■insemi se isprejemajo m veijs rteuipna vrsta:
8 kr., ee sg tiska J krat,
12 „	,, „ ,	2 „
15 ?»	'j m	H a
Pri večkratnem tiskanji icua f rimerno rmanjsa.
Rokopisi
se ne vračajo, aolrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništve administracija) in ekspedicija na velikem trgu o. štev 9, II. nad-itropji.
Po pošt! prejeme« velja: Za celo leto . . 10 gl. — Za polleta . .	5 ,,
Za četrt leta
Folititnliit za sUrasii limfi
V administraciji velja:
Za	celo leto	.	.	3	gl.	40	kr
Za	ool leta	.	4	.,	20	„
Za	četrt leta	.	.	2	.,	10	„
V Ljubljani	na	dom pošiljata
velja 60 kr. vec na teto.
Vredništvo na velikem trgt$4f št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in ajcer v torek, četrtek in soboto.
Budgetna obravnava.
Z Dunaja, 28. februarija. Obravnava o državnem proračunu se je že včeraj pričela. Stala je sicer že v po-
je slabe politike vstavoverne stranke, ki je državo skoraj spravila na kant, in ki je s svojimi postavami podpirala in pospeševala samo j u d o v s t v o. Dokazoval je dalje, da so se denarne razmere zboljšale pod se-
nedeljek na dnevnem redu. pa predsednik dail.i° vlado, ker ljudstvo raje odiajtuje svoje
,1 -.1»1 - ,r!.li .1 iv	vlitiln lmnm <1 O Tt A _
je ni hotel pričeti in je sejo sklenil, ker je državni zbor prej veliko časa zmudil z obrt-nijsko postavo.
Liberalni listi so ugibali in ugibali, kaj bi bil pravi vzrok, da se je pričetek obravnave preložil na drugi dan, ter so govoričili
davke, ako vidi, da ga vlada brani, tla pospešuje njegove koristi, in da svojega denarja ne zametuje zastonj. Omenjal je pa tudi, da vlada še ni vsega storila, kar je ljudstvo od nje pričakovalo. Posebno toplo se je potegnil za koroške Slovence ter
nekterih strank na desni itd. Pravi vzrok pa je ta : Denarni minister je hotel p r e d začetkom budgetne obravnave zbornici izročiti predlog, da naj se mu za poravnanje
da so se eksekutivni dohodki zlasti na Kranjskem pomnožili, da toraj ljudje davkov ne plačujejo z navdušenjem, kakor je rekel g. Klun. Vidi se, da je ta jezični doktor jako zvil besede g. Kluna, ki bode pa že še imel priliko ga zavrniti.
Za buclget je danes govoril dr. Mat uš, ter nasproti Mengerju omenjal, da Avstrija tudi brez Slovanov ne more ostati. Razun tega je dr. Matuš s posameznimi številkami dokazoval, da se je denarno stanje državno jako zboljšalo, ter je našteval vzroke, zakaj da bode večina glasovala za budget.
Za njim poprijel je besedo dvorni svetovalec in profesor Beer, ki pa ni tako strastno govoril zoper vlado, kakor njegovi liberalni tovariši. Vendar pa je zagotavljal, da on in njegovi prijatelji se bodo tej vladi zbegati, kar je pa vselej znamenje, da jih ustavljali, dokler bode kri tekla po njihovih navedene reči silno pečejo. Tudi judovski žilah. Hausner imenoval je g. Beera zarad listi se hudujejo nad govorom in stara njegove današnje krotkosti in zmernosti belo „Presse“ pravi , da se mora gledati na do- vrano med zedinjenimi levičarji.
_ stojnost zborniško. Toda berite govor, in Največ vspeha imel je pa dosedaj govor sodite, ali je v njem kaj tacega, kar bi bil o j H a n s nerjev, ki je za Beeroro prišel na
ilCO TU	JiCO Ul ligi Ul*Uj	i Uiium ;	"	t
o razprtiji med desnico in vlado, o kujanji priporočal, naj jim postavno zagotov-
, .	,	,	...it*'.	\ lian a voimrmraviinct VA clrAVDl nAflpli 111 Tm
ljeno ravnopravnost že skoraj podeli in naj jih reši jarma, ki ga jim je naložila vsta-voverua stranka. Na desnici so mu živahno pritrjevali, na levici pa se po stari navadi
juciu preuiug, uči naj se mu /<a. pui a vnanja *	>	7 . .	"
primanjkijeja dovoli porabiti 16 milijonov gl. posmehovali in s krohotom skusali govornika posojila, ki mu je bilo dovoljeno že lani, pa	kar ie na vselei znamenie. da iih
ga ni potreboval, ostalo pa bi poravnal z gotovino, ki jo blagajnice imajo. S tem predlogom je hotel usta zamašiti levičarskim govornikom, ki bi bili v svojih go vorih gotovo tudi z veliko skrbjo popraše-
vali, kje se bode dobil denar za poravnanje 28 milijonov gld. primanjkijeja? Ker pa v ponedeljek tega predloga še ni mogel izročiti zbornici, preložil se je začetek obravnave na drugi dan. Precej v začetku je včeraj gosp. minister izročil omenjeni predlog, ki gaje večina sprejela radostno, manjšina pa nekako potlačena, ker je bila jako iznenadena v svoji škodoželjnosti.
