PJRLCi.
ija vsak četrtek. — Urcdnifitvo iu upravniAtvo v Gorici, Vi« C. 1'avctti 9. Tiska Narodu* Tiskarna. (/.dajalci) in migov. urednik FRANCI? I Hi V K iu oglasom: I milim, vjbočinc v Airini cnrga stolpa L. —KO. /n trgovske reklame. bančna obvestila. |M>slaita. valiila. na/.nanila itd. vnaka vrsta I,. I.—.
Celoletna naročnina L. iS.— Za inozemstvo L. 22.5().
elO IV.
si
OOBICA, Cetrlck dno 5. umre ti 1025.
m. 10.
n stroj je - hitro ž njim - v mesto
:ko tuiše jc življenje, težji njega boj. j te/j i boj poslancev, nun i jo. da jc jo j.
v čistih več možgani, seseda, nO dokaz,
m brca, to sta prava, zaušnica v obraz.
Če vse to šc nc dokaže, trd je tudi njihov stol, .s tem že v glavo so žabi jo tujo misel bolj in bolj.
Vmes Psi tuli krik strašanski, kdo - pa ga prevpije naj. Naj predsednik so napenja ! in izpiha pljuča — kaj?
Svet moderen je dandanes, izmislil si je stt> stvari, tudi žc lahko dandanes se poslancev krik vduši.
Kakšen stroj je, kaže slika, kadar bo pretep, prepir, vam zapiska in zahruli, pa bo kmalu red in inir.
Baje v rimskem parlamentu' že kupili so ta stroj, ker se začne zopet seja in prične spet nov se boj.
Tuli menda že v Belgradu za ta stroj stric Pašič vč; da kupiti ga je treba, I ni debate, to sc ve.
Gorica. 5. murcu.
Mulo gor/. trudit d t Ji! Mi smo kukor iui gugalnici Km krti/ rt 10 stvar prepovedi, Jrugič to prek tičejo, pa tretjo prepovedo i*ji IkhIo t ret p* prt'khcult in potem peto stvar prepovedati. 7 "o je res lepa rtnguruju. ki io moremo biti prav iz srca veseli. / edino razliko, da snto gugatnica mi in Ja se goerpttdje oblastniki na njej »litine a jo*, mi pu nto nuno držati. Njim je InJj luštno, nn se pu tudi ne i norimo pritoževati. da nimamo nobene spremembe.
dre tumnreč zato: Dunes si> JuviJrli. ila smejo imeti umrli napise v shnvnskem jeziku T o je »' (i orie i. V Trstu so pa prcpm-eJiJt, Ja ne smejo rabiti »• šolah sfctvenskih knjig, /.•kuj ne? '/.ato baje. ker niso potrjene. Potrditi jih pa moru ministrstvo Minister pa nc /na slovenščine To je hudo! Knjige IhhIo morale čakati, da pride i/. Niireniberga znani lij (trah/ar), skozi katerega IhhIo potem vlili ministru to: lik o shtvenščine. da bo luhko nre bral in cenzuriral shnren ■ke knjige Če se to zgodi pred časom, v katerem nas misli slavna vlada poitalijun-čiti. to ve sam ljubi Bog.
Opomniti pa moramo, da potrebujejo tako stroge cenzure samo šolske knjige, ki so jih sestavili slovenski učiteij'-. šolske knjige (slovenske nam. reč!), ki jih je sestavil Italijan. so aprobirane. Kako? Go: spod m:nister je vzel knjigo v roko. -r-elistal jo je v petih minut al zapisal :
•Opr ;ia Učna, slike lepe. črke so jasne, papir dober, v knjigi so tudi patrijotični sesti. vkim. (Jci jih je g. mini; s ter spoznal po slikah.)
T o je bila aprobacija. V kniitli pa je več slovniških po-greškov kot ima cigan uši; <> tiskovnih napakah ni govora. .S pedagof ''ne struni bi se tu-di dalo k ' ro reči; saj je še loli hvalis.uai Fiamin - Beneh lijeva računica i'časi pravu nutku za otroke, ker delu vratolomne skoke.
Sicer pu — čust reformi! Čuk rui palci ji pokloni svoj krušni rep in šc kljun po vr-hu. Naši otroci bodo prišli čisti iz šole. Znali bodo slika; ti in plestl košare ter bodo živeli kot ptičke pod nebom
in ne bodo ne sejali ne želi. Če uvedejo v šole kot obvez ni predmet še igranje nu »meh« (dudelzuk I, bo nušu dežela rešena poginu. Kot slikarji in dutlurji se bomo razkropili po vsem svetu ter peli m slikali sluvo in čast nušim voditeljem.
I' notranji politiki sicer ni novega, razen tega, da je dr. IU'sednjuk plesal. ne sicer v l istu ampak v Gorici. S ku terimi dumami je plesni, bo
ugotovila posebna rnednarod* nu komisija Ko je Mussolini zato izvedel, je hotel podati ostavko. Nepregledne po&le-Jice bi bile luhko rutsttde vsled nepremišljenega (Icjanja nda-detia poslancu Dobro, da so se mcro*lajni krogi, ki so se zavedli resnosti trenutka, pra vočusno uprli proti tenui in odvrnili od ruišc dežele Še večjo nesrečo.
Čuk na -"Id.
Nedeljska priloga.
»Kdo jc ona gospod, ki jc pravkar zapusti! damo?« »Urednik Novosti«.	f' J • ' ' ,
»ln debela dama?«	' ^ ";' • • !„£ I :<
»To je njegova nedeljska priloga.«
Žan.
