tudi pozabiti ne sme. Zdaj pa še nekoliko za obleko in obutalo, za sukno, platno in usnje ter za druge opravke. Za posle, najemnike in delavce, za kolarja, kovača, koinatarja, za zidarja, tesarja in streharja je bilo treba že drugod poskrbeti, da je pri steni oatal le se majhen kupček za godove in sejm! Takrat smo se ločile sestrice za vselej, in se raz-gubile po širokém svetu. Jaz sem z družicami padla gospodom v vrečo, in kmalu je bila spet sodba in lo-čenje. Za bukve, suknjo, hlače, visoke svitle škornje jih je bilo nekaj odločenih, druge za prihodnino , ki je fronkar tudi bogatim gospodom ne prizanese, in za toliko in toliko reči, ki jih jaz v svoji drobni glavici nisem mogla zapomniti. Přišel je potem mož, ki je po vseh potih na pol tiho sam sabo govoril in račune dělal, z velikim vozom in trebušno listnico, nas je odkupil gospodom, peljal v mesto, in postavil v vrsto na ogled. Pa le spet jih je nekaj odletelo za vožnino, priprego in zapitnino, cest-nino in mo3tnino, za vžitnino in tržnino. Da vam v kratkem do konca po vem: vzel nas je mlinar, za mli-narjem pek, ki ništa pozabila nas ščipati za hlapce, je-zove, kamna, sita in klad va, za dreva in loparje , in Bog vedi še za kaj. Ne bom vam vsega pripovedovala in naštevala, le to naj vam še povem : iz velikega kupa sem postala nazaduje tako majhna, tako drobna žemljica zato, ker so mi ljudje delali toliko krivice povsod, kodar sem hodila. Zato vas lepo prosim, ne hudujte se nad mano, temuč milujte me, in Čudite se mi, da sem vendar — še tolika velika ! —c. * Cas šolskih velikih počitnic na gimnazijah, realkah in na druzih učilnicah enake vrste je zopet predrugačen. Dozdaj so počitnice ljudakih, srednjih in velicih sol bile v istem času; po novi postavi pa počitnice ljudskih šol ostanejo kakor so bile dozdaj, večidel meseca avgusta in septembra; počitnice srednjih šol (gim-nazij, realk) in druzih učilnic te vrste pa se že letos začnó 16. julija in nehajo 15. septembra v gornji in dol j ni Avstriji, Salcburgu, Tirolih (izvzemši Bocen, Meran in Roveredo) na Predarelskem, ^tajarskem, Ko-roškem, Kranjskem, v Trstu, na Českem, Moravském in v Sleziji; — v Gorici, Dalmaciji in v Roveredi pa se začnó počitnice prihodnie leto meseca avgusta in septembra. Brez premembe ostanejo velike počitnice na teh šolah v zahodnji in izhodnji Galiciji, v Bukovini, v Bočenu in Meranu. — Razlogi, na katere se opira ta različnost velikih šolskih počitnic v različnih krajih, so nam tako malo jasni, kakor tudi ne sprevidimo , zakaj so počitnice v srednjih šolah drugačne kakor v ljudskih; to pa vemo, da se s to različnostjo mnogo sitnih neprilik prizadene starišem, ki imajo ob enem sinove v ljudskih in srednjih šolah. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. (1. seja 6. aprila.) Deželni glavar vitez dr. Kalien egger pozdravlja poslance in vladnega name3tnika viteza Widmanna v daljnem govoru, potem spregovorí o umrlém dr. Co st i tako-le: „Prežalostno vest Vam moram dati o zgubi poslanca, katerega nadomestiti bode jako težko; odkar se je sl. deželni zbor razšel zadnji- 125 krat, umri nam je in sicer 28. januarija t. 1. dr. Etbin Henrik Costa, deželni poslanec kmetijskih občin volilnega okraja Postojnskega ; delovanje njegovo na par-lamentaricnem, na znanstvenem, na sociálnem polji ter v svojem posebnem pokliču bilo je enako mnogostran-skOj brez počitka marljivo in neutrudljivo. Meseca novembra leta 1865 vstopil je dr. Costa v deželni zbor kot caslednik Miroslava Vilharja in je odslej neprene-homa bil deželni poslanec, kajti vedno in sicer štirikrat mu je njegov volilni okraj poklonil poslanstvo; 1. 1869 izvolil ga je ves zbor za deželnega odbornika, kar je ostal do svoje smrti. — Bil je ud vseh znamenitih đeželnozbornih odsekov kakor ustavnega, finanČnega, šolskega in obcinskega odseka; njegovo preizvrstno delovanje v vseh odsekih zlasti kot prvomestnik finančnega odseka nam vsem je v živem spominu. Leta 1869 izvolil ga je deželni zbor v deželno komisijo za uravnavo zemljiškega davka; od leta 1870 sodeloval je v dežel-nem šolskem svétu ; leta 1870, 1871 in zopet leta 1872 izvolil ga je deželni zbor za državnega poslanca ; leta 1867 ga je presvitli cesar imenoval za namestnika deželnega glavarja. To je v kratkem obris njegovega mnogostranskega, neutrudljivo marljivega parlamenta-ričnega delovanja, katerega bolj na drobno tu ne bodem razlagal, kajti saj se ga vsi živo spominjamo. — Akoravno bila so si mnenja o sredstvih v dosego nam vendar-le skupnih namenov včasih nasprotna, to nam branilo ne bode o tem trenutku, enodušno se spominjati domoljubja, delovanja brezsebičnega, premarljivega in poln žrtev bivšega našega tovarša." (Vsi deželni poslanci so v znanje sožalovanja stojeći sprejeli to vest.) — Dalje je omenil deželni glavar, da o priliki prehoda presvitlega cesarja na Dalmatinsko poklonil mu je v imenu Kranjske izraz najiskrenejše ljubezni in zvestobe, ter konečno izreče otvorenje deželnega zbora Kranjskega s trikrat-nimi slava-klici Njegovemu Veličanstvu in ves zbor tri-krat zakliče slava! — Vladni zastopnik vitez Widman zagotovlja deželnemu zboru vso svojo pripomoć. Potem je novoizvoljeni poslanec Peter Grass ell i storil obljubo; poslanec