Liberalni listi so tudi ugibali, zakaj so
OVUH-vj <lll JI.- > ll JI m i\ t* j	»'.u	i> J	'J	*
zoper parlaineni.arično dostojnost. Ako so so vrsto. Hausner je silno zbadljiv človek, ki
levičarji med govorom res jako nedostojno krohotali, bi bila morala „Presse* pokarati nje, ne pa to nedostojno obnašanje zvračati na govornika,
M a gg in S ten del sta pritrkavala Carneriju v napadih na vlado, za proračun pa sta govorila včeraj še dr. O el z in Pfliigl. Oelz je vladi posebno priporočal varčnost ter omenjal raznih reči, pri kterih
.1 Ji Url Ctl Ul 110II ov liti Lil	Ju. 11 > AcUUtJ *?L»	^	, t
se dali vsi govorniki desnice, ki so se bili M "icgoče kaj prihraniti. Aiadnikot je pre-v ponedeljek oglasili, zopet zbrisati, in soN> ™ tako gol» zaktere se brez potrebe pisarili, da temu je kriva razprtija med Po- delaJ° Predra«a PosloPia> postranskih _ do-
1 jaki in Čehi. To pa ni res. Vpisali so se bili Madejski, Cerkavski, Hausner, Oelz, Co-ronini. Poljakov pa noben ni hotel govoriti prvi, zato so se dali zbrisati. Pa Oelz tudi ne bi bil rad govoril že v ponedeljek, zato se je zbrisal tudi on, in naposled zbrisal se je še Coronini, ker ni hotel ostati sam. Ko so zvedeli, da hoče govoriti tudi g. Klun, silila sta ga grofa Hohemvart in Clam, naj poprime besedo, a imel je iste pomislike, kakor prejšnji, vendar se je oglasil, in prišel vsled tega, ker se je seja v ponedeljek sklenila, včeraj izmed govornikov za proračun prvi na vrsto. Razun njega oglasili so se k splošnji obravnavi gospodje Oelz iz Pre-darelskega, Pfliigl iz Gorenje Avstrije, Celi Matuš, Poljak Hausner in grof Coronini.
Izmed nasprotnikov govoril je včeraj prvi štajarski poslanec C a rn eri, ki je silno hudo vdrihal po vladi, ter našteval dogodke, ki liberalni stranki niso po volji. Med drugim je rekel, da Avstrija ne bi mogla obstati, ako se narodi pomirijo in porazumejo! Omenjal je tudi Sckulvereina, rekši, da je v tesni zvezi z vstavoverno stranko.
Za njim je govoril g. K1 n n. Omenjal
liodkov imajo vradniki preveč in tudi za
jo vsakemu zasoli. Prav klasično je danes zdeloval g. Carnerija, in smeha ni bilo konec, Ivo je iz Carnerijevega govora prevrgel besede, ki jih kralj Pfemizel govori ministru Taaffetu, ter obrnil na Carnerija rekši, da bi cesar Jožef II., ako bi sploh hotel govoriti s Carnerijem, njemu rekel: Vitez iz Verone, kako hočeš ti z vstavoverno stranko ponemčiti večino narodov avstrijanskih, ko vendar jaz tega nisem mogel doseči z vso samosvojno oblastjo? C amer i je namreč potomec italijanske rodovine iz Verone, zato je pa jako smešno, da se zdaj tolikanj
II UUftU Y llliajU \IclUJUIVI pic vet, m tulu /m	J1' L'1"	................
časnikarstvo se po nepotrebnem izdaja ve- poteguje za Nemce. Sicer pa je med vsta-
liko denarja. Pfliigl je pa zlastipovdarjal, da naj vradniki sami skrbe za svojo pokojnino in za pokojnino žen in otrok, kakor delajo privatni vradniki. Na ta način bi se prihranilo 15 miljonov goldinarjev. Ni mi treba omenjati, da levičarski listi tudi s tem govornikom niso zadovoljni, ker birokracija pa judovstvo sta tako kočljiva, da se ju ne sme dotakniti.
Ob treh popoludne bila je seja sklenjena.
7. Dunaja 1. marca.
Včeraj govorili so pri obravnavi o državnem proračunu samo štirje govorniki. Prvi med nimi bil je dunajski odvetnik dr. M e n g er, ki je silno dolgo čenčal in vladi očital, da zatira ljudske shode in tiskovno svobodo, da tlači nemške prebivalce, da pa Avstrija ne sme in ne more biti drugačna, kakor nemška. Tudi se je britko pritoževal o volilnem redu itd. Dr. Menger pač žabi, da je volilni red sostavila n j e g o v a stranka, in da imajo desničarji veliko več vzroka pritoževati se čez njega, kakor pa liberalci. Prav hudo se je zagnal v g. Kluna trdeč,
voverno stranko več takih nemških potnric, ki so hujši od pravih Nemcev. Nobenega vzroka toraj nimajo očitati češkim plemenitašem, da so nemškega rodu, da se pa sedaj s Čehi bojujejo zoper lastno kri, in dobro jih je zavrnil Hausner rekši, da se plemstvo naj laglje odtuji svoji narodnosti ter zvrže po ljudeh, med kterimi živi. To priča plemstvo na Turškem, na Francoskem, Angleškem, Holandskem itd. Tudi češka dobila je novo plemstvo, a še le potem, ko je bilo njeno po Litvi na Beli gori zatrto.
Jako šaljivo je bičal vstavoverno stranko tudi zarad češke šole na Dunaji, zarad ktere je bilo toliko vriša in hrupa. Naposled je s statističnimi številkami dokazoval, za koliko se je povzdignilo ljudsko blagostanje v zadnjih letih. Poslanci so jako pazljivo poslušali njegov govor, ter mu na koncu živahno ploskali v pripoznanje in pohvalo.