Sjor Zon pravi, da jc dandanes te/k o na svetu. In pomis slitc. čc pravi to šjor Zon, ki nima nc strehe, da bi jo po* pravljal. nc hiše, da bi davke plačeval, ne kokoši, nc kolesa, da bi moral marko kupiti. Moj Bog, niti enega okna nima, pa pravi, da je težko na ^vetu. Kaj šele tistemu, ki ima sto oken in pet hiš. kaj šele tistemu, ki ima petdeset rc=> pov v hlevu in tristo kokoši na dvorišču.
»Kako to, šjor Za n, da sc pritožuješ na tem svetu? Saj živiš kot1 škrjainčck v zraku, ne se ješ in ne orješ. a kadar bo prišel čas žetve, boš vedno na polju.«
»Ma bejž bcjži, sej ti .sploh neč nc vcjšl Vinu jc dragu!«
»Aja! Vino!«
Zan ga namreč rad pije. Je večni škrjanček v gostilni. »Od zore do mraka, od mra? ka do dne«, se rad s Prcšcr* nom pob a Imi. Pije pa na upanje. kadar nc plača. Pije pa
samo po »fj'rkelcu«, ker nc mara biti pijan. Pravi tudi, da jc to navada njegovih očetov in praočetov očetov. Zui je dolg. pa zelo kratkoviden. Zadnjič se je primerilo ' pri Korietu v hotelu, da jc zagnal rokavice v kotel, ker je srna* trat ognjišče za mizo. Pa. kdo mu bi zameril!
Pravi, da je študiral nekoč. Ker pa je bil preveč soliden učenec, pravi, da so ga izldju* čili iz šole. Držal se je namreč pravila, da čc se lotiš česa, sc loti resno in počasi in pa natančno. Zato pravi, da si je vsak razred hotel do dobra ogledati in ga kot natančen človek dve leti obiskovati. Se* voda profesorji so vihravi in preveč pijejo; zato ni čudno, da niso hoteli spoznati kje pravzaprav tiči Žanetov ta; len t, namreč v natančnosti in zdravi počasnosti.
In kar jc poglavitno: Z*n je bil samce. To dejstvo ga jc napravi jalo tako srečnega, da ni iskal nobene druge sreče.
V tej sreči jc razvil svojo
Prct Hlalj
ženitveno teorijo; ker to njegova lastim /ajuj ponosen nanjo in JO j, sod propagiral. M0g<ičc di pripomogel s u, svoj« k> k temu, da je :..liko ostalo na centi povleČenim in nosom (saj pravim«». ,ia' vlekli za nos) v let, prodpustu. Čujmi) ton znamenito hipotez
»Ker nimaš iem-. nun| še. ker nimaš hiši-, nim va. ker nimaš hleva, krav. ker nimaš lu.iv, polja in Icer vsega u-na ti ni potreba plačevali kov«. Ko jo na to i h je 2an vedno nasim-j«! sklepal Jc, če nc p l.u n,d kov. ti ni potreba hiti infst ali komunist ali kak »ist«. čo nisi nitmi komunist aji sploh -ust ni potreb« bati kai.ihi Fn korabinerjev se n- šjt najbolj bal. Tako j varen prod ldarabiin rji. ker ni bil oženjen m val davkov, zato k oženjen. O ti presn < m V svojih bridkih un dar so ga jo polotila sentimdritaftnost in ic erotičnost po vrnem td najbolj v tistem sal; srcu in ai je zaželel i.fiH ročne postelje, jo takoj slil: Žerta bi prišla z nid bi se ravno ves totalen od dela (kadar sc j< šjc spomnil na delo, ga mraz stresel in to jr eden izmed . mnog- »sti vzrokbV, Jci so privabi dan njegovo slavrto ženitvi) ... da rtrvnoukr prišla žena. z metlo in kla: »No 2aiiU.Moi -kc nazvala še celo »N« > Daj počedi malo kuhi tako glaVa boli! Na. medot« Zrna pa jo in « I strtih pred metlo. < Hof čemu? Mogoče j« bridkih spominov ) Ali kokoši tudi i Samo v k< mu bikr simpatični Si mu pa stnšnio antir.itia to, ker je vedel. d:. bi žena in bi* rekla , ali celo: »No Zančl tudfi »No srČlcan 7. raci varvaj no mfelo na piši nc bodo razkopava' gnoja, pa tudi iastr -h nride! Me tako gla*a Brr! — Kadar pa j« il njava največja, j« I Z,an na to, kar jc <il magalo. Nekega ihr vrnil ves truden in mov od dela (Brr'i m gledal žcno._. kje '
tc____v postelji, čisti- ^ l
in celo opoldne. In i1"1 nrfkretnžila usta. « '«> kot napraVi on sai'-.
»leti izsesavati limo* ji s težkim glasom pro* ^obri Zan, pojdi po ja*. tako me glava bo-•! Brrl Pred »dbhtor* nel Zan že od nekttaj
ko se je zgodilo, da je an samec.
vam povem Še zato, ker potrpežljivo poslušali teorija je vedno dogo* ji govorili smo o Zane-)riji). kakšen jo Zan, je v veselem stanju, to kadar mu zleze vi* blagoslov v glavo. Zad* m ga videl pri Cuntu.
in šjor Zim je bil že uuiekn. Kadar pa ga jc že precej poti svojo o grivo, je postal kro* ovčica in si ga peljal, si ga hotel. Če si ga »No Zaai, kako je jo odgovoril: »A, vse-Cc si ga vprašal: »Poj* va!« ti jc odgovoril: glih!« In tako sem mu Pojdi greva in usldfcno lotlil s svojim »vseglih!« čez mast, tam se je ob zid in si ubil cvi* ■Jo!« sem rekel »kaj de-»A vseglili f« je od* Zavila sva po »Gasi« ole m prišla na »plač«.
