82. številka. LjnMjana, vlorrk 12. aprila. XIV. leta, 18^1. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši poned« ijke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemali M a\sti o- ogerskfl delete a Oelo leto 1»» gL, za pul leta 8 gl., M četrt leta 4 gl — Z» Ljubljano brez pošiljanja na dom si celo leto 18 gld., KI četrt lita gltf, 80 kr., /:i BTI meteC 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje »a dom se računa 10 ki. za mesec, o0 kr. za četrt leta. — Za tuje d t: >. 11 e toliko več, kolikor poSti.ii.a »snala. Za gotpnđ« učitelje na ljudskih Aolaili in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano M četrt leta 9 K1«'- &P k,-> I'" polti prej. nuni za četrt leta gold. — Zu oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrsre ti kr., če b« oznanilo enkrat tiska, B kr., Če se dvakrat, in 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole tiankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — L i e d n i A t v o }v \ Ljubljai i \ Krare kolinanov"j liisi .gledališka itolba". Oprav ništvo, na katere naj se blagovolijo pošiljati i.iiročnine, reklainai ije, o/ns.nila. t. j. adtnh i>l | ati\ne stvari, je v rNarodnri tiskarni" v Ko uiai.ovej hili. Pred ljubljanskimi volitvami. i. Ljubljanskega mesta volilci poklicani so na volišče, da si 25., 26. in 27. t. m. izvolijo jedna jst novih svetovalcev v mestni zbor ljubljanski, in sicer v III. redu pet, v II. redu štiri in v I. redu dva svetovalca, namesto gg. dr. K. Bleivveisa, (loršiča, Peterce, Petri Čiča, Potočnika, Fr. vit. Gariboldijn, Pirkcrja, Zieglerja, Doberletu, dr. PlVrVererja in dr. Kal-teneggerja, ki imajo letos stopiti iz mestnega zbora. Narodna stranka imela je do sedaj deset narodnih mestnih svetovalcev v mestnem zboru; letos jih izmej teh deseterih odBtOpi pet, a brez najmanjšega ugovora bodo letos gotovo v III. razredu spet zmagali narodnjaki. Z desetimi narodnjaki v mestnem zboru je sicer nekaj dobljeno, a večine vendar še nemamo. — Za večino potrebujemo vsaj 16 narodnih svetovalcev in to nam je letos samo tedaj doseči mogoče, ako tudi v II. in I. razredu zmagamo z vsemi svojimi kandidati. Zategadelj se denes s temi vrsticami obračamo do tistih krogov, ki nodo v II. in I. razredu postavljali kandidate, da naj bodo pazni in oprezni, da si izberd prave može, za katere bode mogoče vspešno agitirati. A obračamo se tudi do- vas, čestiti gospodje voliici I. in II. volilnega reda, da vsi, kar vas jo narodnih, storite od prvega do zadnjega svojo dolžnost in zmaga bode, mora biti naša! Kajti najprej uže narodni ponos zahteva od nas, da porabimo vso svoje moči ter se v Ljubljani, slovenskej stolici, dokopljemo do tiste veljave in tistega vpliva, katera se nam spodobita uze z ozirom na šte- vilo slovenskih prebivalcev ljubljanskega mesta. Zadnje ljudsko štoviljenje pokazalo jo, da v Ljubljani prebiva 18.313 Slovencev, a samo 6,422 Nemcev, to Je ne pravih Nem cev, nego poleg malega števila istinitih Germanov, vsaj do ki kih tri ali štiri tisoč nein-škutarjev, renegatov, vskokov in slovenskih poslov, katere so ti vskoki brez njih vednosti zapisavali za rojene Nemce. Ali nij sramota velika sramota za nas slovenske Ljubljančane, da ta mala peščica v našo lepo Ljubljano pri tepenih in privandranih Nemcev, nemškutarjev. renegatov in vskokov gospodari in vlada ogrom-nej večini slovenskega prebivalstva! Otresimb se vendar enkrat tiste slovanske potrpežljivosti in tiste slovenske udarnosti in malomarnosti, pokažimo predrznim in oholim tujcem in pO« tujčencem, da hočemo doma* v našej Ljubljani sami svoji gospodarji in vladarji biti; da hočemo sami o svojih stvareh sklepati in govoriti; da si ne damo svojega jezika od zlobnih ali nevednih in fanatičnih Blavofobov zatirati; da si ne damo našeg,, mestnega premoženja za dvomljive namere in nepraktična podjetju razsipati in zapravljati; da si ne pustimo naše lepe dežele, našega vrlega naroda in bele naše Ljubljane od nemških kruboborcev in česti lakomnih vskokov sramotiti in naših pravic z nogami teptati! Izpulimo jim iz rok orožje, katero vihte zoper nas Slovence in vse narodne težnje in zamašimo jim enkrat /j: vselej njih usta, katera so uže dosti dolgo — celih dvanajst let! — na lotov/.i široko odpirali. Nikjer na svetu, pri nobenem kulturnem, na svoj jezik in svojo narodnost ponosnem narodu ne morejo biti tako protinaturne razmere, kakor so pri nas, da 5.422 tujcev vodi in vlada 18.818 domačinov! Tej sramoti moramo ven- dar enkrat konec narediti, ako hočemo sploh za narod veljati. Drugič imajo pa mestne volitve ljubljanske Xe drago imenitno p«> i i 11 