Danes je prvi govoril minister Duna-jevski mojsterski, kakor je sploh njegova navala. Neusmiljeno je bičal Carnerija in s citati iz njegovih prejšnjih del dokazoval,
da je Carneri nekdaj drugači sodil o avstrijskem cesarstvu, kakor pa sedaj. Zavrnil je tudi Mengerjevo trditev, da so eksekutivni stroški ne Kranjskem veei kakor so kili. ka-zavši. da so se eksekucije in rubljenja, ki so 1. 1878 znašala čez 210.000 gld., v zadnjem letu skrčila na 37.000 gld. in da je poslanec Klun prav imel, ko je trdil, da se davki sedaj veliko rednejše plačujejo, kakor prej.
Jako važnega pomena je odločna izjava ministrova, da bodo levičarji še dolgo čakali na odstop sedanje vlade, da bodo še dolgo gledali na uro, preden se izpolnijo njili želje. To je naj boljši dokaz, da so izmišljene vse novice o premeinbi sedanje vlade, o kteri se je še včeraj iz Trsta v »Deutsche Ztg.“ telegra-firalo. da C or o n in i postane ministerski predsednik. W e 1 s e r s k e i m b vojni, W a 1 d-statt deželnobrambovski. in Chlumeckv kupčijski minister! Samo o Weltersheimbu utegne biti morda res, da postane vojni minister, ker je Bvlandt že star in v časti vedno bolehen.
Za ministrom pričel je govoriti Schar-selimied ter si je posebno prizadeval zagovarjati Carnerija proti napadom Dunajev-skega in Hausnerja. Ni pa mogel dokazati, da bi ne bilo res, kar sta ona dva rekla, ampak le očital jima je, da ni lepo, da sta ubozega Carnerija tako neusmiljeno omlatila.
Za Scharsclimiedom bo govoril še grof C or oni ni za budget, potem pa namerava desnica nasvetovati konec splošnje obravnave. Na desnici bi za budget govoril potem še češki poslanec Tonner, ki je edini še vpisan, levičarski govorniki pa si bodo za svojega skupnega govornika zbrali dr. Herbsta. Glasovanje, da se prične posebna obravnava, bode še le jutri.
Govor poslanca Kluna pri budaetni debati
dne 27. februarija 1883.
G. Klun je govoril za g. Karnerijem ter začenja: Sedaj, ko smo ravno kar slišali prejšno dobo hvaliti in sedanjo prav dobro grajati, bi bil predmet kaj hvaležen, da bi primerjali predlog, o katerem se sedaj obravnava, z onim, ki je bil predložen slavni zbornici ob istem času, ko je še odločevala una stran zbornice, ker je takrat imela večino.
Stvar je vendar preveč obširna, da bi se dala razpraviti v kratkem času parlamentarnega govora, ki ima trajati le nekatere četrt ure, dasiravno bi človek o tem lahko govoril več dni. a stvari bi vendar vse ne razpravil.
Bodi si. da primerimo lepo barvana poročila, s katerimi je kinčala nekdanja vsta-voverna stranka pred svetom svoje meglene gradove, s treznimi in hladnokrvnimi besedami sedanjega poročila, ali če krilati besedi ..bode uže bolje“, na stran postavimo odkrito spoznanje gospoda splošnega poročevalca. ki namreč pravi, da se v tem pre-številenji denarstvo še ni toliko zboljšalo v številkah, da bi one dosegle svoto, katero davkoplačevalci odrajtujejo, ali če premislimo podpore, ki so potrebne postale zarad raznih nesreč in ki naše denarstvo močno zadevajo z ono podporo, katero je svoje dni dovolila vstavila stranka, o kateri si je izjavil član, ki je na levi strani te slavne zbornice, da je bila le slepilo, in da se je veljava parla-
menta v zlo rabila, da se na videz kaka pomoč daje, o kateri je danes očito, da se nikdar v resnici ni mislilo na kaj tacega, ali če primerjamo posamezne nastavke tega budgeta: bi bila vsaka stvar posebej za se, dosta obširen predmet, o katerem bi se dalo veliko govoriti, a mislim, da ne na hvalo in korist prejšni dobi. (Smeh na levi strani).
Le v jedili stvari bi gotovo imel (predlog) prednost, namreč o tem, da je vstanovil Po jedili strani neštevilne banke in razne denarne zavode, vsi resnični ali
in klici! Sedanja tudi.) G. Klun dalje: To meni ni znano. (Na novic se levičarji smejo.) Jaz dobro vem, da vse izjave sedanje vlade so take, da ni vlada strankarska, marveč da je nad strankami. Prosim gospoda, le potrpite, bodem uže prilično to dokazal.
Posledice te strankarske vlade v Avstriji, ki obsega več dežela, naopačue, prikazale so se kmalo v državnem življenji.
so se zatirali brezobzirno namišljeni nasprotniki, po
so kakci gobe iz tal rastle, in isto tako j drugi strani pa so gladili in podpirali svoje
hitro zginile, ko so vstanovniki svoje provizije, ali če hočete, darila, v žep spravili. (Zbadljivi smeli na levici.)
Ko bi človek poleg tega hotel biti hudomušen, bi Vam lahko v spomin poklical, da je vstavoverna stranka spravila državo v tako hude zadrege in je sedanji večini zapustila dedšino, da je treba nategniti najboljše moči za njeno uravnanje, lahko bi Vam povedal, da se stranka iz tesnic, kamor zašla po slabem političnem gospodarstvu, zadnjem ni mogla umakniti drugače, da je po malem krido napravila, in da je bilo vse na ti poti. da bi osupnen svet osrečila z novim pritrganjem obrest.