jelo svitati. No ja, an ttdil, da se mrači. • čudnega, ker je b'' >je kratkovidnosti še račen.
redi trga je staj visok je služil pri električ* ravi. Precej visoko gori droga se je vil plakat, il sem nanj Zana in em mu:
Zan! Pojdi in splezaj kata. mi boš prebral!« seglih!« je dejal in za* zati v svoji saJonski Ko je priplezal do pla-
kata, je moral nos čisto blizu pritisniti, nakar je bral:
»Tu — kaj je strogo prepo* vetlano plezati ali dotikati se droga, ker jo ravno dane** na novo pobarvan«. Cisto fleg* matično je priplezal navz<lol in ko sem ga grohotajc opozoril na umazano salonsko o* bleko. je zamahnit z roko, pri* kimal z glavo in rekel: »A vseglili!« S težavo sem ga
spravil domov, na vsak način je hotel Šc v hotel. Doma se mi je hotel vleči poti mizo, to jc sreča, tla je ni bilo v sobi.
Oh. ta šjor Zan! Saj ni ne* umen Človek, kar se ženitve liče, marsikomu izmed pokor-nili zakonskih možičkov bi prišla njegova teorija jako prav. če uc bi bilo po toči prepozno zvonili.
To so otroci.
Stric ima priti na obiske. Na vrhu glave jo plešast. To ga boli. zato ne smo nihče govoriti o njegovih laseh. Mama pravi zato Pepčku: »Stric pride; ne govori o njegovih laseh«. — Stric res pride, Pc pock se ves ča^ d^i modro. Ko stric že odhaja, pa se ne moro premagovati, tla zine: »Mama. zakaj si prepovedala govoriti o stričevih laseh, saj laS nič. nima.«	• 1 ' ' ' '1 ' i
Šolske in pisarniške potrebščine kupujte le v »Narodni Knjigarni« v Gorici, Via Carducci št. 7.
LOVSKA
Neki širokoustnež je pri* povedoval v prijateljski dniž« bi, da je na potu v Indijo, kjer bo lovil in streljal leve. »Pa kako si predstav« Ijaš tai nevarni lt*v?« ga praša nekdo. »I la, nič lažjega kot to! Pod ikh- se postaviš na čakalLšče preti džunglo: ko se stemni, se približa . er in pomeriš boš inetl t»či xi se sve> ti jo v noči liki dve električni žarnici in lev pade od kroglje. ko da ga je ziutufa strela iz jasnega neba. Sprcmljcvidee odere levu in nese dragoceno kožo s Tabo na dom«.
Ko .sc jo vrnil, so prašali pogumnega lovca, kako da je bilo iu koliko levov j«- postre I ji* 1. Ta pn otlgovo ■ nekiun i o/očaran »Priiiiojdii.ia j, Urv so ni obnesel: levi so postali preveč prebrisani in Še bolj previdni. Pomislite, prihajali so po dva in dva i/t vsak Je zafisnil po eno oko. tla ni bilo mogoče ne meriti uc ziltle-lit«...
VI JllDKN SOPROG.
»Ah. dragi Kdo, ravnokar prihajam od zobozd ravni ko.. V resnici sem mislila, da bom moraJa umreti: ceTo uro mi je držal odprta in'oja usta.... Sc en četrt urna, pa bi bilo po me* ni!«
On: »Pa nisi mOglai izdrža* ti Šc tisti četrt trTe?«
DRAGINJSKA.
»Kj dragi moj, v ti dobi si mora človek marsikaj odreči.
- Zona mojo, otroci in slu-žinčad /e skoro nc jedo dru* gcgai nego zelenjavo. — Lc jaz pojem šo kako pišče«. MOČ NAVADE.
»Gospa jc bolna — pa ne moro sprejeti gospoda zdrav* nika«.
ii in nedeljski lovci.
a*dija v štirili dejanjih s petjem. ANJO: Ali nočete prisesti, go* gar?
>GAR (ošabno): Nc. hvala lepa! ANJO. Kakor hočete! Mislite tla Vais hočemo z žlito juhe in vina podkupiti?
I.KA (prinese veliko skledo). a krača s kžseiim zeljem! >VEC SREČKO: Kar na mizo ž »o nimate baš žEkrofov. >vci jedo in pijejo ter se tiho hoj rozgovarjajo in šalijo. Kmetije odhajajo.)
Ul. PRIZOR, i brez netfeljsJcih gostov. Laskar kom. Stefaln z Bsžco in z enim zajcem.
1 F AN: Danes pa irmiš imenit-!osta. Cilka, gospoda logarja...
LOGAR: Kaj to Tebi mor?
ŠTEFAN: Prsiv nič mi ni mar, ako si prišel radi pijačo in družbe, ako pa stikaš za mojim dekletom, se drugače pomeniva!	• 1
LOGAR: Kdaj pa sva midva pila bratovščino?
ŠTEFAN: Tudi jaz nisem pascl s Tabo ne krav ne koza!
LOGAR: Že dobro! (Porogljivo). Pa koliko ste tega tlanes pobih!.
LASKAR: An duobr dan Jen Buoh dej. haspuod feršner! Lie nej ha po-hliedajo, kejšn fajn kuos ha je!
LOGAR: Iz naših gozdov! Zdi se mi, da ga poznam: tain za Golim hribom se je pasel.
LASKAR: Nej tist', nej, pruos'tn od zamire! Tist' ha s'm šic un dan vitlu. Tiid' on lejp kuos, vejo. * Temu to-le so zasmidili naš haspuod Filip... Krment, on fajn Šcs Jc biu, s kiiglo, wjo...