r- n <» stran. Nezaslišanemu terorizmu ljubljanskih vskokov in prejšnje Auersperg Lasserjeve vlade on mo pri -pisavati da smo Slovenci ha Kranjskem in osobito v Ljubljani izbaeneni ali vsaj v samotno manjšino potisueni, po vseh kolikor toliko vplivnih javnih /.borb gospodarilo nam privandrani Nemci ali porenegateni vskoki ter o vsa kej priliki na stežaj usta svoja odpirajo „iu majorom gloriam healissimae (it rmaniae". Kranjski deželni zbor. kranjski deželni odbor, kranjsko trgovinsko zbornico, mestni zbor ljubljanski kranjski deželni šolski svet, kranjski deželni zdravstveni svet in krajno šolsko Bvetovalstvo mesta ljubljanskega - vse te javne zastope imajo v rokah ljudje, ki nijso naše gore list. In zdaj, ko je na krmilu vlada, nam Slovencem vsaj nekoliko pravična in dobrohotna, vse te z neinškutarji in vskoki napolnjene korpa racije slavne) vladi polena mečejo ped noge, kadar gre za tO, da bi bc slovenskemu na« rodu in njegovemu jeziku d-le po ustavi zgotovljene pravice. Skrajni čas je užo, da začnemo vztrajno napadati in podirati to močno trdni, vo, katero so si sezidali in v katerej bo se dobro utrdili naši predrzni vskoki in renegate. Začnimo pri mestnem zboru ljubljanskem I Ako Bi osvojimo ljubljanski mestni zbor, velikog; vpliva bodi izid t< h volitev tudi na volitve v trgovinsko zbornico in sploh na vse volitve, kateri* se bodo to leto še v našej deželi vršile. Poudarjati je tudi treba, da mestni zbor pošilja svojega zastopnika v jedno naj- Reforme carja Aleksandra II. (Angleški spisala <>. Kirejovu Novikova.) I Konec.) V poljske j zadevi je car se svojim postopanjem do cela zadovoljil najstrašnejšim zahtevam narodnim; v orijentalskih bomatijah je po vseh močeh podpiral blage težnje in neustrašeno požrtvovanje vzhodnih narodov. Iz prva, zadrževan po mlačnej in boječej Evropi, se je obotavljal. Trudil se je na vse pretege, ohraniti evropski koncert, ga oživiti in porabiti v osvo-bojenie orijentalskih narodov; vse nič nij pomagalo; zaradi politike prejšnjega angleškega kabineta nij bilo mogoče reč mirno rešiti. Se slavnega K remija je car govoril, se obrnil v znamenitem govoru do svojih podložnikov, rekši, da bode Rusija sama udarila, če uže mora biti. Po vsej svetej Rusiji so te besede z nepopis- 1 ji vo navdušenostjo odmevale. Vsi1 konference, vsi protokoli, vsi ugovori so bili samo prazne J čenče. Kar se je pametnega stoiilo za izhod, I to je prouzročil naš car. Evropa je govorila, Rusija je delala. Vse svobodne naredbe, ki jih uživajo zdaj balkanski narodi, je vsadil in branil ruski meč. Rusija osvobaja, Evropa pod-jarmlja; Rusija je zahtevala gotovo poroštvo, Evropa puhle obljube. .lasno to dokazuje Armenija; Rusija je to v 10. oddelku sanštelan-ske pogodbe predlagala, da hoče svoje vojake tako dolgo v Armeniji držati, dokler ne bode Turčija obljubljenih reform uvedla. Lord Sa-lisburv je ta članek odpravil. Berlinska pogodba zabranjuje tujej državi, vojaki1 za poroštvo na Turškem puščati in zaupa ali hline* se zaupa človekoljubnim obljubam turškim. Zdaj lehko opazujemo in ocenjujemo nasledke tacega ravnanja. Evropa je posredovala in drago plačevaia svoje posredovanje. Brez berlinskih zmot bi ne bilo uleinjskega vprašanja. Grec|ja l>i oe imela samo Tesalije in Epira, nego tudi Kreto, da se ie krepko Ilusije oklenila; Maculonija bi bila svobodna, kakor je Bolgarija, katere del je; Armenija bi se sama vladala pod vspe.šnim poroštvom sanštefanske pogodbe. V Albaniji. (Jreci)i, Macedoniji in Armeniji trpi Evropa vsled lastne bedastoče. Ko je osvojaval car balkanske Slovane, se je osobno udeleži! blagega dela; se svojimi vojaci je prekoračil Dunav; večina carske obitelji je bila na bojišči. Princ Sergij Leuchten-berg je storil junaško smrt. Po očetovsko je skrbel car za vojake; gi nij ivo se pripoveduje, kako je obiskaval bolnice, kako je tolažil tužne reveže. Necega dne, ko se jim je zahvaljeval za njihovo junaško obnašanje, so odgovorili: „Mi hočemo storiti, kar je v naših močeh, veličanstvo". „Već ne morete storiti, Busija iu jaz vam izrekava gorko zahvalo", so bile carjeve besede. imenitnejSih korporacij. v c. kr. totalni šolskiInamen teroristične«* oddelka nihilistov. pomo-svet, kjer zdaj 18.313 ljubljanskih Slovencev riti vso vohune in one mojstre, ki izdajejo zastopa mož, ki niti i dne slovenske besede svoje tovariše. Založena Perovskaja tudi ne razume in ki je poleg tega jeden iziaej glavarjev ljubljanskega nemškutarstva. Poudarjati je dalje treba, de. od mestnega zbora je kolikor toliko odvisen I jdi krajni šolski svet ljubljanski, v katerem je zdaj zbran pravi cvet ljubljanskih