Andrej Lavrenčič je dobil odpust za 14 dni; za deželno-zborna redite lj a se izvolita dr. Poklukar in dr. vitez Savinschegg, za v er i fi k at o r j a stenografičnih zapisnikov Mur nik in Deschmann. Konečno je deželni glavar povabil poslance v enketno komisijo gledé prestrojitve občinske postave, o kateri spregovorimo na dru-gem městu. (2. seja 8. aprila.) Zopet naznanja deželni glavar s toplo besedo zgubo poslanca velikoposestnikov Franja Rudeža, ki je 7. dan t. m. nagloma umrl; ves zbor se v znamenje sožalovanja vzdigne. — Potem se izročé íinanČnemu odseku sledeče prošnje, namreč: Karola Te-kavčiča, upravnika posilne delavnice, za zboljšanje službenine, Josipa Krašovica, nadzornika posilne delavnice, za povekšanje stanovnine, Janeza Bezeka, organista posilne delavnice, za povekšanje vpokojnine, Marije Zapleteleve zavolj odgojnine za njeno hčer, podpiralnega društva na modroslovskj fakulteti Dunajskega vseučilišča in slikarja Janeza Subica za podporo, davkarskega priglednika Janeza Benedikta za odpis nekega zemljiško-odveznega povračila. — Potem potrdila se je volitev deželnega poslanca Luka Robi ča iz občinskega volilnega okraja Radolškega in Kranjskogorskega. — Dalje so se vršile odsekove volitve; izvoljeni so bili v finančni odsek: baron Ap-faltrern (za načelnika), Murnik (za namestnika), dr. Poklukar (za perovodjo), Deschmann, Grasselli, Horak, RobiČ, dr. vitez Savinschegg in dr. pl. Schrey, — v petici j ski odsek: vitez Langer (za načelnika), grof Barbo, Kramaric, grof Thurn, dr. Zarnik, — v gospodarski odsek: dr. Bleiweis (za načelnika), vit. Langer (za namestnika), dr. vitez Savinschegg (za perovodjo), Deschmann, Jugovic, Murnik in Karol Rudež, — v odsek za poročilo o d e ž e 1 n o - o d b o r n e m delo-vanji: dr. Poklukar (za načelnika), grof Barbo, vitez Gariboldi, Tavčar in dr. Zarnik. — Finančnemu odseku so se izroČile sledeče predloge, namreč: proračun zemljišno-odveznega zaklada za leto 1876, poročilo deželnega odbora zavolj povišanja vžitnin-ske přiklade za zemlj išno-odvezni zaklad, proračun za leto 1876 in računski sklep za leto 1874 vino- in sadjerejske šole na Slapu, proračun za 1. 1876 Kranjskih ustanovnih zakladov, proračun deželnega zaklada in nj ego v ih podzakladov za leto 1876, proračun za leto 1876 in računski sklep za 1. 1874 norišno-stavbe-nega zaklada, proračun za 1. 1876 in računski sklep za 1. 1874 normalno-šolskega zaklada. Posvetovanje zarad predrugačenja občinske postave bilo je po sklicu deželnega odbora 7. dne t. m. Vde- ležili so se ga skoraj vsi deželni poslanci, potem 12 županov iz razlicnih krajev dežele naše in pa okrajni glavar Derbič. Zedinila se je ta skupščina v sledečih točkah : Iz domaćega področja (§. 28 občinske postave) naj se občinam vzamejo vsa tista opravila javne var-nosti (policije), za katera skrbeti je prav za prav dolžnost države, občinam naj se prepusté strogo le krajne ali prav domaće (lokalne) zadeve. Pa tudi tako imenovano i z r o č e n o področje (§. 29 občinske postave) naj se om ej i in država naj sama opravlja vse tište reči, katere se v korist države izvrševati morajo. Občine naj opravljajo policijstvo in pravico kaznovati le samo v domačih občinskih zadevah, vse drugo policijstvo in kázeňsko pravo naj opravljajo cesarske politične gosposke. Po tej omejitvi občinskega delokroga, ko občinam namrec ostanejo le take reči, katere same z domačimi močmi opravljati zamorejo, naj se pa občinam tudi na prosto voljo dá to, da se s a m o v o lj n o (avtonomno) zložijo v vece ali manjše občine, kakor jim je drago, po razmerah in potrebah svojih. Politične gosposke naj se pomnožé tako, da bodo občinam bliže, to je, namesto sedanjih velikih okrajnih glavarstev naj se ustanové manjši politični komisarijati po primeri, kakor so nekdaj bili. Konečno se je odločilo, te sklepe izročiti deželnemu zboru in ta naj jih naznani c. kr. vladi kot želje, na katere naj se ozira pri prestrojitvi politične uprave in pri premembi občinske postave. Deželni zbor Goriski. Pričel se je s peto mašo 6. dne t. m. Deželni glavar g. grof Fr. Coronini se je spominjal v začetnem govoru dogodkov přetekle nedelje in z gorkimi in glad-kimi besedami izraževal občutke, ki jih je v njem in vseh prebivalcih vzbudil prihod cesarjev itd. — Rajn-cemu poslanců Dolijak u iz Solkana je g. glavar postavil s prav primernim govorom lep spominek. — Novi poslanec namesti r. D. je dr. Jak opič, izvoljen 31. marca t. 1. (Izmed 168 posestnikov slovenskih in Go-riško-mestnih se je vdeležilo volitve 42. Ker ni bilo druzega kandidata, dobil je dr. J. 41 glasov.) — V prvi seji deželnega zbora je bil tudi gosp. minister De 126 Pretia y pa je že ođšel na Dunaj. Letošnje zboro yy SI. Nar." št. 76 nad mojo malenkostjo togotí ter mene vanje bo menda suhoparno, tem bolj, ker je poslednje in druge osebe obrekovaje laže bolj kot vsak pes teče. kakor tekoče dobe. pri nas pra vimo Nasi dopisi. Je (îorici 10. aprila. Clovek že res skor ne vé y dokaz tega poziv- ljam vsacega poštenjaka na odgovor: ,,kdo je kdaj videi ali slišal, da bi se jaz za deželnega poslanca ponujal? ] kdo me je videi na vse zgodaj v Postoj no priti ter i slišal volivce za se obdelovati? res y kar vidi, sliši in