LOGAR: Pa kaj si iskal tam za GoKm hribom?
LASKAR: O, pruos'm, haspuod feršner. moja hiša ima zapisane previce na hojzd! Jest smejm nabirat' huobe, ze* liša, jahode an siihljad, vejo... Rad po-frdirban žeIuod'c, pej popijem takuode bicrcm tiid' tavžentrožc, vejo, ka "mam zvečier ano šalčko čaja od tavžentrož c* pej šie malo brinja skuhan, vejo, da mi prežiene slabo sapo iz čiev...
LOGAR: .... čo sc preob ješ - cvička.
LASKAR: Drcjvi pej buo cvrč'k od tcha-le srnjaka; so m' ha dali naš has> puod Filip. Vejo, taJcuo.lc cvrč 'k s po* Kento, pa malo huob'c an čobul'ce vmejs je ana pruo kruoftna jicd; pol poj ana biič 'ca vipavČka^ mejdiiška, to sc prilicže!...
LOGAR: Ti si velik hunevet. Laskar, le varuj se, da se ne srečava kje v gozdu!
LASKAR: Hm, v gozdu bi se žic inuohla sriečat', vejo, kedar nabiram jiirč'ke an jahode, maline an zcliša... Pej za to 'mam use prcviec...
Dober „kSeft".
Pred nekoliko dnevi sem .srečal na koržu svojega <k>-brega prijatelja Jim Bedoe in naj prvo kar mi jc skočilo v glavo jc bila misel, kako bi sc stratcgiČno na skrivaj izmuz* nil temu srečanju.
»Ej, — to je bil pa res_do> ber prijatelj«. bodetc porekli, ali oprostiti mi momte, ta moj dragi mladinski prijatelj je v davnih časih mojega blagostanja kaj rad tipal v moj mošnjiček.
Ali nai bo temu kakor hoče. Jim mi je prestregel namenjeno pot in jaz sem sc moral prav prijazno nasmehniti. Sevala je bil iz gori omenjenega vzroka smeh malo prisiljen, kajti vi veste sedaj, kako me je pač veselilo .irečati sc žnjiin, s tem ve« leizvrstnem, plemenitimi Ji= ir.oin.
Ali Jim je oblečen po zad* nji modi. - izstopa iz avtomobila. ki je privatna last, ne kak navaden »taxi« in prav niq ne kaze več na njem, <Ia si je svoje čase služil kruh s tem. da je ponujal reklam: ne oglase, oziroma da jc nosil velike oglase po cestah. Ves spremenjen je. vidi sc, da ga je srečala gospa sreča.
Moje presenečenje sc jc najbržc tudi zrcalilo na mo? jem obrazu, — kajti takoj po prisrčnem pozdravu mi jc rekel Jim nekako veličastno in šegavo. ob enem: .
»Čudiši:Sov.dragi moj,.— ne res?«ti
Gotovo, bi ne bilo. primer* no, ako bi bil kaj takega ta* jil pa sem . ga. hitet zagotavlja* ti, kako mc^vescjij da si jo dobro opomogeL ' '
In rcš,' meni se ^ zdi, da jej ta Jim prav inteligenten, prebri*' san dečko, da razume vsako
lc na pol izgovorjeno misel in dokaz temu je bila pač tudi opazka, ki jo jc izustil, ko sva sedela pri kavarniški mizici.
»Ej. veš kaj, za tiste male, dolgove sc bodeva že pomeni« la, kadar sc ti lc hoče.«
»Ali Jim, — dragi moj Jim, — o tem sc zdaj nc govori, — povej mi rajši, kako, na kak način si prisilil srečo, da se ti jc blagohotno nasmehnila?«
»Ah to jc bilo pač jedno-stavno. obogatil sem s piso= njem«.
»Kako pa to. o tem času, ko cel svet pomiluje revščino li«
teratov — Ali si morda tisti srečnež, ki jc pod psevdomi-moin »Bobčcho de U Bobc-chcre* dobil literarno nagra* do?«
»Beži, beži, tako otročji si — če jaz rečem s pisarenjem, to sc lahko gre tudi za pisanje navadne poštne korešponden*
cc«.
»Ali se res šališ?«
>No. naiven s* dovolj. — pa ti bom zaupal svojo skrivnost, k*jti gotov sem. da jo ti ne v porabiš. — Jaz sem torej naredil sledeči oglas v glavnih tu in inozemskih časopisih:
Najlepši spomin;
Žena. Danes jo preteklo .pel let, kar si mc proisil za ro; ko in si moral oditi z dolgom nosom.
^ož, Dto; spo«iinjfllm ' «; To ic sploh nitjlepši spomin mojega življenja.	^ ' , . •.'vj..>; -
»Neki gospod vam poj sredstvo, da zaslužite milijo z dvema' frankoma'. \'p< šljite ta znesek na Jim Hedo P. R. XXI. Pariš. Resna p« n ud ha — posledica zaohljJ be.«
»Jaz sem dobil, to mi lahki veruješ, skupno štiriMotri« dvajset tisoč sddrtnstoštiriij osemdeset pisem z 2 frankom v vsakem pismfti, — kar j znašalo skupno 847r5M fr* kov. Jaz tedaj nisem in* drugega opravila, da sem v« keinu nripotnogel do milijonj —: in to me je stalo toliko, j računam na čisti' dobin k o K-10.001 frankov' in . . nt mlov.«
»Ali:— ti se norčuješ i/ m nc«.	•*' ;
-Pa res nc, — kajti posl som svojim dragim neznani skoro polmilijorpjkirrt pri jal ljetn vsakemu po cii milijj papirnatih nemfldh1 mark«.