nem>'. utarjev: od mestnega zbora odvisne so tudi vse tri mestne šole ljub ljanske, v katerih je uže skrajni čas, da se priznava, da je nihdistka. Ona je organizo vala zadnji napad Narisala je, kje da se car običajno vozi, razdelita je Uusakovu in tovarišem bombe ter jih pO ulici razpostavila ter je vse pripravila, da bi se bil podkop razstrelil v sadnej ulici, ako 1»' se car ondi peljal. J ese Helfmann je vodila tajno tiskarno, uredovala in ra/.nasila nihilistiški časnik in pri njej konec stori grozovitemu potujoč vanju slovcu-: se je vse dogovarjalo. Kibalčič je prirejal skih ljubljanskih otrok, od njega je odvisnih j strelivo ter je razlagal in kazal dan pred naše na stotine drugih več in menj važnih stvarij. j padom na Sniolenskem polji, kako da se ima in kar je glavna stvar: kadar bodo na Si I rabiti. — poslanci na vlado pritiskali ter koncesij od j Najnovejši telegram 10 t. m. iz Peter nje zahtevali) kazali bodo lehko ponosni nalburga javlja: 1)enes zjutraj so bili vsi Ljubljano, kjer je po dva ajstietnem nemšku-tarskem gospodarstvu vendar enkrat konec velikonemškerau agitovanju in ščuvanju. Na delo tedaj, vrli volilci in meščanje ljubljanski, na vztrajno agitatorno delovanje in zmaga bode naša in zmaga nam bode prinesla spet čast in slavo, katero so nam do sedaj krasnej našej Ljubljani kratili in jemali tujci, kruhoborci renegatje in vskoki. z a toženci obsojeni n a s m r t n a v e š a 1 a h V carskej rvaftkej rodbini se je v teh dneh nekaj dogodilo, kar se s početka čuje skoraj neverjetno a se zdaj potrjuje splošno. V noči od 5. na G. dan t, m. so v malej vasi Sablinu ob moskovskej železnici prijeli velikega kne.a Nikolaja Konsiatinoviea ter z vojaškim spremstvom odvedli ga v zapor. Kon-stantinovič je baje v zvezi z nihilisti ter je s temi baje delal na to, da bi njegov oče Konstantin prišel na prestol. V francoskem senatu je dejal francoski vnanji minister, da mora Francka na vsak način v Tunisu vspostaviti neomejen fran cosk upliv. Italijansko ministerstvo je dalo svojo ostavko, katero je kralj sprejel, k sebi pa poklical potem Depretisa. Sello, Crispija, Nico-tero, K ari nij a in Zanardellija, da se jo z njimi posvetoval. \ nu i zbornici sta odložili svoja zasedanja; spodnja zbornica ima počitnice do 25. t. m., zgorenju zbornica pa do 5. maja. Politični razgled. V L j ubijani 11. aprila. V zadnje naše poročilo u ffospadftke zbornic«* se je vrinila pomota: za Lienba cherjev predlog je glasovalo 32 članov gospod ske zbornice, zoper 74. Za tem je prišla na vrsto vladna predloga glede posojila 50 milijo nov, ki je bila sicer sprejeta, a glavni ustavo verci gospodske zbornice morali so zoper vlado demonstrovati s tem, da so šli iz dvorane. V n -k hm* «IriviY«\ Dne 7. t. m. dopoludne se je v Peter-burgU pričela pravda zoper morilce Rusakova in tovariše. Prič je 75. Željabov, povprašali po svojem veroizpovedanji, je odgovoril, da veruje na resničnost in pravičnost krščanske vete. Pravi kristijan pa mora braniti pravice slabših in zanje trpeti; dejal je, da uže veliko let služi osvobojevanjskej stvari. Kuaakov priznava, da se je udeležil zločina dne 18. marca, tudi v dejanji kot c. kr. uradnik kazal, da Mej počitnicami se je prepričal o nesreči na- I mu je čast naroda svojega, da mu je Sloven roda. Tacaš sta se z Željabovim spoznala, ki stvo vedno oni uzor. katerega komaj iz vsemu je obljubil, da mu bode dal več posla mej učilišča došli dijak preveč lehko pozabi, kate-delovci. Željabov je osnovil terorističen od-j rega pa on nij pozabil in katerega je vedno Dopisi. Iz Hovea;.i mosta 8. aprila; (Izviren dopis.] (Ho zidar K u ral t f.) Dne 4. aprila pokopali smo v Semi<'; v Belej Krajini narodnjaka gospoda DoŽidara Kuralta. Premnogo prijateljev in znancev njegovih zbralo se je in ga spremilo v kotiček miru — saj smo pokopali domoljubno srce, zagrebli moža, katerega ponos je bil, da nij le v besedah, temuč delek mej nihilisti. Zatoženec Mihajlov priznava, da je nihilist a taji, da se ie udeležil tudi napada na carja Aleksandra II. On hrani samo interese delavcev, Nadalje pravi, da je kot dragocen biser v svojem srci gojil. Ne bodem torej čitateljem „Slovenskoga Naroda" nepriliron, če si dovoljujem nekoliko črtic i/, njegovega življenja tu priobčiti. Narodi! se je Božidar Kuralt dne 10. januarja 1845 v Ljubljani, kjer mu je bil oče svetovalec pri deželnej sodniji. Gimnazijo študiral je nekoliko časa v Novem mestu, dokončal pa jo je v Ljubljani leta 18fi3. Pravoslovne študije dovršil je na vseučilišči v Gradci ter vstopil leta 1867 kot praktikant pri deželnej sodniji. — Avskultant