Ako vsega tega ne storimo, ako ne kaže podpiralni vladni predlog, ne poročilo budgetnege odseka, niti obravnave te slavne zbornice na poglaviten vzrok, zarad katerega je nastopila denarna stiska, katero smo sprejeli od prejšne večine, bi bilo vendar dosti razloga, zarad katerega bi pričakovali prej Vašega priznanja, kakor hudih napadov na predstoječi budget. Ne bodem se spuščal modrijanske razpravljenja, niti ne bom našteval suhoparnih številk ali pretehtoval, kako bi se dal ta ali uui postavek znižati, ali prihodek zvišati, to bi bilo sicer lahko ali priporoča se slabo, ker bi se to zgodilo le na škodo drugim, ki so opravičeni tirjati državnih prihodkov, ali kar bi bilo še sla-beje, da bi se s tem odškodovala državna moč in braniteljnost; nihče izmed nas ne bode mislil na kaj tacega, še manj pa da bi se tega lotil.
Navesti hočem le to okolnost, da se naše denarstvo počasi a stalno zboljšuje, kar nihče ne more tajiti, in to v nas budi upanje, da se bodo poslednjič naravnale naše finance in ohranilo ravnotežje v našem gospodarstvu.
Ta okolnost, ta moment, je politiška mer naše vlade, in ti se imamo zahvaliti, da se naše denarstvo zboljšuje. — Mislite gotovo na tiste čase nazaj, ko je nekdanja vstavila stranka imela neomejeno oblast v rokah. Lahko se je posluževala te oblasti, in je tudi tako ravnala, a nič kaj prijazno posebno ne proti Slovanom in klerikalcem, dasiravno pa je imela na videz veliko moči na razpolaganje, vendar je bilo čedalje slabeje.
Zakaj tako? Ker politična mer se ni obračala na to, da bi pospeševala občno korist, marveč da bi narodnosti zatirala, da bi pristrigla pravice posameznih dežel, ki so sicer po vsi avi zagotovljene, a premalo čislane, marveč težila je na to, da se pred vsem vtrdi vstavoverna stranka ter se podpirajo nje zvesti privrženci. Ni se vprašalo po tem, kaj koristi državi, marveč kaj koristi stranki? V prvi vrsti je bila stranka, potem je prišla zopet stranka in v zadnji vrsti je bila še le korist države in blagor ljudstva. To so delali tako brez spodtikljeja, da se tedanja vlada ni znala, razglasiti se
privržence, kar se je dalo, napravili so za nje javnih služeb in plače so jim dajali take, kakoršne niso bile v pravem primerju Razen vradništva je bil naj zvestejši pajrlaž premakljiv kapital, ali da bolj pravno govorim, židovstvo, ki je oblagodarjeno s premoženjem, a povsod gleda le na svojo korist, zato je delala liberalna postavodajava na to, da je bila neplodna za občno korist, a židovstvo je povzdignila do moči in veljave. V ti dobi, ko se je poljedelstvo in obert zanemarjal, da nikdar tako, pošteno delo in naravni razvoj ljudstev na nič deval in preziral, izročevali so to oboje premakljivemu kapitalu, po eni strani so ga varovali pred davki a po drugi strafli mu dajali neomejenih dovolitev (koncesij), ko so namreč odpravili liharsko postavo, šolo v brezversko spremenili in brezobzirno prostost obrta izrekli, v ti dobi namreč so tiskarsko postavo tako rabili, da so vse strahovali in da so jim mogle služiti vse vrste ljudi.
(Dalje prih.)
Govor grofa Riharda Bslcredija
pri splošni debati o šolski noveli v gosposki zbornici 19. februarija 1883.
(Dalje.)
Ako se obračam do posameznih vprašanj, moram pred drugimi razložiti, da me moje preiskovanje nikdar ne bilo pripeljalo do tje, da bi nasvetoval, naj se naravna šola tako, kakor je bila prej. V svojem življenji sem imel dosti prilike, prepričati se, kaj ji je manjkalo, nikoli bi ne grajal prizadevanja za nje zboljšanje; le obžalovati moram, da se je zgodilo, kakor se navadno zgodi pri prenaredbah, katere predolgo odlašajo. da s slabim odpravijo tudi dobro in to dobro je bilo že v tem, da je bil učni črtež jednoten, kar je za ljudsko šolo neogib-Ijivo potrebno, vsekako je imela prejšna šola za dosego svoje naloge tako malo pripomočkov, da se uže s tem da razlagati, zakaj da je mogla zaostati v tem, kar se je od nje pričakovalo.
Ako pa na to gledajo, kakor se tudi dan danes godi, koliko jih med vojaki zna pisati, bi jaz opozoril na to, da so uže nasprotniki bivših šol pri debati o šolski postavi 1. 1869 predlagali date, iz katerih je bilo videti, da je po nekaterih deželah v tem oziru bilo dovolj dobro; vendar je bila vredba ljudske šole po vseli deželah jedila in ista. Takrat smo slišali, da od 100 novakov jih zna brati in pisati na Dolenje-Avstrijskem 96, na Gorenje-Avstrij-skem 89, po drugih deželah se ve da manj.
Vendar na to preveč ne stavim, kjer dobro vem, kako se to zapisuje, novaka namreč vprašajo, zna li brati in pisati, ako pritrdi, zapišejo „da", kako pa bere in piše, tega ne vprašajo. Tukaj bi bilo treba iti v strankarsko vlado. (Krohot na levi strani šolo posameznih polkov, da bi zvedeli, ko-
liko so se ljudje naučili v ljudski šoli, in tudi takrat, ako je vednost pičla, bi tega ne povdarjal premočno, kjer gre pomisliti da od časa, ko je fant stopil iz ljudske šole v vojno, je preteklo 5—6 let, ako se med tem časom ni vadil, je naravno, da mora to znanje biti pomanjkljivo, akoravno je bilo poučevanje dobro. Vendar to dobro se mora o prejšni šoli reči, da je znala gojiti versko misel, buditi in oživljati rodoljubje in da
starišev, katere je treba povzdigniti do više duševne stopnje. A taka šola ne popolni domače hiše, marveč loči jo od šole. Le berite gospoda § 20 šolske postave, ki se glasi: Stariči ne smejo pustiti otrok brez poučevanja. Ta § varuje otroke proti starišem, sicer bi bil nepotreben; kajti že v prihodnjem § stoji, vsak otrok je dolžan hoditi v šolo od 6. do 14. leta. Tukaj že vidite, kako malo sposobna jo država, varovati in nje-
nam je zapustila zaklad rodoljubja, katerega govati razmerje med domačo hišo in šolo in
z drugimi besedami, kako malo sposobna je za vzgojo otrok.