Pri teh betiedah Je Jim vsi in hibro odšel, -i- j*z. pa se moral poravnati ru**6aff raču
-r—-—^---
PREDRAGO.
»Gospod doktor, vaše v dra 1 jen je debelosti je pa vend Predrago«. "
Draga moja gospa, r- kd ima sredstva, dft se .Uk o i sramno odebeli, jih *rtora tu imeti, da zopet shujša. - DOKTORSK A.
»Zakaj bi ti vendar nc n gcl podvojiti honorarja ti jim bolnikom?«
»Ej rri mogočo, lit, ker poten, tri četrtine mojih b» nikov ne bilo vteč bolnih
IZ DOMAČE VZGOJI:.
»Prepoveduje« ti, da g zeš noirte! — Tj »Jčncs ja nohte, potetoi prete, roke. n ge in slednjič postaneš šc lj dožre^r. Ofi -.•• J?-'?;-:'} 5*
LOGAR: pa do iiašihgamZov in srnjakov j3i nin^J ;: Ves dobro, da si prav skboZapisari pri riaš kot tla1 Šte* fan tudi!"	4 1
LASKAR: 2aK Buoh, čisto po krivi* čnem. Mi smo b'H liim V pošteni 1 'dje.
LOG?AR: Pazita dObto/ da se Vam« moja svinče-nka ne zarije pod jTebra!
ŠTEFAN: (ki se je medtem pogo-varjal s!Cilko): Pa tudi,. Tebi bi sc znalo pripetiti'kaj 'f; pofcfobnega, Se ,to malo'pra^ič^ kar nam jih j«?'ostalo ,od tiašili ^oZdov, bi nam radi odžrli..;. Ti si se lotil naju-dveh, pozabi j ašpa, da jc ccla' vrsta divjih. Jovccfv1 po naših goz« dovih! Ali ves, k4j?
LOGAR: Lopovi ste,, .tatovi, raz« bojniki,, kOt&Osploh ljudje tod okoli brez Vesti M jKJŠtčrija! r,u r
ŠTEFAN: Ne obsojaj .jih, da se tebi ne podpiše krvava so4ba! " \: " LOGAR:1 Pazi, kaj govoriš] CILKA m LASKAR/fu tolažila).
ŠTEFAN: Dajte našim ljudem dela in zaslužka v gozdu/Ae boste imeli mir pred divjimi lovci jn" se bOste frre*^ pričaK.dam bolj zvesfihinboij poštenih ljudi Ti in graščinska uprava jim',sijit<trfl zanjko in orožje y ; žtiljeveroke Res, mnogo j ih išče; zaslužka , po svetu,^'.*' zima, predvsem pa ljubezen do' domače koče in svojih ljudi rSi ;' p rfvab I : /nazaj: *1 Zima je dolga, krvavi: iaskižek V - tu j mri kmalu porabljen, pritiska, glaid,; payhajd na prepovedano pot, da ne' poginešgU'-du. Naj nam da knež dok7 in skromno dnino, pa se bbdo brez skrbi pa<di -njego-vi srnjaki po gOzdu irigamzi po strtni* nah. Tako mu povej,' pa bo Vstrežehb tudi njemu!
LOGAR: Povej mu to saroJ
ŠTEFAN: O tudi to' izve' o pravi priliki!
FILIPrZuta, Stefc, *K ne prideta 1»
kosilu? V •','".
LASKAR: • Včlju pridem, haspuo.
djc! (Logarju.) Nei se potolažijo lj spuod fcršoer, meop uc najdejo Zl< jpi
hozdu.-iri kej bobm lotiu, L' slu s t« 'mam slabe oči 'Kejinlo huob co \ s me j. p pobrati, vejo.an -fatvžomio /. 'ct Pej z.lravi nej: ostanejo; adija! (Scdt mizir jk lovcern. Edeji^,mii naloži p* kn>7nik jedi. drugi riat \iiatdči. \ I mI zajeme & tekom"in pije logar nadaljujeta 'Svoj prepir).'
FILIP: No. pa povej nam kuka Zuta!
PERO: Tisto, kako sj.^avil n sarjevega psa *.,
SRECK9; J^fi^iitta bViv^ .v \jdi
ščini že puneč namesto pofni^nik
LASKAR (T/ feSft' Nc i
vejo. Po nuovem k j tu pridet^ dve i s ; sta. Mejdiiška, to boo fiifi I3Usak kij buom hodu V AjduW>;:o pietkih. l.o 1 narndmj l'dl. ITs^fc Kot JI buom -1:«" gruoš duobrc ruokobuom d m 1] birat. Ah k^Jšnc iijn se btn.
0	striženju las.
m Čuk! Dovoli tudi .ar besedic, da osvetlim iv f striženja ženskih las
J si. da »nekdaj • v sto* isih, ko res je luštno
1	si štele ženske v iz-ponos, če so se mogle
z dolgimi kitami. To u « se je tudi po vojski liavljalo. Nesrečna jc iuska. ki ni imela las.
je bila. če so ji la* .liil bolezni izpadli, a, I i i> razredčili, da sc jo dati ostriČi. Ženska z dolgimi lasmi! tudi za lir ne bi dala svojega svojih las. i-kli toden sem bil na <>ri. V veži, ki vodi v njo, sem opazil v lepem iiu krasen mul Ms inetra -.p ženskih las. Ostrinel svojim očem nisem ve* I In vendar je bik> resi v.nožju šopa sem čital. , l istnica teh las bila hu-< 'I i mi. Zatekla se je z mo* m i k svetofiorskji Materi i Zdrav jo sc ji je vrnilo, i.ik globoke hvaležnosti ih vale je ta ženska daro* Materi Božji najkrasnej-u je imela - svoje dolge, lase.
pravijo k tej srčni žr* •vodobne" »kocarkc«!