postal je v Ljubljani. — Leta 1872 postal je naš Božidar pristav c. kr. sodmje v Crnomlji in tu se začenja njegovo pravo delovanje, — delovanje, katerega se bode hvaležni belokranjski rod vedno spo-minal! — Tu v Črnomlji bil je ranjki na svojem mestu. — Z mladeniško navdušenostjo poprijel se je tu dela — v meščanstvu, katero je, Čeravno doslej narodno, vendar imelo dovelj gnjilih korenin, — vcepiti pravi narodni ponos, pravo narodno zavest. Smoter njegov bil je ustanoviti odlično, neodvisno narodno meičanstVO). Narodnjaki črnomeljski uvidevši, da ima njegova delavnost vspeh, stopili so z njim v delokrog in imenovali ga predsednika Črnomeljskej Čitalnici. Hoteli so mu s tem činom polajšati trud, hoteli so ga pa tudi spoznati svojega voditelja. Kaj je pa čitalnica v tacih, od vsega prometa oddaljenih mestecih, kakor je Črnomelj, mi nij treba omenjati! Tu čitalnica nij samo kraj, kjer se Čitajo časniki in napravljajo veselice, to je tudi ono ognjišče, kjer more prijatelj prijatelju narodnjaku svoje narodne težnje razodeti, kraj, kjer se goji ogenj domoljubja. Motil bi se pa vsakdo, ki bi menil, da je bil ranjki kakov kričač; ne, to nij bil; bil je mož, kateri je tiho, mirno in dosledno deloval, kateri nij botel zaprek s krilom odpraviti, temuč s premišljenim, zavestnim delovanjem ! In vendar bi bil smel, ko se je od nas v meseci novembru lanskega leta ločil, s ponosom izgovoriti: nčitalnica v Ornomlji, kakor sedaj obstoji, je moje delo, jaz sem jo otrebil gnjilih značajev, jaz sem ločil sploh smeti od pravega, jedernatega semena". Največja pri pomoč pri njegovem delovanji bilo mu je pa — izvzemši govora — petje. Se svojim petjem vabil je on rodoljube celega okraja, eele Dele Krajine v narodno svetišče, da, celo iz daljnega Karlovca in obližja so mnogi gostje hodili poslušat — pevca predsednika. S prijateljem svojim, tudi prezgddaj umrlim Jarnejem Hočevarjem, ustanovil je pevski zbor čitalnice, in da. so se operete „Tičnik", dalje pevoigri Advokat*" in „Svet", večer o polu noči" igrale v tako malem mesteci, temu kurja in gola dobrota; njena potrpežljivostjo bila čudovita, nikoli nij bila sebična Ljubila je Slo- Približa se car mlademu vojaku, ki je bil teško ranjen; ,,Je-li mnogo trpiš?" ga vpraša. ,,Da", odgovori sirotče, „ račke mi dovoliti, da viuie. Častila, je prostovoljce naše na Srbskem, Vam, veličanstvo, roko poljubim". ,.Ne", od-! dovolila je dvornim gospom, da bo hodile od govori car, Jaz te moram sam poljubiti". Skoz več mesecev je prenašal car vse neugodnosti vojaškega življenja, kakor vsak prostak, Da se nijso mogli vsi kristjani na Turškem osvoboditi, tega nij zakrivila Rusija, nego Evropa in Anglija. To je neka čudna nezgoda za me, da mi oficijalno slovstvo ne ugaja; srčno me je pa razveselil članek gospe Adam v časniku „La Nouvelle Itevue" novembra leta 1860 o rusko-turškej vojski, kjer se vestno in na drobno popisuje, kar je car v tej vojski dela' in izvršil. Nobeden Rus, ki gorko ljubi domovino in se zanima za nje blagor, tega ne pozabi, kar sta car Aleksander in carica Marija za Ruse storila. Pokojna carica je bila iskrena rodoljub cerkve do cerkve, od hiše do hi se m a JI hirale darove za balkanske kristijane. Z živo in prirojeno bistroumnostjo je spoznala, kuko naravno je jili ljubiti; ker se je, dosi Nemka, kot Rusinja čutila, je krepko proučila slovansko vpra sanje. Zdaj je nij več, zdaj jo smemo hvaliti: to nij prilizovanje in blinba. Ranjka carica je dobro umela, kaj mora biti rusko, carica. Poskusila sem tedaj dokazati, dasi nepopolno, zakaj se mi Rusi tujcem ne moremo pridružiti v njih predsodkih proti našemu carju: on je storil za nas več, kakor kateribodi car od Petra Velicega sem. Vladar, ki je osvobodil robove, ki je kmetski stan ustvari1, ki je južne Slovane rešil turškega jarma, ta zasluži pohvalo U9 samo sedanjega nego tudi prihodnjega pokolenja. Rusija potrebuje reform; zarad tega prenašajo vsi razumni Rusi avtokracijo, to močno in krepko upravo, ki več opravi kakor zapadne ustave. Rusija si je tud: izposodila premnogo tuje robe, ki ne ugaja našej naravi. Samo tiste reforme, ki se naslanjajo na pravi pravcati ruski značaj, na naš naraven razvitek in se ujemajo z našim mišljenjem, samo take nam morejo prijati in koristiti. Ostava poljskega obraza, v katerej je ugovor (ue pozvolim) jedinoga poslanca mogel uničiti delo vseh par-lainentnih sej, nam ue more biti po godu. Tudi angleški konstitucijonalizem ne navdušuje tiste, ki ne morejo pričakati primernih reform. V 'adresi, katero so carju poslali nekateri „ staro-I verci", je povedano: „Tvoj poziv nam zvoni po