bere, ali so sem pred dne vi ob tej uri „Novicarn" sanje pisal bil Ko neslano samohvalo na posluh vrival? komu 3em jaz svojo komu sem svoje zasluge našteval? jaz katerega cd volivcev sem presv r_____ cesar še v Trstu; v Gorico smo ga še le priča- zadnji trenutek za-se pridobiti skušal? — pri komu sem kovali; in danes je že v Zadru! Pa to samo na ei jaz štiri glase priboril?" — Kar zadeva moje do- sebi ni še taka reč: da ie skoz Benetke v Zader moljubje, katero mi obrekovavec kot ščit druzih namer * %J V 1 1 • » • 1 w 1 • • • . t 1 1 přišel dim ob to je sanjam podobno. Se se mi zdi da vi- podtakniti hoče, mu povem, da nisem jaz, niti tak ^ a a «a « a a • a m. y ka- kako krasni kraljevi vlak italijanski 5. dne t. m. teri moje domoljubje pozná ali vsaj pošteno poznati uri zjutraj čez naš železnični most veličastno hoče, nad njim še nikdar dvomil. Za zaupanje pod do- drdrá, čez tišti sprelepi vi3okimostiz rezanega kamena, pisnikovo firmo pa, katero mi on nekako ostentativno ki smo (26. julija 1866) mislili y da ga yy naši" pred 80- odteguje, se tu izrečno zahvaljujem y ter se to ome vražnim Cialdini-em sè smodnikom razženejo in pode-rejo. Se zdaj me srcé boli, Če na ono nevarnost mislim. Cesarska pesem se mi ni zdela nikoli tako lepa. sladka in ginljiva, ko na sv. Ane 1866. večer mm ko AU XV \J li O V • JTXIJVÍ JL^JKJ\J 9 Y ÏJl^VJL y j g U d O d> £J\J~ -------- -------l ~--- * -J ~ ~J---- J w " ----- - ~------ ---- sadka Italijane pri Vêrsi zmagavši, vrnila se okoli 10. Britof in spodnje Vreme podeiila za napravo občinskega ure ponoći nazaj in nas je veličastna avstrijska himna vodnjaka 150 gold. Za to dobrodelno podporo se v na Travniku — preverila, da so naši prišli in ne imenu.cole občine zahvaljuje Cialdini-evi. Kamen se mi je odvalil sè srca misle-čemu tudi: Naš most je rešen ! Po tem mostu tedaj y naša po- a dopisnikova škandalozna rola kmalu propade. Jože Zelen. Vremskc fare. (Zahvala.) SI. c. kr. kmetijska družba Kranjska v Ljubljani je občini Britof za vasi Zupanstvo Britof 7. aprila 1875. Janez Dekieva y župan se je peijal naš cesar čez kratkih 9 let Cialdini evemu Planine 11. aprila. (Ocitna zahvala.) Podpisani gospodar]u prijateljsko roko podat in poljubit ga in krajni šolski svèt si šteje v dolžnost, si. c. k. kmetijski objemat! Da, čas vse rane zaceli. Tem pora mutantur! družbi v Ljubljani za blagi dar 50 gold., katere je ona železničnega Sočkega mosta pod Gorico uživa oko nasi šoli v napravo šolske drevesnice podeliti blagovo- ■ % m _ *m m ____a a m A 11 ■ i _ Hi s Û If najlepši pogled na naše mesto in gotovo se je tudi cesar še enkrat ozrl k svojim ljubim Goričanom, katerih prisrčnega in navdušenega sprej ema belo nedeljo (4. aprila) je rekel, da nikdar ne pozabi. lila, najtoplejo zahvalo izreci. Krajni šolski svèt v Planini. J u 1 i j Mayer, predsednik. Notraojskega 11. aprila. (Poslano.) Natolcevanju Kakor Nj. Vel., tako smo tudi mi zadovoljni,'Slovenci „Slov. Nar." nasproti mi zdolej podpisani posestniki da smo 3. dne t. m. pri volitvi de- ín Labi. V Cl. , Ićtl^U S LU U IUUL LUI Z-aUOVOlJIU, OlUVtîUUl JJ^vt. Prisrčniše zahvale in pohvale nam cesar ni očitno izjavljamo želnega poslanca v Postojni samostalno, brez vsacega njegovem. — Veliko reči bi imel jaz še dodati svojima druzega vpliva po svojem lastnem prepričanji volili. mogel dati, ko ono, ki je izražena v lastnoročnem pismu dopisoma od 3. in 4. t. m., ali vse bi prišlo post festům in bi se utonilo v brezštevilnih popisih brezkonč-nih svečanosti v Benetkab, v Pulji in Dalmaciji. Samo ; to naj povem y da kar se ni storilo umetno y vsled Janez Dekieva posestnik v Britofi. Tine Sluga, posestnik v Dolenji vasi. Jakob Magaina y samo od sebe: Naši „živio"- posestnik v doljnih Vremah. Juri Dougan, posestnik v Vevčah, spodnjili Palavc pri Haranifell 9. aprila. (Dvojna časniških vabi!, prišlo je klici so laške „evviva" premagovaii. Sosebno na zahvala.)^ Veselje čez vse veliko! Rojicah je přišel znabiti komaj na 1000 ,,živio"-v u — • „ i ________ • 1 yy viva Pred glediščem, ko je přišel cesar ven, imelo je vpitje tudi bolj slov. značaj. Občin je bilo 130 dne t. m. popol-dne ob 3. uri nam je čvrsto napeljana voda pritekla ženske so prihitele s škafi in vodo točile, 50 ker v naso vas y ki tako hitro in močno gre y da je v em uri cez zastopanih, iz Sočke doline največ izmed slovenskih škafov přiteče. Popřed smo veliko trpěli z vodo, (Kraševci so se bili mnogi Na Brežini poklonili). Poda- smo jo morali četrt ure nositi od daleč po hribu, grđem rilo je Nj. Vel. za neme 200. 400 mestne uboge 500 gold. za gluho- blatu, nerodnem kamenju, pozimi pa v velikem snegu druge dobrotne zavode 600, za vsacega Izpeljal nam jo je oče Andrej Net po lončenih cevih Razsveeava je bila prav lepá; bakljade se je na mašino narejenih po svojem sinu prav umetno čez hribe, veliko skalovje in zvite ovinke. Pričeli smo delo Grad udeležilo 200 bakelj. *) barvno-bengalično razsvetljeval. Čarobno mnogo-Stračice (Ritterjeve 17. susca t. y ko e Net z delavci k nam přišel. fabrike) in Podgorska papirnica, kamor se je cesar pe- vire^ Pa je prenizko izviral za našo vas o uri ljal tudi poslopje gozdnega urada. pop .