Homuiiculus.
ZATOl nu pa greš nocoj?« IcdališČe; Hamleta bodo
Vr> o staro zelje greš glc-
saj sem vegetarijanec.«
rsa mpa Mfi^ 1
V.i; Kuod pa Ti lajnašf « tka j cajtanisn neč bi'
rvi; Useruod,. učicra me ;i nesla radabidnast dal u
Tinin. Ej deb Ti bi<lela. keš-ne sa Šele <Iele zgajnal ciu pust.
Mica: O bejin, blezu be tud to akni na« niša prmala. Pr Zarakučenu ris tki nisa neČ, če prou prabje. dc Cuk use bi, pa tega le ni uganau.
Urša: Sma pa na Karilnc tka j bcč.
Mica: Ja. sc mjc prahu adn, de ste reki tam. de i biu pust' za tlua dni pr krahk.
Urša: Zaki?
Mica: Zadffit ka sa pubi tku bil priece nga dnara tistkrt, k a se je tista čeča oženila nuotr nik um u (»rapic. Tku kokr lam diluic ni poduobn-i ubedn rič. Kulke b' bii lahna pamugut s tistim ilnurum, ka ste g// nprabl pu grl. Jemale »čet ul niču«, pat le »dekli šč kruif/.nk« ul kuku /.je prubte. T um u te druj vas jemuje b( i usi Inu društvu*, n ki jest
Opozicija premišljuje.
m
No vedogospckfjd,-|kai haj irdaf storfc/ vihajo si brkes^ve, .. z glav si trgajo lasč. To bi videl ^MusijoftiJ1. če bi ga ne bik>< j , če pobral in zapokhi/ žc kopito bi 'čnšifo,
,	. •• •■'	:ijnnu .M J
A takO j Jto lč pa mestu, je zadeva fczfciC so gospodje stari že/ ne m!fca' jfh tejk-žkii: Pa počakajo šeVajc, da jim sneg skopni, da pdfiiie zlato' solnce, in se vreme razVecIri:
bi m ki se. Za tusfe boda hiiidU' po pu hišuh prost.
Ur su: Sn mislna, de znaš samu kalciete plest pa t' tud jesk teče, kokr unm strganmu duolitarju. S bla imda jezna, loi te ni betln pruliku pliesat t je k nam.
Mica: Za 11 tak plies, kokr f le g<i mil bedni j, 111 je glih t kaj mar. kokor za n lanc sa* rabe. kaše, tuste ine pa ris jc> zi, kiuiu iliene use nutr u Čuka.
Uršu: Za tuste set' ni I riba jezit, pačasu bomo žie zbidel, se mi še tuste /bidelo. kar s ti rekla tistkrt, ka sma ble lu zadnkral u kop.
Mica: Nič m na zamier, se me poznaš, de sn malo nagle jeze. pat le m je blu pa kuj //iu.
Uršu: Muoreni jel. de bom skuhala uuiala črng<i, ka se ku slabu pačiltm.
Micu: Pazrabm le!
Male neprilike.
Bili prav močno zatečen v eno lice na dan, ko se hoče kdo predstaviti starišem svo* je izvoljenke.
Siti v gledišču tik gospoda, ki spremlja vse arije in vse pevce pol glasno in z nogo bije takt
Povedati tpvarišu sincšnico, ki si jo komaj slišal in ki ti vuaja. pa ti oni odgovori: ' Stara reč«.
Pričakovati visokega gosta k kosilu pa odprea vrata hc* znatnemu šolskemu tovarišu, ki' vas pride pumpat za pet; dešetak.
I"« iti na obisk k prijateljici in -'si njen sin dovoli žogati sc 7. vašim novim klobukom.
>ncti petnajst znamenitih povabljencev pa uro red.kos šilom opaziti, da je kuharica zažgala pečenko in izginilo.
_____________________u.....■
ijo tiste punce kratke rokaučkiii tko kril'dc,art-taktfo' beu vrat... lUPi Stefe, pridi vendar! OCIAR: Plačam pozneje, moram k /upara«:'
« lhKA,: 2e dobro hospod logar!
TKFAN (pride in.nuglo popije dvi1 •idr vina}? "Na zdravje,' gospoda t ■ rne k (Jilklin sc ruzgovurju po,
I ASKARrAno novo vejm, haspuo*
IOVCI: Lc povoj, Zuta! (Frnnjo '""' beternico in piše. kar prip<n'C-r Laskar
LASKAR.. (ko se je prepričal, da je ■ir <ntš'eJ); Vejo, -davi sm 'mcu ane "' čiidntf^ajne'. J. Scjnalo sc ni' je, de s'm prnicsd'srnjaka s hojzdft, 1 ino lici d vi ardžniko' an haspuod '■<■ r... Nej bluo cajta, de b' ho biu " drham skriu, perj s'm ha djau u -
zibuj pej s'm ha zibu anlmbJu š'm tiid ta siiet, -rožilkranc ... Nu>' an haapuoje so • jeskali pousuod, po hiši] po kuliitji, po štali, "srnjaka* V>ej nejso riejšli .! ]!Nu; pol so haspuod je šli. Prou stroli me je bluo.'vejo j'.'.	; ,
VOJMIKi Pa so to fesnične sanje? 1 LASKAR:' Prou Vejšnične: lejp srn jak jc, šie lcjpš" ko- Neb; to*le.