ušesih kakor glas iz starih časov." Samo take reforme ugajajo Rusom. vsemu bil j« duša naš Bi>idar. Nobena denarna svota mu nij bila prevelika; rad jo je dal, če je le vedel, da more s tem zavodu, katerega predsednik je bil, korist ti ! In ravno zarad te žrtvovalnosti, zarad tega čistega nesebičnega rodoljubja bil je nasprotnikom trn v peti. Leta 1877, ob času volitev v deželui zbor kranjski, hotela ga je pogubiti ona brezznačajna stranka, katerej je ustava samo krinka za sebične namene. Pred soboj imam ukaz višje deželne sodnije, v katerem je dobil naš Božidar opomin vsled krive de monstracije umrlegu župana metliškega in neke druge osobe, katero je Bela Krajina karakteristično imenovala „zeleni Janez". V tem ukazu, katerega pa nij le on, nego katerega sta tudi okrajni sodnik in drugi pristav dobila, glasi «e, da dobe vsi trije opomin in on posebno, ,.weil Sie Mitglied der Čitalnica sind, vveil Sie bis zum 22. Juli 1877 Direktor vvaren, welcher Verein zwar bis sur Landtugsvval nur Ge-selligkeitszweeke verfolgte, dana jedocb in die Walaktion eingrifl", dabei jedoch so vorsichtig zu VVerke gieng, dass keine nachweisbare agi-tatoriscbe Ilandlung konstatirt \verden komite. Graz, 28. Dczember 1877, Z. 10061. Ali vsa prizadevanje nasprotnikov bila so zastonj. Božidar Kuralt je ostal predsednik čitalnice, ostal — narodnjak Pa tudi malim, nedoraslim Belim Kranjcem, našim malim solarčkoni bil je vedno zvest prijatelj. Nij trebalo opomina, besede ali prošnje, vsako leto je gotovo prišla narod nej šoli iz čitalničnih doneskov prilična svota za podporo revnih šolskih otrok. Najhujši udarec pa je bila njegova smrt prijateljem. Ne najdeš ga kmalu v okraji človeka, kateri ne bi s pohvalo omenjal onega uljudnega gospoda, kateri mu je tolikokrat kot sodnik jasno in spra\ljivo dokazal njegovo zmoto ali njegovo pravo — In vsak se je uže veselil, ko je vedel, da ima sodnik mu biti ranjki Božidar. Prijatelji njegovi pa se bodo vedno spo-minali onih prekrasnih ur, katere so doživeli v njegovej* družbi, onih ur, katerim duševni voditelj je bil, onih maršikaterikrat klasičnih „jour fixovw v čitalnici. Zatorej nas je silno bolestno zabolelo v srce, ko nam jo dne 3. aprila naznanjal tužni glas zvona, da je umrl Ornom\}U prijatelj, duševni dobrotnik, da BožidarKuralta nij reč. Raz čitalnične hiše vihrala je veliku črna zastava in ljudstvo, zaradi nedelje v mestu bolj mnogobrojno kot navadno, stalo je pred čitalnico in hodilo gledat dva krasna venet, katera sta bila v čitalnici izpostavljena. Prvega, lovorovoga, poklonila mu je s trobojnico čitalnica, druzega, še krasoej šega, položile so mu na rakev „črnomeljske Slovenke". In ko je bil dne 4. aprila pogreb v Se-miči, smelo smem 'rditi, da Bela Krajina nij videla tako veličastnega sprevoda. Od Podturna, kjer sta mu ostali blaga mati in žalujoča soproga s petimi nedoraslimi otroci, pomikala se je dolga vrsta pogrebcev proti Semiču. — Spremljevalo ga je devet duhovnikov. Kako je bil priljubljen, dokazuje, da se je kljubu neugodnemu vremenu udeležili cela truma Čr-nomeljcev, nad šestdeset, pogrebu, mej temi so bili vsi sodnijski in politični uradniki. Pevcu, dragemu sodrugu, zapeli so črnomeljski pevci nadgrobnice - in g. deželni poslanec Navratil govoril je na grobu ginljiv govor, ki je segal vsem navzočnim globoko v srce. Vsem pa, kateri so gu poznali, bodi naj priporočen ranjki v blag spomin! Iz Ptuja <>. aprila. |Iz\. dop.) V sed-nici okrajnega zastopa 4. • an meseca aprila oglasil se je za besedo po dovršenem dnevnem redu g. Pisk. § 10 našega .Opravilnika" veleva: Pojedinih Kastopnikov samostalni nasveti morajo se načelniku predati pismeno, katere poslednji razglaša v seji, in predložitelju dovoljuje povse kratko razložbo, potem ne pripusti vil debate stavlja podporno vprašanje. To se nij zgodilo, nego g. Pisk počel je, držeči v roki plat papirja, govoriti, ne izročivši prvo-mestniku dotičnoga predloga; razgrajajoči proti prenizkemu obdučenju v Gališkem mahnil je tudi po finančnem ministru Duuajevvskem, in navajal preveliko (lačno breme, katero nositi je nam Štajercem odločeno. Iz ptujskega okraja vloženo je od mnogo občin obilno prošenj državnemu zboru na naslov : M. Herman, državni poslanec na Dunaji; on jih nij predložil, a glasoval za glavno skupno svoto nasvetovano od vlade, mesto da se potegne za znižanje, torej nij storil svoje dolžnosti proti svojim volilcem, in zato nasvetuje govornik Hermanu nezaupnico skleniti in poslati. G. prvomestuik je g. Piska opomnil, da tu ne ide visoke politike tirati, a o davku naj govori, kolikor mu je drago, itak je stavil