Obračam se do drugih toček, o katerih hočem govoriti. Ako stojimo na stališči državne naprave in iz tega stvari pregledujemo, je nemogoče pravičnemu biti razmeram po raznih deželah in krajih, nemogoče je ozirati se na razliko med mestom in selom. To je pomanjkljivost, katero tudi moji nasprotniki šolski postavi očitajo. Res da pravijo, pomanjkljivost je, a kako pomagati, mnogo je občin, o katerih se ne ve, ali so bolj selo ali bolj mesto. To je gola resnica. A tako je povsod v življenji, ker življenje sploh ne pozna tako strogih in natančnih mej. Tudi pri učenosti je tako, ako se obrne na življenje. Nihče ne bode dvomil, da se razločuje zasebno in javno pravo. Primeri se pa čestokrat, da najbolj bistroumen jurist ne
se vsi še danes veselimo. Želim si in upam, da tudi nova šola, dasiravno bolj nagiba na vednostim stran, ne bode zanemarjala, mlada srca ogrevati z rodoljubjem, naj omika še tako zelo napreduje, ljudstvo po večem se ravna pri svojim dejanji bolj po čuvstvu nego po vednosti.
Prednost nove šole je brezdvomno to, da si prizadeva, zboljšati metodo, da nakloni šoli zdatnik moči, zdatnih pripomočkov, in da se tudi pri izobraževanji učenikov prizadevajo doseči kaj dovršenega. Kako teži na to, in s kakšnim vspehom, to bodem pozneje razložil.
Oboji šoli, bivši in sedanji, in s tem hočem začeti svoje razmotrovanje, oporeka se, da so ji imeli za državno napravo. To je načelo, katero najdemo uže v pruskem deželnem pravu preteklega stoletja, kjer se!
glasi: šola je državna naprava, to je isto] more ločiti, ali preobladajo zasebne ali javna
prava, in vendar nikomu ne pride na misel, da bi tajil ta razloček, marveč opisuje se osebno pravo, smatra se kakti celota zase dovršena. Isto tako je pri razločitvi šolskih naprav. Ker je namreč kake pol stotine šolskih občin tako dvomljivih, mar se ne bodemo potem ozirali na tisoče občin, katerim se določno spoznava. kam se imajo všteti mar ne bodemo gledali na razloček, ki je tako bistven v življenji, ne gledali pri napravi, ki je v to poklicana, da vzgaja za
načelo, ki je zašlo med ukaze pretečenega stoletja, ki je sprejeto v našo tako zvano politiško šolsko vstavo, in to je načelo, ki še dan danes velja. Napačno je in je bila velika zmota, kar se je zmirom povdarjalo, in ko so se posvetovali 1. 1868 o postavi, ki vravnava razmerje med cerkvijo in šolo na novo trdili, da je bila šola s cerkvijo združena, kar pa tudi prej ni bilo. Od krajnega šolskega nadzornika do konsisto-rija so bili vsi nadzorniki pod deželno
vlado; korar, ki je imel više nadzorstvo in življenje!
je bil šolski nadzornik vsled cesarjevega Mnogo je prišlo peticij, in jaz sem se
imenovanja, in če je nastal razpor med j potrudil, da sem jih pregledal, in tukaj se njim in drugimi, ki so glasovali pri kon- j očitno vidi, da šolske občine navadno kaj
drugega zahtevajo kakor mestne, kar vendar očitno kaže, da so si želje nasvkriž, kar je prav naravno.	(Dalje prih.)
sistoriji, niso smeli sklepati, marveč je šla stvar na razsodbo deželni vladi.
Berite § 1. politiške šolske vstave leta 1805. Tamkaj stoji: Ne samo. ker je vera glavni nauk pri pouku, marveč, ker je duhovniški stan vsled svojega poklica zavezan, služiti državi pri poučevanji, zarad tega se mu izroča vodstvo šole. To je bilo stališče tadanjega časa. pravilno ni bilo. Ne more
se tedaj ločiti, kar ni bilo nikdar zvezanega, j profesor Eohling, ki je razglasil stvari, ka-To državno napravo, gospoda, imamo j koršnih judje ne slišijo radi, v preiskavo
Politični pregled.
V Liubljani 2. marca.
Avstrijske dežele.
Iz Prage se potrjuje vest, da ima priti
tudi sedaj v ljudski šoli, le s tem razločkom, da se je verski znak popolnoma zgubil.