I RjVNJO* Zuta, tv frnaš>iržbik6:' To Tvoje, sanje pošIjjanV v »Ixrvca«.
PEKOr P« srrvjaik ni padel nnti na našem'fcrnšču?
LASKAK (v^S jezen); - Kej mislijo, de s m1 jfcst kejšri'' tat?!
1'KANJO1: NikVto ten&L rtO ^išK. l.a* skar ' pofctdn jak!
LASKAK:: Pcj s'm tiid' poštenjak! Čie pr'ni<«?fTl kejšn'!^ srnjaka, mu za* smc<ifms	svojem ... Usi ti Jiojzdo*
vi so b'fi: nekdaj rtiaši" in samo naš*! Vejo, haspuodje, tuo je b'lo takuo: Vojske
so b le nimVna svejti an šie buojo. Nor-poprej so b*le strašne vojske s pesjaj* nCrji (Huni),; s Tiirlci, k' so jeh naši stari pobfli ^Kh tapn pod Turškim klancfcm (v Trnovskem gozdu), a ona je b'la šie P<>-sejbno hiidii. vejo, tisto tridcsidtlejtna .vojska, k' je derala (trajala) cejBh piet ono trideseji lejt, čie je rejs, kar pišejo bukve, k' jeli bere naša Cilka pozimi. Vejo, an za)caj je blo tisto douho vo* ska? Žaradil hunevetov, k' so jeh vrldi dol z Onlio (enega) tiirna . . . Pcj te strejle frdaiiianske se nejso ptdnle, so padle na an velik kiip h noja... (Laskar misli ha 30-lctno vojno 1618*1648. Tisti trije »hunevjeti« so bili minister Marti* nic, H tavata in tajnik Fabrieij). Ta vikšiši komedijant v tisti vojski jc biu an gviš'n... vejo, tist', k' je nim'r hlie-du no zvejždc ...
FRANJO: Valcnštajn ...
(Dalje.)
Ženitev v hribih.
Stari očka premišljuje, milo toži in zdihuje: »Meni moč žo vidno peša, smrt na rame sc obeša. Treba sina bo ženiti, hišo. polje mu zročiti«. Očka Luku tako pravi: »Za ženitev sc pripravi«. Luka dobil ie fantiča, da mu bode za suubiča. Nek večer sta jo vbrala, kjer jc bila Miea zala. Ko dospela sla do hišo, Luka s čela znoj obriše. Ko pa v hišo sta stopila, dober jim večer voščila. V hiši Miea, oče. inati, ali Urška šla žc spati. Snuhič Milui, mater praša: »Dajte Luku, Mico vašo. da njegova bo ženici), mu v življenju bo družica«. Vsi so bili zadovoljiti in snubitev sc izpolni; Luka Miei v roko seže stem zaroka sc zaveže. Ko prot' domu 011 so vrača reče Luka: »To se splača, jaz priženim tksklo zalo lepo doto. in šc balo«. Spati gre nevesta Miea UrSki pravi to novico: »Jaz suubiča sem imela, za moža ga hodem vzela«. Urška spati nič nc more težko čaka jutra zoro. Krilo rdeče si obleče, barva taka, boljo vleče, Urška hitTO jo ubere da zaroko Luku zdere. Ko dospela jc do vasi, že v gostilno gre počasi, da si skuhat vina litro in poklicat' Luka hitro. Luka pride, ga pozdravi pa mu Urška tako pnrvi: »Ženitev tvoja, nič ne bo je to dekle premlado, ona ni šc v dvajsfccm letu, možit sila. ni dekletu. Ako hočeš mene vzeti dobro ženko si imeti, daj mi desno ti roko, zaroka1 prava, 'druga bo«. Luku sapa je zastala spomni se, na Mico zalo, pa počasi se odloči^ in kozarec si natoči. dal ji Luka brž roko, pa ji rekel: Naj pa bo! Ter si trčita na zdravje, da bi v kratkem bilo slavje. Jc v gostilni b*la zaroka, in v cerkvi pa poroka. Luka dvakrat bil zaročen in le enkrat jo poročen.
V Padovi.
Gospod R., ki ga poznajo menda vsi goriški rojaki, je sicer zdrav ko dren, le gluh jc revež. Ker mu zdravniki niso mogli pomagati, sc je napotil na božjo pot k sv. Antonu v Padovo in je bil prepričan, da ga svetnik prav lahko ozdravi.
ako bo hotel. G. R. je šel k spovedi,, plačal dve inaši. ku* pil debelo svečo in molil ure in ure pred oltarjem sv. Antona. »Ozdravi mo. Ti veliki Čudodclnik! V zahvdjo Ti bom daroval za Tvoje reveže tisoč lir, ako me ushšlš!« — Gospod R. je ostal v Padovi kar tri dni zaporedoma, prosil jc in kazal sv. Antonu ti»
soč lir za ozdravljenje. Ko jc po treh dneh videl, tla svetnik nima prav nikajkoršne / volje napraviti čudež, jc g. K. vtak* nil tisočak zopet v žep in od* potoval domu. Ko so so doma takoj prepričali, da sc je po* božni romar vrnil' gluh ko prej. je dejal g. R.: »Kaj ho* čete, ko pa jo bil sv. Anton ! tiste dni še bolj gluh ko juzU
»To je malo sitno, ne kaj naj bi odločila«.
»En zet želi, da jnva v Ik deaux a drugI da biva v M, sil ji«.
»No, td ni vendar nič, s nega.
»I seveda, — ko pa Z0| Marsilje želi, da bi .šla v Hor<Jeaux, a oni iz liord aux bi jo rad postavil v M, siljo«.