navedeni predlog; pred glasovanjem oglasil »e je proti Piskovemu kvašenju g. prof. Žitek, kateri je dokazal goloto in otlost trditve predgovornikove, omenivši, ka zvišanju davka nij kriv niti Dunajevrski niti Herman, nego ona gospoda, katera je pri cenitvi 1873 in 1874 previsoko sezala z vrednostjo naših zera ljisč, in pa dotično poverjenstvo v Gradei, ka tero nij imelo nijednoga Slovenca, a barona Kiibecka za predsednika; in če bi Herman tudi proti glasoval, stvar ne bi bila drugega lica dobila. Za Piskov predlog glasovalo je samo osem ptujskih meščanov a nikdo drug od 315 navzornih zastopnikov. Po takem je Pisk sramotno spiskal, kakor se za podobne stvorove dohaja. Kdo pajetal'i-kV Pisatelj nemškega zapisnika v okrajnem zastopa, kateri jedini poleg gimnazijskega ravnatelja g. Filme ne zna slovenski, in zato moči slovenske go vornike, da mu svojo govore prevajajo v &vab-ščino ; slabo spričevalo za nemškutarsko stranko, ka si nij dala izvoliti za ta posel sposobnega in našemu jeziku tudi veščega zapisnikarja. Taki prevodi nij80 točni in po nepotrebnem čas jemljo. Odkod pa je ta slovenski ne zna-joči gospod V Pripiskal je iz kraljevine posestrime domovini g. ravnatelja Pihne, torej redom oeoi&ki Pemec in priklamoternik, a take bire prikazki delajo mnogo kvara Slovencem, navadno so tuski. kleno zrno na vršaji se doma porabi. Kaj pa še dela v Ptuj i V surogat no kavo, katera je v razmeri s pravo kavo, kakor vino ponarejeno proti pravemu ; vrhu tega se pravi, ka je presumljiveg i in dvomljivega minovsega žitka. 1/. tega ra/.videva se, zakaj se take plohe ljudje /.a okraj toliko koristnemu zavodu vsemi štirimi opirajo, vsaj si domneva, ka bode morebiti nekoliko na poti P. „Yor-schussvereinu". G. prof. £itek je nasvetovel, naj okrajni odbor promozga, na kak način bi se dali odstraniti biriči ovršitelji (šekucijaši), kateri na leto potegnejo 15 tisoč goldinarjev od ptujskega okraja, in o tem v bodočej seji poroča. Sprejeto. M liopcriloi;;« oitraja .s. aprila. [Izv. dop.] Provizoričnim nadzornikom slovenskim ljudtekim šolam v tem okraji je imenovan g. Klančnik, učitelj na nemškej c. kr. desk ej šoli v Trstu. Nj. veličanstvo, dobrotijivi naš cesar je podaril po toči hudo zadetim Soeorbljanoiu in Prebenežcem v dottnikej nadtllpepiji 200 gki Začasni odbor rslovenskega učiteljskoga druitvau za koperski okraj je pravila u>e pred tedni namestništvu v potrditev odposlal. Učiteljsko osobje se uže pripravlja za prihodnje zborovanje, ki se bode vršilo v Kopru, precej, ko se vrnejo potrjena pravila. Vrli Klančanje se uže spet marljivo pripravljajo za veselico, ki jo mislijo prirediti koj po velikoj noči. Da bi nas tudi Doline oje uže kmalu razvedriti blagovoldi! Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) ima 12. aprila ob G. popoludne jav:.o sejo. — (Is Celovca) se poroča, da je za tamošnjega škofa imenovan stolni kapitular V u n d e r , rojen Korošec. — (Tehnično društvo za Kranjsko) je imelo nedeljo 10. t. m. drugo mesečno zborovanje, katero je tudi gospod deželni predsednik VVmkler se svojo navzočnostjo počastil. — Gospod profesor Bsck iz Ljubr.a na Štajerskem je celo uro interesantno o »indikatorjih" pri parnih strojih govoril. Včeraj predpolu-dnem so se vršile skušnje v tej zadevi v fabriki g. Tbaiesa. — (Mesečni živinski semenj) v Ljubljani zadnji petek je bil prav dobro obiskan. Goveje živine se je prignalo do 350 glav tudi veliko lepe. Cene so bile jako visoke, kajti mnogo je bilo kupcev iz Trsta, (Jorice, z Laškega. Vse vkup so tuji kupci kupiti nad 100 glav in prav dobro plačali. Kupec z Gorice je plačal za šest lepih volov 1(!70 gld. Tukajšnji mesarji so le malo kupili, kajti preskrbeli so se z pitanim blagom za praznike uže na Koroškem. Konj je bilo prignanih nad 250. Laški in koroški kupci so nakupili do 100 lepih konj in prav dobro plačali. V obče je pa vladala moj kupci in prodajalci velika nevolja nad mestnim magistratom zarad tega, ker je mestni magistrat vedel, d,t bode 8. aprila semenj, pa so vendar vozil1 i/ vsega mestu ves teden blato na živinski trg. To moramo zdaj uže drugič grajati Razne vesti« ■ (Povod en j.) Po i.olej Ogerskej bo izstopile vode iz Btrug. Reka Tisa je zalila 100.000 oralov polja, ker je pri Derczelu prodrla jez. Pri SzenteBU je 40:000 oralov zemlje pod vodo. Mesto Szcgi din je zopet v nevarnosti, tako tudi več drugih mest. * (Potres na otoku II i os m jo zahteval silno veliko žrtev; nad 16.000 Ijulij je ali mrtvih ali ranjenih, kateiib pa ne morejo izpod raavalin izvleči ter so pričeli uze ^ nj iti. N» srečnim prebivalcem oloUa prihaja pomoč od vseh