} vse je bilo jakov lepo okinčano. Tako : 1 cvetlic, ki ju y zatora) ir Šopka stavi delavce, da so kopali na kviško za izvirkom y Iz- po-in res naišli so ga poldrugi seženj više, kakor je popred Čudili smo se nad mojstrom, ki je še celó naprej bil. je cesar dobil dopoldne na kolodvoru in popoldne v Podgori, poslal je cesarici na Dunaj. Tudi neke umetne povedal^, kdaj bo voda izpeljana, in koliko močno bo naprave za ces. mize iz kandiranega domaćega sadja iz tekla. Cast in hvala mu tedaj ! — Posebno se pa mo- tukajšnje g. Marizza-ve fabrike so poslali en kos ce- ramo še zahvaliti c. kr. kmetijski družbi v Ljub sanci. Gosp. Marizza-o je poČastil cesar z dragocenim 1 j a n i ki nam je za to napravo pripomogla s 60 gold. briljantnim prstanom. — Toliko v spomin naših slav- To je bil steber in začetek našega vodotoka • «i ^ i • i«.« *t i* li.* v nosti 4. aprila 1875. y sicer se bilo težko, ali morebiti nikoli delati začelo y ■bi kajti Senožcc. (Poslano.) Neki dobro znani demorali- caša vas je prav ubožna. Al zdaj je naša zator z dolgimi lasmi in dobro rdečim nosom se v več vredna, ker bo veliko manj zamude z vodo. vas veliko Ta * Ko je prišla bakljada pred poslopje cesarjevo vski« nasa tem se po tem takem prav nič ne vjema s j ju Maa.jaua ^ ťv0iuťJC ^oa.jcvu, yori- icui, tvdi je uuidan Ribniški župan gosp. v pela je navdušenost do vrhunca. Cesar se je 3krat na mo- pravi vodotokov po Ne tu pisal. Slišali smo, da so mu Kljun o na- stovžu prikazal in se ves ginjen zahvaljeval. Pis. v Ribnici hudo nagajali, ko je cevi pokladal > in da je 12? ze zamaškov iz njih potegnil, da pa je brž ko ne še so poskrbeli, da se je pri začetku čitalnice več zamaškov, ki ovirajo vodotok. Net se je tedaj v zavik oblekel v praznično obleko r\ il • I t • «r • I 1 1.1 ^ I C JL naš Bi- ■B mi m Ribnici res kaj učil, al menda ne vodotoke aelati, am- 9 kar sta kazala dva pak zamaske iz cevi pobirati. Janez Jernejec, župan. Valentin Jakob Grčar svetovalec. iicna slavoloka in pa, sicer pohlevna , danes pa lepo olišpana sobanica, v kateri je z navdušenimi živioklici 9 M e z e g, svetovalec. sprejeti dr. Jan. Bleiweis vodil od naših mož. Gosp. doktor je na kratko omenil važ volitev, za to naprošen Borovuice 82. sušca. Naj drage „Novice" na- nos t čitalnic tudi po znanijo svetu tudi iz naše vasi kajk, katera, ko bi nam Dr. se raj ni dobna. hvalim. Ai naj županoval, bila bi bolj trgu ko vasi po- No, pa bo spet kdo skočil po koncu, da Dr. kmetih, in Bizaviški podari! precejšnji kupec bukev (največ kmetijskib), katerib so bili možje prav veseli; to veselje pa je do vrha priki-pélo, - — ko Je iz ; znoci hvala komur hvala gre Ceravno ne berem posebno veliko časopisov, a vendar mi je bilo posrećilo dobiti št. 97 se v lanskega „Slov. KraČmanovih pesem" korajžen dečko bral mično povestico „kmet v risu". Ko je bilo čital-nicarjem tako na kratko razloženo, da čitalnice so na-menjene poduku in poštenim veselicam, se je vršila roke, v katerem je neki rodoljub opominjal obeinske očete, naj bi bili malo bolj vneti za napredek in blagor občine. Da je pa bil s temi vrsticami sršene razdražii, enoglasno voljeni. volitev, pri kateri so bili g. Stefé za predsednika Tomaž B a b n i k za denarničarja ? P o r e n t a J a m a r, Kuhar in Jan. B a b n i k pa za odbornike razume se samo po sebi. Naj pao tej zadevi'le toliko povem, da bivši župan se je nad vsacim grozil, o katerem je věděly da pisati zna. Drugi so se pa kmalu Naj omenimo še, da iz Ljubljane je prišlo mnogo goâpodov pozdravijat mlado čitalnico , da . Kadilnik tudi jej je prinesel zanimivega berila, i . ^ drugi pa so jej ga obljubili, in da vrh vsega tega je potolažili, kajti spoznali so, da jim ni iz slabega, ampak množica gosp. pevcev Ljubljanske čitalnice po končani iz dobrega namena očital. prišli do zmage ; pisal 9 ko jim je malomarnost Res so pri volitvah dělali na vse kriplje, da so tudi o tem ne bodem na drobno govoril 9 vsaj pri volitvah je že taka povsod, da kar enim po volji misli 9 Je ni drugim. akoravno na to málokdo po- « 1 * • t 1 • ne J * V ) 111 O ) »av/iMTiiv v w «L-w * v^ ^ v*. da pri volitvah ni gledati ne na prijatelja î L n ^ ^ ^ 1« Î « « ^ I i n n U í< AD I? n 7 A ť volitvi pod milim nebom popevala veliko lepih pesem, ki so jih Bizavičarji in Bizavičanke na bližnjem gričku sedeče radostno poslušali ; v gostilnici pa so potem do-néli živahni živio klici novi čitalnici in njenem prijateljem. Kmalu po 6. uri popoldne bila je lepa slovesnost 9 sovrazniaa, ampak le na „veljaka rekel, prišli Res, kakor sem pri kraji 9 in sede naši ljudje se že zdaj veselijo prve 99 a so do zmage, in posrećilo se je, da imamo prav po volji občinsko svetovalstvo. Da bi pa vedno ne đonila iz ust Borovničanov hvala rajnemu Dr., si be- (veselice) , ki jo je za pomladanski mesec maj da napovedal odbor, ki nam bode vse storil je po svojih možéh porok 9 9 kar je treba, da tudi taki spoznajo izmislita A. K. in F. oba iz vasi in svetovalca koristi take družbice, ki zdaj v kratkovidnosti --------- --- ------— - ~ • ------------- / ití misllj O J lVUi^l JLLCIJ IU U U 1 Ci 111 OU Ući U Ks U j l\Ul V piC" akoravno prvi že nekaj skušen, drugi pa v resnici še ženi vojek f branie in podučevanje naj pa pusti gospo-popolnoma mlečen — pot