A šola ima biti v prvi vrsti odgojišče, pridružiti se ima domači hiši, v tem so si edinih misli vsi pedagogi, isto tako mi nikdo
G. Rohling je iz judovskih bukev dokazal, da so judje ravno tisti, kakoršni so bili o Zveličarjevem času, ko so njega in apostole morili; malikovalci, to so kristjani v njih očeh; smeš goljufati, po krivem pričati zoper
pedagogov ne bode ugovarjal, da ima vzgoja nie&a h tl. Holding na dalje pravi, da Judom pri otroku posebno uplivati na srce, ker sicer ni ukazano kristjanov umoriti, da bi dušne zmožnosti se pri njem ne izražajo vsaka za se. To store stariši, ki poslušajo glas narave, ko otroke ljubeznjivo sprejemajo,
se njih krvi posluževali pri svojih obredih, a ustno sporočilo je, da neka ločina judov to dela, ako more kaj tacega speljati. Iz
uuiuivu Ijuuo/Jtljnu CJCIIIČlJUj	***'■*' jhij	oj.# v iju. n. J /j
to stori cerkev, ko uče o Najvišem bitji, ki je .lave ^ega profesorja so pa tako verjetne,
ljubezen sama oh sebi; tega pa ne more storiti država; uje ljubezen, ako se sploh more o kaj takem govoriti, je preveč umstvena , preveč jo zakrivajo in zagrinjajo resne zahteve, ki jih stavi do posameznega, da bi taka ljubezen bila vzgojilna. Država more vežbati, a vežbanje ni vzgojevanje. Tako jemlje državna naprava šoli naravno stališče in mesto njega stavi umetno.
Taka šola pozna le otroke nevednih
ter zajete iz judovskih knjig, da bodo lahko veljale pri sodnijah za pravu o veljavne. — Tožba ta nas jako zanimiva posebno zarad tega, ker bomo iz te tožbe spoznali, kako globoko sega judovski vpliv na avstrijske pravosodje in kako na daleč se razširja. Vnanje države.
Iz Belgrada se poroča, da hode 22. februarija (št. št.) obletnica, ko je bila Sr-
bija proglašena za kraljestvo, ta dan jih spoda nadzornika Šolarja v tujem kraju in
bode mnogo odlikovanih. — Vest, da morajo vsi Črnogorci izseliti se iz Belgrada, se preklicuje. — Pri vojaškem ministru se prav živahno posvetujejo zastran prenaredb v vojski, veliko vojaških častnikov bode na novič umeščenih ali premeščenih.
Iz Aleksandrije poroča „Agence Ha-vas", da kroži tam peticija, ki prosi varstva velevlasti, ako ima zapustiti Angleška armada Egipt.
V Rimu so se ob jednem razpočile 27. p. m. zvečer tri petarde iz papirja na Kvi-rinalnem trgu, v veži palače Chigi in na „Piazza Venezia" brez kakih pomilovanja vrednih nasledkov. Govori se, da je bilo več osob zaseženih. — Naj novejša poročila pravijo, da je bilo zaprtih še 6 oseb in mislijo, da so med njimi pravi hudodelci, vdel eževalci pri metanji.
S Francoskega se sedaj sliši, kako se je sedanji vladi mudilo, da so odpravili Orle-anovce iz vojne.
Iz Londona poroča „Agence Ha vas" da obravnave zastran poroštva, katero ima dati Rusija zarad vožnje po Kiliji-nem ustji, še niso končane, vendar gre bolj za obliko, kakor za bistvo. Ko se do-žene to porazumljenje, bode treba še dveh sej, prva da se podaljša doba za evropsko komisijo, in druga da se sprejme razni nasveti. — Vest pa, da hi bil Francoski pooblaščenec pri Londonski konferenci dobil drugačnih ukazov od novega ministra Chal-lemel-Lacour kakor od bivšega iDuclerc) se preklicuje, Francosko si le pridržuje hoditi tukaj svojo pot.
Corsp. „Havas“ preklicuje vest o pismu, katero bi bil pisal ministrski predsednik na Francoskem g. Jules Ferry časopisu „Biforma Sociale" v Napolju. Pismo, bere se tam, je podtaknjeno (apokrif.) „Ees-snobni politikarji bodo vendar vsaj toliko previdnosti pripisovali Ferry-u, da se ni hotel oh jednem Nemčiji in Avstriji zameriti in dražiti tudi Italije." Tako je časopisje, danes naznanja kako dražečo (pikantno) novico, jutro jo preklicuje, a obakrat doseže svoj namen.
Domače novice,
V Ljubljani 6. marca.
(Petindvajsetletnica.) Vodja I. mestne deške šole, nadučitelj g. Andrej Praprotnik, je obhajal 1. marca petindvajsetletnico svojega bivanja v Ljubljani, kamor se je bil iz Dobrove preselil. Mestni zbor mu je o ti priliki soglasno čestital, mestni učitelji so mu izročili krasno pisano adreso, v kateri izra-zujejo ljubezen in spoštovanje do njega in želijo, da bi ga Bog ohranil še dolgo let v čast občini. — 1. marcija sejo sošlo nad 40 učiteljev od blizo in daleč v hotelu „pri bavarskem dvoru", kjer so napravili g. Praprotniku na čast banket. Prav čvrsto zložena pesen slavlja zasluge gospoda kot voditelja in buditelja slovenskih učiteljev, in ki sedaj vidi, da sad njegovega truda dozoreva. Čestitamo tudi mi od svoje strani ter sklepamo te vrstice z besedami omenjene pesni: Bog živi Te še mnogo let, Bog ohrani nam v radosti Te, Bog hrani nam v kreposti Te.
(Časopisi nam. pripovedujejo), da učitelji čestitajo nadučitelju Praprotniku ob priliki petindvajsetletnice učiteljevanja v Ljubljani; časopisi pa vedo tudi povedati o smrti go-
•o tugi, katera Slovence navdaja pri njegovem grobu. Praprotnik in Šolar sta čestokrat bila pri vroči debati, ko je šlo v deželnem šolskem svetu za narodno šolstvo na Kranjskem in sedaj — prvi je dočakal ugodnejših časov, drugi pa v daljni deželi zapustil ta svet. In sedaj se je pa v bolniško posteljo vlegel profesor Marn, naj boljši in naj zvestejši prijatelj in podpornik lista „Učit. Tov.“ Da, da! na svetu ui miru in stanovitnosti. Gosp. Marnu je vendar malo boljše.