straaij. Doslej se je zemlja 2 50krat zmajala in porušenih je dve tretjini hiš, ostale hiše pa so tako oškodovane, da se v njih ne more Btanovati, Pošta oropana, i Vožnjo pošto mej Kečkemetom in [zsakom so tolovaji napadli v agasegyhaskera gozdu, umorili voznika in odnesli 1000 gld. * (Divjaki.) Poroča se iz Algira dne 8. t. m. : Francoskega vojaka, katerega so pogrešali od boja mej Kumiri s Francozi dno 30. marca, našli so vsega razmesarjenega: Kumiri so mu odrezali ušesu, nos ter mu nehtove izpulili. Vojak je SS ranami umrl. 0iodefroi iz (Jeula v Svajci. Vsaka ura j» lino repasirana, na trenutek regulirana, ter M jamci M 3 leta. Najboljše in najcenejše ure sveta! Krasna vira na valjar i/, najtežjega nikol-srobra, na sekunda re-pasirana, ■/■ zastonj pridodano verižico ud pravega douhlo-zlata, medaljonom, ključicein in baršunastim otuijem, prejo gl. in, zdaj minni gl. 5.50. Žepna tir« iz ponarejenega zlata, na minutu regulirana, 7, UitOnJ pridodano fino verižico od pravega doublo-zlata, mo-diiljotiom, ključieeni in buržunnstim etni-jem, samo gld. 3.DO. Krasna ura na sidrce i/, težkega roma, na sekundo reguliranu, z zastonj pridodano verižico od pravoga doublo-zlata, mo-daljononi in baršunastim ctui-jem, ]>rejo gl. 21, /.daj samo gl. 12. ISlolim srebrna ura na sidrce, puneovnna v c. kr. kovnici, s 10 rubini, razen tega na novem oloktričucm potu pozlačena, od pravo zlato jo no razloči noben zlatar, na sekundo reguliran:!, prejo gl. 27, zdaj samo gl. 19.60, Remontoir žepna ura, od doublo-zlata, na držku brez ključa za navijati, / licra/iuMjivim amerikanskim kolesjem, na sokundo regulirana, /. loletnim jamstvom, projo gl. 80, zdaj samo gl. 10..riD. 1'rava .sroOrnn remontoir ura, krasno delu, i/, pravega Kllot-nega puucnvaiiega srebra, z loletnim jamstvom da gre izvrstno, ura /:< večnost, preje gl. '27.Ml, /.daj samo gl. 15. Fina eninilovnnn urn na bitje, za najlepšo stanovanje, jako krasnu, gl. ii.HG. Regulirana ura budnica z ropotuljo, tmlf kot namizna ura, prejo gl. 12, zdaj samo gl. 4.00. Število ur je omejeno, kdor želi tedaj imeti za mnlo novcev izvrstno uro, ki povsod najmenj stane c-etirikrat vet'-, naj se preje ko mogoče obrne na zdolaj označeno firmo. Svileni dežniki (iz Milana v Italiji). t Itnli.i.i Mil ■ I im. louul-clotb-dežnik z zvončkom "d kitajskima srebra in lino rezi jam i palicu, projo gl. 4.50, zdaj gl. 2.26. 1 tiaitinejii dežnih od prave »Vil« * »TOnfikom Od kitajskega sn Ina 'in lino rozljuno palico, projo gl. B. zdaj samo gl. 1. Dežni plašči od proževine in ogrtači. i Amerika, t t tu i izvrstni dežni i»lllN«*i so zaradi svojo vrodnosti odlikovani 8 15 medalijiuni, a zaratli svojo dvojno svrbo, za de/, kot kaput, za lepo vreme kot elegantni moderni ogrtači za nositi jo najboljša In najpraktlčnojsa obleka. Ti dvojni kaputi ho stali prejo gl. 18 ter so zdaj na čudno malo cono od gl. It.30 dobivajo. Naj uikilo ne opilHti naročiti si ki obleko, posebno ker so dobiva vsako velikosti. Krasna kapuca zastonj. Volnena obleka za zdravje. Najvoč hudih novarnih bole>nij izvira iz prnblajonja, če pride • l • i v i • k tiilro z gorkoga na nuvli /.rak iu Bi je elovok prelil i In oblečen. \llM«» EilllNUo ohlllcilo Iz Ullgrlo-pIltCIlt- voliie je [rilimi ^oimii Ni«iis!in. «1» nc človek «»!»• \i i-iii • - |>relilu.|eii|u Iu "i< ->> zlili no.sletlie, kor so upira vsakej spremembi toj)lino in truplo jcilnakomerno toplo ohrani v naj hoj sej vročini in iiujostrcjsem mrazu. Kdor tedaj ljubi svojo mlravjo, kupi naj si to oblačilo od anglo-patent-volno. 1 aiii; lii-jiiiiciil-i idiieiic lilm ,• za gospodo ali gospo samo 1 gl. Najpotrebniše za bogatina iu siromaka. 1 jill K l<>-pn l • -» oIiiciiii sinji ii za • o p" l- iu gospo snino 1 «1. Klogantiio In propotrebno vsakemu. 1 min lu-|.ul««ii<-voll»eii životnlk, i i potrebno, gl. 1.30. :t pare a iu; !< • paleiil-i oliunili mtl 11, i« «•<■ \ . praktično in noriizr., sinnii gl. 1 -\\ i u 11 ■ <1 i ii-pi» i cul-inim ni h iiokovIc, krasno vozano, gosto in gorke, vsi 3 pari samo gl. 1.80, v vseh barvah, tudi progasto. 1 n«re/ist -mak seivollllk za gospodo in gospo, neobhodno pili roliiii vs.ikinni nuj hi ju bo^at ali reven, i idlicc li zarai I svojo praktično vrednosti, samo gl. 1.90. 1 fliinrliiNt život lil K, nov izdolok, čista ovčja volna, jo tako gnjka, da človok druzoga nO potrebuje, vsak« barvo, gl. 2.r>0. Nij tiulJHogii. kot jo ta životnik. 1 kllllllKl / nnske^a siil.iiji tu iluin«-. rdoče, modro, bolo, v i i ■ 11 ■ I. > ista ovčja volim, samo gl. 3. 