proti Pokajišu, ki jim ob enem skim suknjam. Upajmo, da tudi take bode prešinil svoji kmet naj le delà in se napenja kot vpre- za gozdno pot oiu^i, ijo«u, ^«j»' «v^**., 8V# jL,un in s spoznaujem navuai, ua orez soi in kolikor je le mogoče bilo. Zato je vsak člověk rekel, p 0 d u k a na druzih potih sedanji čas je člověku svet da je to delo zastonj, da! celó njujine krave in kozli zaprt. so trdili, da po tisti poti nikoli hodili ne bodo. Pa vsi jz Ljubljane. (Subvencijski odbor družbe kmetijske) je ugovori bili so zastonj. Berič naznani zdajci pred cerk- jmei preteklo nedeljo zbor, v katerem je dež. vlado za- služi, zboljšati kar je že raj ni Dr. storil sv. Duh in jih s spoznanjem navdal, da brez sol in vijo ukazilo župana na delo. In res delalo je kacih do dni okoli 100 delavcev; naj se računi po 6 dni 9 že znaša to 360 gold. Pomislite vendar, dragi obcinski baron Wurzbach. stopal vladni svétnik vitez Roth , dežeini odbor pa deželni glavar vitez Kaltenegger; odboru je predsedoval koliko ste s svojim nepremišljenim ravnanjem v imeou dotičnega odseka ocet je, soseščanom zapravili, ki so vas tako radi ubogali, ter šli v svojo škodo vašo nevednost v zemljo zako-pavat, ter vam bolj bistrega uma za napredovalno go- Dr. Bleiweis in Brus predlagata 9 kako naj se razdelijo d e- Kako so se spodarstvo občine po trdih skalah iskali! trudili, da so s pomočjo smodnika skale prevračali in se dobil vendar kje še kakošen tak mo- narne premije in pa nekoliko panjev umnim in pridnim čebelarjem, za katere se je oglasilo 54 prošnjikov. Obveljal je pred vsem predlog, naj se pre- iskali da mije in panjovi letos dadó takim , ki dozdaj niso še dobili ne premij ne panjev drijan kot sta omenjena dva svetovalca ; — m vse ueiu gold., 5 pa po 10 gold. LJaije se je sklenilo, da se bilo je zastonj; enako evangeijskim ribcem ; morali smo pod u ka v čebelarstvu po Dzierzonovi sistemi, al vse delo tega principa } Po sogiasnem sklepu 34 vsSed dobita 2 čebelarja po 25 gold. 9 gold. pa po 10 gold. Dalje se je sklenilo, da po 20 od ki se s žalostnim srcetn domu vrniti, rekoč: ćeli teden smo v delali 9 pa nič nismo naredili ! No, očetje! ne „Novicah" spisuje fajmošter Porenta in za katerega mu je bila nagrada pripoznana, natisne 1000 po- g a bilo boljše te pridne in ubogljive delavce poslati blato sebnih knjižic, katerih^ po troje se brezplačno dá Tako Je po vasi strgat ? zanemarjajte svoji samo za-se, ampak za vse srenjČane gaii priti do te časti ! dragi občinski očetje 9 ne dolžnosti zadostiti, marvec skrbite ne vsaki taki ljudski šoli na Kranjskem 9 kjer se mla- 9 ki dina v čebelarstvu podučuje, drugim čebelarjem pa se so vam poma- knjižica prodaja po 10 krajcarjev. Borovica n. Bizavika pod Ljllbljano 12. aprila. N. (Narodna naša čitalnica ) 9 ustanovila po si. c. k. vladi dovoljena, se je včeraj Sirarska družba v No menu v Bohinji dobi 40 gold, podpore za nakup Pincgavskega bika, ki ima za pleme služiti ondašnjemu 9 to je ------—. -------' ——; ~ ~ J w * ~ ~ ♦ - j krâju. - JL i cuiug uuuuiuiaai k^V/iAin^c* ? noj ui ou g*\ v prvem občnem zboru volili so se zdaj spomladi nakupilo plemenskih bikov iz polo Predlog odbornika Seunig-a naj bi se ze > predsednik, denarničar in 4 odborniki, ki prevzemó vice za Muriška goveda odločene državne subvencije • i • i • • ^ «ti á â ^.ê: i ê^ É w yr. _ • ť opravila te najmlajše sestrice med obilními čitalnicami _ m predlog odbornika Soimajerja , da se Trbiške slovenskih dežel. Bil je to nebrečeno vesel dan vsem ovce prošnjikom razdelijo že 23. dne t. m.,*) sta ob- 9 predio g odbornika Solmajerja da se Trbiške umnim Bizavičanom ki previdijo, da na poduku dan- veljala. # # t # J Dr. Poklukar v imenu dotičnega odseka danes svet stoji in da tudi kmetje se morajo marsikaj predlaga, za katere deželne potrebščine in za koliko učiti, da nap red uj ej o v kmetijstvu in v omiki sploh; naj subvencijski odbor prosi državne podpore za leto mnogostranski^ poduk pa se po dobrih bukvah in čas- 1876 si. ministerstvo kmetijstva; — predlogi so bili po nikih najlože in najcenejše doseže z napravo čitalnic. Vse to so sprevideli pametni možje tega kraja, in zato * Glej razglas na 1. strani v 14. listu „Novic41. I £8 temeljitem prevdarjanji konečno soglasno sprejeti. — Po predlogu odbornika Kozlerja, ki misli, da bodele-tošnje leto „kebrovo leto", je bilo sklenjeno, ostanek z 75 gold, in dařila Kranjske hranilnice prejšnjih let po tistem načinu nabiralcem in pokončevalcem tega škod-Ijivega mrčesa tako razdeliti, kakor prejšnja leta. — Ker letos deželni zbor traja gotovo še prve dni maja meseca in potem zborovanji 4 odbornikom ni mogoče pričujočim biti v občnem zboru, zato se je sklenilo letošnji občni zbor družbe kmetijske preložiti na mesec november po večkratni navadi. — V zadnji seji družbe kmetijske so bili ko novi udje sprejeti sledeči gospodje: Gori šek France, župnik v Javorji, Trepal Anton, farni oskrbnik na Selih pri Žumberku, S kr binec Janez, nadučitelj v St. Vidu pri Zatičini, Hribar Jožef, posestnik pod Gabrom, Spendal Jožef, župan in posestnik na Polji, Kris tan Janez, posestnik pri sv. Roku, Klemenčič Jožef, posestnik v Dobu, Zdešar Lovro, fabrikant in trgovec v Ljubljani, Grm France v Srednji