(Pri gospodu c. kr. dež. predsedniku za Kranjsko) so se oglasili zastopniki kranj-sko-primorskega gospodarskega društva, da mu čestitajo k njegovemu odlikovanju. — 1. marca pa je bila pri njem deputacija občine iz Ternovega na Notranjskem, ki mu izročita diplomo častnega meščana.
(Vabilo k popularno-znanstvenim predavanjem), ki bodo v dvorani ljubljanske Čitalnice na korist ,,Narodni šoli." Vspored; 4. marca: Prof. Fr. Wiesthaler: „Volkodlak in vampir v slovanskem bajeslovji"; 11. marca: Prof. Andr. Senekovič: „0 uplivu gozdov na podnebje"; 18. marca: Prof. Fr. Šuklje: ..Marija Antoinetta". Začetek ob 11. uri. Vstopnice za ves ciklus po 1 gld. za osobo, dijake po 60 kr.; dobivajo se v „Narodni Tiskarni" in v prodajalnici gosp. H. Turka na glavnem trgu (štev. 20). Ustopnice za posamezno predavanje pri kaši po 50 kr. P. n. občinstvu prav toplo priporočamo, udeležiti se teh predavanj. Predmeti predavanj so jako zanimljivi in imena gospodov predavateljev so nam porok, da bodo predavanja kakor poučna, tako tudi zabavna.
(Pravda o poruŠenji stolpa) v Bohinski Bistrici se je začela pretekli četrtek. Zatoženi so bili: C. g. Jan. Mesar, župnik in načelnik stavbenega odbora; Andr. Bevk, zidarski načelnik, in Konrad Grim, inženir in nadzornik stavbe.
Zatožene so zagovarjali dr. Moše gosp. župnika, dr. Zarnik zid. mojstra in dr. Zupan g. inženirja.
bili gospodje iz Ljubljane, ki so prišli na pogreb r. dr. Kočevarja, komaj izstopivši iz kolodvora s sikanjem in raznimi psovkami surovo napadeni, kaj pa da od kulturonosnih, nemškutarskik fantalinov. — Tudi prav: Kakoršno drevo, tak sad! Znabiti vendar kdo zaslepljenih omahljivcev spozna blaženo nemčursko kulturo odpadnikov, ter se je sramuje in postane pošten Slovenec?
— Iz Krškega ima „Slov. Narod" dopis v katerem se pripoveduje, da imajo tam učitelji meščanske šole ob nedeljah (ob 11. uri) v risarski dvorani poljudno znanstvena predavanja. Do zdaj je bilo 5 govorov. Prvi govor (g. Seidl-a, izprašanega gimnazijskega učitelja) bil je nemški, a ostali so bili slovenski, a poslednji govor (tudi g. S.-a) bode tudi nemški. Predaval bode 4. marca o „fizični podlagi življenja". — Predavanja, zlasti nekatera, so bila obilno obiskovana. Do zdaj je bil najzanimivši slovenski govor gosp. S. o elektrotehniki; pri tem govoru je razložil g. govornik v kratkih potezah vse najpoglavitnejše stroje, aparate in iznajdbe na širokem polji dandanes tako velevažne elektrotehnike. Mnogo aparatov je tudi dejansko pokazal. Veselilo nas je posebno to, da so mu bili tudi vsi slovenski izrazi pri tej najnovejši znanstveni panogi znani in da mu je domači govor kljubu te-žavnej tvarini gladko tekel.
— Izžrebane številke Tržaške loterije.	(Dalje.)
Te le pa po 100 gld. vred.: 1845180, 0809979, 1703811, 0366228, 1741429, 0567711, 1832692, 1230425, 0130886, 0759883,1128003, 0214397, 1780241, 1006570, 1024977, 1147069, 1435271, 0416949, 0557807, 0349660,1467810, 0464399, 1182090, 0487978, 1668115,1854890, 1385547, 1813546, 0039471, 1231547,0383455, 0209502, 0209105, 1519714, 0457290,0992472, 0579911, 1178873, 0058717. 0523691.1924470, 0255944,1236732, 0097590, 1232171, 0232692, 1766910, 1277939, 0784425, 0981522,1490885, 0461665, 0932311, 1574413, 1404510,1548250, 0866730, 0765638, 0534287, 0910926, 0941211,
Eksekutivne dražbe.
5.	marca. ]. cks, drž. zemljišča Frančiške Mlakar v Rranji, 40 pl. Kranj. 2. eks. drž. pos. Jernej Podjed iz Dvorjan. Kranj.
6.	marca. 1. eks. drž. pos. Jernej Levar iz Spodnjega Jezera h. štev. 13, 1977 gl. Logatec. 1. eks. drž. pos. Jernej Stavajoa 1263 gl. v Grac pod graščino Prem. Postojna. 1. eks. drž. pos. Jurij Jože Drobnič, Mala vas 1540 gld. Ljubljana. 1. eks. drž pos. Jurij Počkaj iz Suhorja 1642 gld. 1. eks. drž. pos. Anton Hrnelak iz Slapa št. 94. 250 gl. Vipava. 1. cks. drž. pos. Jože Felmuc iz Zemona št. 2. Vipava.
Umrli so:
27.	febr. Alojzija Bobek, 63 let, Vodnikove ulice, sušica.
28.	febr. Ana Kocmur, dninarja bči, 6 let in 6 mescev, Florianove ulice 35, nagle smrti. Eliza Verlinič, 59 let, cesta na Grad 12, otrpnjenje pluč
V bolnišnici:
24.	febr. Jurij Peternel, gostač, 65 let, vodenica. Janez Kalčič, barvomuzar, 30 let, pljuč, tuberkuloza. Jera Kališnik, otrpnjenje 6rca.