1 pili* IovmKIIi nosovi«', posebno priložilo za vsacoga, kdor ima po zimi ziimij opraviti. Velikost urez »toguo, par samo gl. t.76. Vsak naj bi si naročil takih nogovic. Tega še nij bilo! 2000 komadov pravih angleških p 1 a i d o v za pot. Iiondon). Ta za doma in pot neobhodno potrebna roč so priporoča ■iluo p. n. prebiV»leett1 t« deželo. Vsi plaidi so zo prodajo samo slučajni) k lunu došli, so iz uajtlnojšo in najtežjo angleško pluid-tkaniue, jako veliki iu široki, tudi kot potno pokrivalo za upotro-biti iu m' jedno leto kasneje moro si človok iz to izvrstno tkaninu napraviti celo garderobo. 1'roje so stali gl. 14, zdaj samo gl. 7. 40C0 t-cuca,to-v francoskih batistnib žepnih rut (Parts). Vso obrobljeno z Oxfonl-robovl, dobri so za čuda nizko cono gl. 2 tiu.it; samo robljenjo jo skornj toliko užo stalo. Knjobmainljivej&i, najfinejši ponarejeni briljantni lišp. (AiuNtcrdani iu Brazilija.) Ta svetno poznati lišp, ki so označujo od najvočjih poznavalcev umetnin toga sveta kot najuspešiiišo, kar so jo doslej v toj stroki izdolavalo, jo radi svojoga solnčnega obrusil v to na-moiijon, d.i »o za drago novce kupljeni pravi liSp izpodrine, ker ni joilcii /l.t.ir celega svota no moro toh ponarojonih briljantov Oil pravili razločiti, ako jili no jiodvržo prejo najnatančnojomu prciskavaiiju. Celi lišp okovan jo a pravim ilouhlo-zlatom. I briljantni prstmi, najnovojfta in najllnojia zlata faaonu sinnogl.2. 1 jiar briljantnih ulinuov, z jodnim aH dvoma biseroma v po« iiiii-cji'111'iii srebrnem okovu, gl. 2.6i>. 1 briljantnu broičl /. voč nogo 2tl kamoni, gl. 2.60. I briljantni medaljon, najlepša faBona zlata, samo gl. b.50, i briljantni krlzsa za vrat v lopoj obliki, nuno gl -'. 1 briljantna unrokvicn sumu gl. 3, jako ohmainljiva. i briljantni dUađem ali spona za las^ gl. 2.20. 1 par briljantnih pripenjakov ia laso gl. b.GO, najmodornišo tega sveta. 1 verižica zn okolo vratu iz doublo-zlata, najfinejšo honotsko pletivo, preja gl. 10, zdaj mimo 2.60. 1 kratka verižica za uro, iz doublo-zlata, projo gl. 6, zdaj gl. 1.60. Blago od hritanija srebra. (Is Nheflielela na Angleškem.) Hfitniiijtt-srehrn Je j, ,lina tta ftertn jnistojeea fco-vlna, fel ztt :iOlHm< u/>oi-(il>e bela ostane, kot pravo i!t-lotno arohro. Jnvintvo Jr tako aotttvo, tta ae. .s tem Javno obvezujemo, novce, taftoj in brez zapreke nazaj tfati, ako hl namizno orgije nrrnrU*. 18 komadov hritimija-srebrnih nožev, vtllr, ille, po 0 komadov, VSOh IH loimiuliiv skupaj gl. 3.75. »i britanijii-srebrnib obe/tnf/i žlic, teiko blago, .amo gl. 1.26. « takih ille Iv kavo, projo gl. 3, zdaj satno 80 kr. 1 hritanija-srohorcn tajemalec za Juho, projo gl. 3, zdaj gl. 1.20. 1 liiitaiiija-srebeioii Z({femalee za mleko, projo gl. 1.60, zdaj 60 kr. (I britanija-srobruili Ina, projo gl. 6, zdaj samo gl. 1.75. ti j < m 111 u k i h juulttlnvkov za nože, projo gl. 4.60 zdaj samo gl. 1.76. 1 akatljlrtr zn nlmlkor, od hritanijn-srebra, projo gl. 4, zdaj gl. 1.20. 1 par svečnik,>v ml hritanija-srohra, projo gl. 3.60, zdaj 1.20. 1 namizen zvonec, od hritanijn-srebra, projo gl. 4, zdaj gl. 1.42. t kotarec zn Jajctt, projo G0 kr., zdaj 25 kr. 1 Holnjak in jmprnjak skupaj, prejo gl. 2.20, zdaj 75 kr. t ko h krasno vezanimi podstavki, gl. 1.50. I dolg, krasno o/aljsan korset za noč, dolg, vozljnn, gl. 1.50. I spodnjo hlače zn uo&pe, okrašono z topim vozljaiijnni, gl. 1.50. i itrasno spodnjo olunel-ilo za ženske, omliiana s tlnim pliHojom, gl. 1.70. l mmoosk moderc od ribjo kosti gl. 1.60. Vso porilo jo najboljši in trajen Izdelek tor jo projo stalo (krat voč. Pri naročilih zadostuje dohelout vratu po centimetrih. Z.n i^to cone >=se dobi vse perilo iz teškegn porhanta. Ttnmana ulof-nn tudi Knnilnirprslt« in »tenilier«. U\>\U(h\j< 1'ldiLllU, H|(0| so vatlov, najboljšo platno za družino, 1 komini gl. 5.80, prodajo so z jamstvom. Samo zdaj so dobi tako po ceni. Canevas-posteljno perilo, C Namizne garniture, Jgjffi JJufi^'S?, da so dA v i ,,i -- prati, 25 vatlov, rujavo, modro, violot, vso karirano gl. 3.70, nloco karirano gl. 4.60. sorvi-progrl- njalo. Vso s krasnim cvotličnim dosenom, prejo gl. 7, zdaj vso skupaj samo gl. 2.85, prepotrobno res za vsako hišo. Zavezujemo m javno, đa stvari, ki su ne prilegajo, vzamemo brea OgOVOm na/.aj ali jih preiiicniino, zato je v.-*«,.*:*., njii*<><*l>i3i i^<»-iil><*. Vse blago je izvrstne kvaliteti, većinom odliteno ter jt? v kt-risti vsako družine, da hitro naznani, kar potrebuje ter tla ne opusti te izredne prilike, ne 'lit bi jo porabila. HAUPT- DEPOT INTERNATIONALER FABRIKATE -*| lloiiK'iitiinirm^ira-iNt !>. Hiin. ^ei^eiiliber rtom orzbincItDfllcIieii Palals. (105—5) I^ffatelj in urednik Makao Armič Lastnina in tisk „Narotlne tiskarne".