Vasi v Bohinji, Zupanec Janez, posestnik v Laškem Rovtu, baron Gallenstein Jožef, posestnik v Št. Jerneji. — SI. ministerstvo kmetijstva je po predlogu deželnega šolskega sveta 3 iztiske malarij (tableau) za čebelorejski poduk, izdelane od slikarja pl. Lacherja, podělilo ljudskim šolam v Cirknici, Vodicah in Glogovici, — družba kmetijska pa bode daja 4 take iztiske ljudskim šolam v Stari Lok i, v Št. Jerneji, v Št. Petru in na Uncu. — Profesor na deželni kmetijski šoli gosp. Po vše se je 9. dne t. m., poklican od ministerstva kmetijstva, podal na Dunaj, kjer je pri ministerstvu posveto-vanje zarad pozvedeb o vrednosti govejih Avstrijskih plemen in kako zboljšati jih. Radostni čestitamo gosp. profesorju o častnem tem pozivu, ki gotovo tudi za našo deželo ne bode brez koristi. — ( Velikánská vrtnarska razstava), kakoršne, kakor si. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski piše, dozdaj še nikjer ni bilo, bode v Koloniji (Koln) od 25. avgusta do 26. septembra t. 1. Kdor hoče v to raz- stavo kaj poslati, naj piše po programu te razstave baronu Ed. Oppenheimu, c. kr. Avstrijsko-Oger-skemu general-konsulu v Kolonijo, ki je predsednik dotične centralne komisije. — (Volitve v mestni odbor) so bile z volitvijo 2 odbornikov v 1. razred 8. dne t. m. končane. Zmagala sta kandidata konstitucijonalnega društva: gosp. dr. vitez Stock el s 110, gosp. dr. Pfefferer pa z 102 glaaoma proti našima: gosp. Horáku, ki je 77, in pa gosp. Pa kiču, ki je dobil 68 glasov. Zmaga ta pač prav očitno kaže, na kako trohliivih nogah že stojí palača Ljubljanskih „liberalcevu. Ne spuščaje se v nadrobno kritiko one kompozicije, ki jo je „gemein-derath" pod imenom „Wáhler-Liste" 9. marca na svitlo dal, omenimo namesti obilnih druzih le dva flagrantna izgleda, kako „liberalni gemeinderat" komponira imenik volivcev, vda bi prav veliko „svojih" vrinil v 1. in 3. razred. Čujte! Gospoda G i on ti ni -a, vrlega našega knjigarja, ki pošteno živi po starodavnem pregovoru: „če si Rimljan, živi po Rimskem običaji", in zmirom z domačo (narodno) stranko glasuje, so degradirali v 2. razred volivcev, da ne bi délai nemčurjem škode v 1. razredu, kamor po postavi spada, ker od svoje bukvar-nice, od svoje posojalne knjižnice in od svoje bukvo-veznice pridobnine in dohodnine brez doklad plačuje nad 180 gold, davka, s prikladami vred pa nad 3Ó0 gold. ; potisnili so ga v glasoviti 2. razred, kjer jim s svojim glasom nič ne more škodovati, — gosp. T e r-pina pa, urnonožnega bandernika konstitucijonalnega društva, povzdignili so kot „hausbesitzerja" v 1. razred, čeravno v Ljubljani nima nobene hiše in le na mahu neko bajto, od katere, kakor se nam zagotovlja, ce plačuje 80 gold, davka brez doklad, a vendar med vo-livci 1. razreda figurira! Tacih prekucij je pa v ge-meinderatovi „Wahler-Liste" gotovo na kupe. — Res je sicer, če pravijo: „kdor misii, da se mu z napačno vvrstitvijo krivica godi, naj reklamira", — mi pa pravimo: prva skrb mora biti mestnemu odboru, da se se s tavi postavni in pravični imenik volivcev. Zato nujno priporočamo naši četvorici, ki pride zdaj v mestni odbor, naj nem u doma stavi pred tog, da se iz med odbora ustanovi komisija, ki revidira ves imenik volivcev od konca do kraja, kajti naglica pred volitvami nima nobene zanesljivo3ti pa lahko se pred volitvami popravi, kar se je med letom premenilo pri kakem volivcu. če ne bi obveîjai predlog, potrdili bi s tem liberalci sami, da se jim mora res povsod ,,na prste" gledati. — Kar se konečno izida cele volitve tiče, smemo zadovoljni biti, da v borbi z 10 smo zmagali s 4, gledé na spako imenika volivcev, na silo turško, s katero so dělali nemčurji, in na nekatere „figa-možé" domaće in druge take, ki za par grošev dobička prodadó lastni svoj narod. — (Poslanica slovenskim ženam in dekletom !) Ko so v 9. listu „Novice" priporočale Ljubljanskega n a-rodnega trgovca, naj bi naši ljudje pri njem kupovali in opustili štacune narodnih sovražnikov, napotil nas je domorodni „Novični" poziv do te poslanice , s katero našim ženam in dekletom ali gospém in gospo-dičinam naznanjamo , da se je več žen zedinilo o tem, da hočemo, česar potrebujemo, kupovati le pri narodnih trgovcih, kajti ne le zoper kršćansko ljubezen do bližnjega (in naši ljudje so nam najbližji), temuč tudi nespametno je, podpirati take, ki se pri vsaki pri-liki kažejo sovražnike in izdajavce naroda našega. Zato prosimo vse naše domorodkinje prijazne pomoci o tem namenu , ter jim živo na srce pokiadamo prevdarek : ali ni najlepse, če ostanemo „svoji pri svojih?" Vec Ljubljanskih žén. Dostavek vrednistva. Mi bi priporočali, naj bi gesla, ki ga izrazuje ta „poslanica", poprijeii se in strogo držali tudi domorodci naši ter od sovražnikov narodnih nic ne kupovali tacega, kar dobijo pri narodnjakih. Tako ravnaje ne iznajdemo mi nič novega, ampak posnemamo le njih izglede, ki ne vinarja ne dadó zaslužka našim domaćim. Pravico tacega po3topanja v prihodnje so nam potrdile nektere prikazni pri zadnjih volit va h mestnih. Kdor ni z nami o važnem trenutku (in to je glasovanje pri volitvah), s taki m tudi mi ne bodimo, kedar imamo jim kaj zaslužka dati. Velik del svojega zaslužka, na priliko, bukvovez Gerber