25.	febr. Nikola Malavrh , delavec, 36 let.
26.	febr. Neža Snedie, delavka, kronična tuberkuloza. Marija Okorn delavka, 76 let, starost.
Sodniki so bili: dr. Kaprec, predsednik.‘0698861, 1277593. in deželne sodnije svetovalca Čuber in baron j 1630523, 1175735, 0330514, 0941550,1568573, Eechbach.	j 0980515, 0698110, (J004046. 04908Ž7, 03 76109,
Zatoženi so bili pregreška zoper varnost 1184308, 0349674,0147004,0041527,0915193,
0580294, 1982595, 0580081,0155615, 0467968, 1985370, 1085925. 0046184,0890535, 0643704, 0338687, 0859224, 1332533,0925942, 0409563, 1339181, 0641886, 0046439, 0415861, 0384310, 0457030, 1293323.	i Dalje prih.)
— Nova železnica. Neka družba se je zavezala proti italijanski vladi, da bo stavila železnico iz Benetk skoz Portogruaro do Cervinjana proti Trstu vedno ob morji. Kjer prestopi železnica na avstrijska tla, bi pa avstrijska vlada zidala naprej ali njeni podjetniki. Nova proga bi šla iz Cervinjana
življenja po §. 335 kaz. zak. Sodba je bila naznanjena sinoči ob 6. uri. G. And. Bevk je kriv ter je dobil kazni tri mesece ojstre ječe s postom na vsake 14 dni; č. g. Jan. Mesar je kriv ter bo kaznovan s štirimi meseci navadnega zapora; g. Konr. Grim je nekrivega spoznan.
Razne reči.
— O pogrebu nadzornika, g. J Šolarja v Zadru se nam poroča, da je bil jako sijajen. Vdeležili so se ga učitelji in mimo Ogleja in Bonk do Tržiča (Monfalconej, učenci gimnazije in realke v Zadru. Vsak kjer bi se združila s sedanjo južno železnico, razred posebej mu je daroval venec. Poslali Potovanje iz Trsta v Benetke in dalje v so vence gimnazije dalmatinske: Iz Bubrov-! Italijo bi se tako mnogo skrajšalo, nika, Kotora, Spijeta in tudi iz Ljubljane.j — Dr. Svetozar Miletič je 1. mar-Napisi bili so večinoma hrvaški, vmes je cija zapustil privatno zdravišče dr. Svetlina bilo tudi nekaj latinskili. Spremilo je priljubljenega in obče spoštovanega nadzornika mnogo, mnogo odlične gospode in pri-prostega ljudstva. Tako sijajnega sprevoda tu pri nas že zdavnej nismo videli. Vse priča, kako obče spoštovan je bil ranjki, in kako velika zguba je zadela z njegovo prerano smrtjo učenike in učence. Počiva naj preblagi v miru!
— Surovost. Časniki javljajo, da so
Neueste Nachrichten aus dem
Gebiete des Gartenbaues, der Obstbanm-zucht, Landwirthschaft, Jagd nad Fischerei
se glasi naslov lista, ki izhaja redno vsaki teden enkrat v Passau-vi pri vredniku in založniku g. Albertu Fiirstu. Velja za celo leto 5 mark (po 59 kr., za pol leta 2 '/a m.)
Lahko se dobiva po pošti, ali pa po katol. bukvami, z a nameček dobi vsak naročnik
lep zavitek raznih, novih semen.
Vereinigte Franendorfer Blatter
donašajo enako berilo o vrtnarstvu, sadjereji in drugih kmetijskih rečeh.
List velja po pošti in bukvarnah 4 gld. za celo leto, za pol teta 2 gld.
Tudi za ta list sc daje naročnikom lep zavitek novih semen, ali za vrt, ali po oknih, kakor si kdo izvoli.
Gartenbucb fiir Millionen
izdalo je tudi Vcreins Centrale (Franendorfer) za-
vrtnarje in prijatelje cvetlic ter velja l M. 10 Pfg.


na Dunaji, podal se je v Budapešto in od tod pojde po vaporji v Novi Sad. Začasno mu je odleglo a upanja ni, da bi se ozdravil.
Tržne cene v tLjnbljnsn.
28. februarja.
Pšenica banaška hektoliter 'J gl. 24 kr.; domača 8 gl. 10 kr.; rež 5 gl. 94 kr.; ječmen 4 gl. 50 kr.; ajda 5 gl. 77 kr.; proso 5 gl. 46 kr.; turšica 5 gl. 28 kr. ; oves 4 gl. 94 kr.
Josip Bernard,
trgovec v Kamniku,
naznanuje, da je tu osnoval
kupčijo
)
)
s specariiskim, steklenini in porcelanskim blagom, kakor tudi z deželnimi pridelki.
Slavnemu občinstvu se vljudno pri- ) poročevajeobeta z naglo postrežbo \ pošteno blago, kolikor moč « po nizki ceni.	(3) j
Javna zahvala.
Podpisani potrjujem, da FraUCeVO eseilCO ki jo pripravlja g. lekarničar Piccoli v Ljub Ijani, zarad čudovite njene inoči rabi več bolnih ljudi v moji fari v raznih boleznih in s posebno dobrim vspehom. Zato omenjenemu gospodu lekar-ničarju javno izrekamo svojo zahvalo. Pristavljam še, da ne preide dan, ko bi ne prišel kdo k meni po to čudovito tinkturo, ki jo imam vedno pripravljeno za se in za svoje domače.
V PloillillU (Fiauona) v Istri, meseca oktobra 1881	(9)
Anton Vlašič,
fajmošter in kanonik.