dobiva od duhovnov in nekaterih druzih naših ljudi; — kako pa ta mož, ki ga ni Nemčija rodila, poplačuje to prijaznost? Pri volitvah pleše ves po goslih konštitucijooalega društva, ne pozná domačinov in se še grduje nad njimi, če ga opominjajo njegove dolžnosti! Pustimo ga tedaj tudi mi, in tako smo = bot! — (Za predsednika c. k. deželne sodnije) namesti dosluženega dr. viteza Lušina, ki gre v pokoj, pride iz Novega mesta predsednik c. kr. okrožne sodnije gosp. Gertscher. Nismo dozdaj še videli veselih obrazov o berilu te novice. — Deželne sodnije svétnik g. Perko je umri. — (Vabilo v občni zbor vglasbene Matice11), ki bode dne 15. aprila 1875 ob 8. uri zvečer v čitalnični pevski sobi. Program: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev 20 odbornikov, katerih mora najmanj 12 prebivati v Ljubljani, in med njimi se zaznamuje posebej prvosednik in blagajnik. 5. Posamesni nasveti. Odbor. 129 (Znani vremenski prerok Stofka) prerokuje še mraz ta mesec in tudi prve dni prihodnjega meseca maja. Tolaži nas pa to, da mu je prerokovanje za prve dni aprila spodletelo. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. ver- Slovencu'*) je bila pri deželni sodniji pritožba odbita, potrjena pa sodba okr. sodnije, po kateri bo moral odgovorni vrednik 8 dni sedeti v záporu, list pa zgubi 300 gold, na kavciji. To je pač britko ! Brencelj{i) je včeraj zopet pribrenčal poln mub, Iz Dunaja. skemu zakladu je potezajo za navado „trinkgeldov", se ta postava zdi jako dobra. Umazanosti še vedno prihajajo na dan. Sliši Postava o prineskih stopila v veljavo. Listam, ki se « se, da utegne celó bivši minister Beust )) kakor navadno. , zdaj nas poslanec v Londonu, na tarčo priti. Tudi o nekem dru-gem zeló veljavnem tajném dvorném svetniku ki Je I ipi ■ # npmpi ji < ■ bil pod Scbmerlingom minister, a zarad neke ne- (>Slovensko gledisce.) „Razbojniki" Schillerjevi rednosti vpokojen, se je več čudnega zvedelo. Koliko so v nedeljo vse prostore do.vrha napolnili; s tem je gnoja je pač na Dunaji 1 pokazalo občinstvo, da vé ceniti zasluge g. No Ilija za slovensko dramatiko. ur trajala predstavi sami, ki je celih vlado ; nam ne gre govoriti, za Kako se Dunajčanom dobro godi pod sedanjo , to pojasnuje naj bolj sledeča žalostna dogodba. naše igralce je ta Krojaški mojster 48ietni Jan. Pokorný na Dunaji ni nedeljo bo predstava imel delà , ne zaslužka , pač pa ženo in petero otrok. igra obČe pač se pretežka. na korist pevovodje čitalnice in dramatičnega društva Ma belo nedeljo večer odpošlje" ženo po nekaj v precej gosp. Stôckelna, ki vsled svoje pridnosti zasluzi polno oddaljeno krčmo. Ko ta domu pride, najde duri zaprte. Po sili jih dá odpreti in vstopivši najde "moža in vse mrtve. Mož je bil najpoprej otroke in na hišo. Igrala se bo burka s petjem: ,,Tambor^v Puebli", prej pa overtura nove Stôkl-nove operete arovnica (Konstitucijonalni nemČurji) so pri svojem zadnjem shodu sklenili obrniti se do vlade z zahtevanjem, naj bi odslej ljudske učitelje nastavljala vlada ter naj se ljudske šole poněmči le. Ti ljudjé se nam zdé oběsil. Najstarejši otrok je bil star mesecev. kakor Ogri, ki mislijo, da brez obilne paprike ni no-bena jed dobra; nemčurjem nič ne veljá otroke posled sam sebe 9 let, najmlajsi Ogerska. Vse postave, kar jih je nasvetoval denarni minister, se z majhnimi premembami sprejemajo. Po tem takém pa Državni zbor delà zdaj na vse kriplje. f kar ni z nem- bodo Madjari odslej mnogo več davka plačevali. sčino osoljeno. Več govoriti o teh ljudéh zdi truda vredno. se nam ne tem zboru je prišlo tudi vprašanje zarad j u d o v na vrsto, poslanec Istoczi je namreč interpeliral vlado, ali (Pob irk i iz casniko v. ) P a spet u J m » Slovenec" v 42. listu interpelacijo stavi do c. kr de želne vlade in do c. k. državne pravdnije, kako da je smel nemčurski volilni odbor h i po m a po smrti gosp. ga je za kandidata v Ljubljanski mestni ri« Rudeža, * \l ^c* j V/ £jou odbor priporočal, po vogalih mestnih vkljub §. 17. tisk. p po pre je je volja vstaviti naseljevanje judov in razširjenje njihove moči. Znano je, da imajo judje v Avstriji že res preveliko moč, ker so najveći časniki, denarni zavodi , železnice itd. skoro popolnoma že v njih rokah. Tedaj tu res. veljá : „Caveant consules !" poveduje, da se mora vsak tak razgl ki z a teku 24 ur se Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali: glasiti ? ko bil c. kr. državni policiji predložen, gosp. Matija Torkar, župnik v Mozlji m na ogale biti? Bog ne daj > da se ; gold. bil zoper omenjeni ut»iwum «umu. vmu^i, Lismica vreuiiisiva. v*osp. o. in. na u: rrejen. — wosp. kajti skušnjo imamo, da je bil zarad enacega prestopka B. P. v Lj : Ker „SI. Nar." malokdaj beremo, nam po listnici po- oditeli neke tukaišnje narodne tiskárně V preiskavo slane prelakonične vrstice niso jasne, in tako tudi ne bodo mnogim J J J 1 ^ • \ 1 1 • Jt i • • • 1 A# Y • 1 f pregrešil narodni volilni odbor Listnica vrednistva. Gosp. J. N. na D: Přejeli. Gosp. vzet in k Mi ne zagovarjamo zastopnika VAVb 1U A (4 ^ U V T u U« J. T j U M 1J1U Cl ^ če je zoper postavo grešil in zato kaznovan bil, ali tudi drugim čitateljem. Radi pa vzamemo kaj jasnejega o dotični zadevi. mi vprašamo res dvojni zakonik pri nas drug Kursi na Dunaji 9. aprila. za S žavna oblastva ; drug za Nem ce? Ali ne pomislijo dr - tako ^ ——-----" s v dvoj m čedalj bolj gine potrebno spoštovanje postav med ljudstvom? Quousque tandem ! 5°/0 metaliki 7t fl. 15 kr. Narodno posojilo 75 fl. 55 kr. Ažijo srebra 103 fl. 30 kr. Napoleondori 8 fl. 87 kr. »■■ u« i pod katerimi se v Slavoniji, županiji Požeški, okraja Kutinarskega, v obciní U1 nj ask i naselbinah po Pakraški grajščini na novo ustanovljenih, namreč v Aiitonovacu, Hrast vacu in Blagorodovacu prodajajo zemljišča za naselbo. oral Vsako zemljišče za naselbo meri navadno 8 oralov po 160 pohišnega zemljišča ) oralov v enein kosu sežnjev, in sicer: Kos ki ) m men orala splošno za pašnik ali gozd. les sme naseljenee ali kupec posekati, ker je njegov ki oralov, je še marsikje z lesom poraščen; ta se dajo porabiti za njive ali polje naprej za vsakih Oral je po 40 gold. av. v. i in oralov. Ostali dolg se vsak, placuje blagajnico. Od te ostale kupnioe ima kupee od kdor tako selišče kupi, mora plačati 100 gold. letnih obrokih po 40 gold, v grajščinsko v leta ? ko se jo sto obresti plačevati grajščini tako dolgo, da je vsa kupnina plaćana. naselil, vsako leto po od * - 130 - Za poslopja potrebni les dobi naseljenec deloma na svojem posestvu, deloma ima pravico sekati ga brezplačno v skupnem gozdu, tako da ga les nič ne stane. vsakim naseljeneem se naredi posebno kupno pismo, navadno o zemljišči 8 oralov to pismo ali pogodba se, ko je kupee dal 100 gold, naprej, vloži pri zemljeknjižnem urađu in posestvo izroči kupcu v last, ostali znesek kupnine pa dá grajščina na posestvo vknjižiti (inta- ? bulirati). Ce pa kupee zmore toliko, da bi kupil veči prostor, mu tega nihče ne brani, da pogodbo z grajščino tako naredi. Oskrbništvo Pakraške grajščine dá po svojem inženirji kupcu odmeriti in odkazati zemljišca, ta pa mora potem sam odkazanim mu kosom meje narediti in mejnike postaviti ter tudi obraniti. Pravica za krčmarijo se s prodanimi zemljišči vred ne oddaja. Za prodana zemljišča prodajalci (t. j. grajščina) prevzamejo postavno poroštvo, da ni in ne bo nikakoršnih urbarijalnih, posestvinskih pravd ali sitnosti, da bo toraj kupee brez vsega ugovora svoj lastni gospodar na teli zemljiščih, iz katerih ga nihče ne more pregnati. . Prodana zemljišca se brž potem, ko je kupno pismo pisano in podpisano, izroče kupcu z všemi pravicami, ki jih ima gospodar na svojem posestvu. , Po ukazu kr. dahnatinsko-hrvaško-slavonske deželne vlade od 8. oktobra 1868, štev. 12525 1401 je naselnikom v Antonovacu in Iirastovacu dovoljeno: i ) Pokištva so davka prosta do SO. oktobra 1882 od svojega osebnega zaslužka ni treba nobenega davka plačati do 30. oktobra 1882 v naselbini Blagorodovac pa do konca 1881. 10. Kupee mora plačati potrobne koleke (štemplje), prepis, koleke za razknjiženje (izta-buliranje), ko je vse plaćano, in zemljišni davek, ko je prevzel posestvo. 11. Naselišča Antonovac, rastovac in Blagorodovac so navadno 7 milj od Siska, od tod je dobra poštna cesta čez Popovačo, Kutino, Banovajarugo do Poljan. Od Poljan četrt ure je prvo naselišče Antonovac. Do Siska se utegne priti po železnici, ali pa od Zidanega mosta naprej po cesti. 12. Te naselbine so v zdravém kraji, imajo dobro vodo in zemlja tu rodí vsako vrstni sad in žito v obilnosti. Oddati je še okoli 200 praznih prostorov, vsak po 8 oralov 13. Najbolje bi bilo za naseljence, ako bi prišli tje še meseca aprila tega ali prihod-njega leta, ker si vsak še lahko nasadí, kar se prideluje po vrtih, koruzo (turšico), poleti pa si potem děla hišo; dobro je tudi, ako vsak poljsko in drugo orodje seboj pripelje, govejo pa domá prodá, ker jo tukaj ceneje dobi, kedar ima kiev gotov, 14. Ker prej zavoljo geograíične lege ni bilo mogoče, tem naselbinam dajati tudi trav no nikov, je oskrbništvo grajščine priskrbelo, da sme vsak naseljenec polovico mrve, kar je na graj ščiriski zemlji nakosî, za svojo živino domá jemati. Za vinograde pa te naselbine niso, ker so večidel na ravnem. 15. Po naselbinah živi zdaj že okoli 2000 duš, ki govoré hrvaški in deloma nemški. trgu Pakracu, kjer je vodstvo grajščinsko, je vsak tedea sejm, tedaj lahko prodaja kmetoválec tam svoje prideíke in kupuje, česar mu je za dom treba. Tudi hranilnica je v Pakracu, v njo lahko vsak vloži, kolikor hoče, na bukvice in dobiva obresti po 6 od sto; ravno tako zopet lahko ven dobi, kadar in kolikor želi in potřebuje. 16. Farna cerkev za te naselbine je v bližnjem Gaji, kjer biva rimsko-katoliški župnik (fajmošter), in vsaka naselbina ima svoje poslopje za šolo. 17. Najbolje je za vsakega, ki se misli tu naseliti, da prinese seboj kakih 400—500 gld ker, kakor skusnja uči, le one družine ali rodovine, ki vsaj toliko seboj prinesó, lahko shajajo ? ako so pridne in delavne. Se posebno opomniti pa je, da te naselbine niso bile za rokodelce in obrtnike, marveč za poljedelce in kmetovalce osnovane. 18. Treba je, da si vsak naselnik priskrbi popotni list (pôs) od svoje gosposke in pa pismo od županije, da je zbrisan iz občine. Pakracu 15. marca 1875. Stein r.. graj š čin ski vodj a. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blazoikoïill dedicev v Ljubljani.