ZNAMENJE ZA SMKll
Nek španski pisatelj je , našel v svojih humoreskah p leg ločil, pik, vejic, klicajev vprašajev šc posebno /na« nje za smeh. To je res i/|M>n iznajdba za pisatelje, ki pik tako slabe humoreske, da | sate I i nc ve, kdaj naj st- j smeje. Temu jc tem novi) res modernim s)redst\oin polni meri odpomagano
USPEII CASNIKAklA
Kot poroča neki lom lom list, jc lansko leto ainjH politik Lloyd Georgc /a p člankov, ki so izŠK v • smgic kih in amerikanskih listih r služil lepo vsoto dvajset ti« funtov.
Neki časnikar, ki je prii k politiku po nekatere poda kc, je porabil to priliko da dejal Lloyd Georgu: >-0ast tam, gospod kolega. To jc i res len honorar! KoKku iikm to iznesti od vrstice«.
»Na vsak način precc)«. j odgovoril Lloyd Georgc sm< je. »Toda pri meni bero Ijudj najmanj šc enkrat toliko inet vrsticami«.
Pravilo.
Pravijo v Vipavi, da pravi Karli Automobil. da jc Kario Pero upiu listo pesem o eni vipavski lep-H. k pa |o je šlo pol v koš, pol pa v -Uit nico uredništva« (ampak nc ipar-ska lepota, temveč pesem). J »z p pravim, da jaz Karto teta .nisem napisal in tudi ne bi, kar potrdi lui uredništvo samo (ampak nc, <l;i dc bi. tfemveč. da nisem). To s< m p povedal zalo, da odsedaj naprej « bomo več miitasti na sali; ;ili t krčmi, ali pa na plešiL Kai nc. Karto!
Pravijo, nekateri čadrski -Modri-! Jani«, da kar se,rv Divači izvrši, st tudi v Čadrgu zgodi. Cc bi s- lord po noči uiRala diva|ka vas, bi ^olo-vo vsi tisti čadrski bedaki na i > I n* Ki iz bil poteklL Čuk pa trdi. ila K med tem velika razlika, in da »livatti > i:raniofon» šc tega ue vc, d:i •o drslce čečč »bal« uštimalc. /-■"> p1 5vetuje ln priporoča vsem tisi. a. U teza ne ločijo, šc najmani 7 I«: kjer bi se vsaki dan od 1. zjicrai Jo 24. ure zvečer učili Citati, in m> t & :no: iCuka na palci«, ki Ka \.l<»bijo v Ocrici Via Favetti št. 9.
PravHo. da sc je .Tone v !'anak pri pustili večerji tako najed. I tak in kiohcs, da je prav pozabil ruti sežansko zabavo.
Pravijo v Gorcnjali pri I'- '"i"«. Ja so na pust stari O.. I ml.' !«• učili.
Iz Roiara.
Sior Cah! Je/cn Kctul Ta imamo uJM »Cene astronome z vsemi tahalčahal pripravami za opazovani« društvenega obzorja la plaaeta »Zora* ie pilit* pa očitalo »posbzad. S. Sm-drea«, U ima tudi podobo »rayafca« ia ki ie v Kojaau zaaa kot 'tajski Illozof. x »Co-co« —da |e aje-jcovo delo, £0 svet zve za vae pne-čmdmc pojave aa naših planetih^
To ie Ui! jaz sem tisti veNd a-stronom. neustrašen opazovalec nebes ia zeailjc — pardoa! Relaaa ia Barkovdl kl Iz rojaaskeza »tar-aa«. — kateri so že malo saariflvo »cjaga« — vidim vse kar ie ia kar ■1 prav. kater« kuharica kapoie zo-veie meso ia katera konjsko. ki po-zaaai vsako aiačko po larcaa hi vaa, katera le od »barblrja« ia katera «1 »botezerja«. — Jaz scai Usti, U vem, kateri nogometaš boljše brca, (občatil na lastnih kolealh) — ka-tera hazeaailca lepše skače la kateri planet dda »lallŠke« v Rojaaa.
Toda ae bo« sc Jezil! Podal bom samo Doročiio vseh pojavov, katere amo beležili Jaz hi moi tajuik. ko sva skupaj zmrzovala v rojanskem »taraa«. Poročilo, ki bo objavliean Uu M v aašeai glasilu. (ROJANSKIH NEZADOVOLJNEŽEV GLASILO! 09. P. iz R.!) se glasi:
V ROJANU NA PUSTNI TOREK. KO NI SE VINO GOVORILO!— NA ROJANSKI OPAZOVALNICI 5 MESECEV HITRE HOJE VZHODNO OO GREENWICHA. (Cez ro-kavski preliv se plaval Op. P. iz R.!)
Na Marsa aaai delalo znamenja. Moril smo se poraznmetL Vprašali so. če tudi pri nas norijo ljudje o pasta la če si ženske strifejo lase al* Bebe- Naš odgovor se ie gla-sl: a »Seveda!« la kar ae tiče gadi. ne norijo brez posaem»Jcev in sicer zalo, ker smo v lebruarju— — Oni ao nam vsi Veseli odgovoriti: »Kakor pri nas, kakor pri aas!«_ — Pogovor ie trajal cdo aro.
Nismo sc še otresH vtisa, kl so Ka napravili na na« Marsovci, ko
ne<Vve rtrniniaa. — S temami II-umt aa rek* la čmiari pegam*, ie nam le prikazal aa obaoria planet — »Zora«! Cadni paftav amo si razložili lakaje: »Tema« Hm — črne
»lahaalrato«. kor haaio	k,te.
Naše macafc Je, da >0 aa M zvezdi bliža alraiaa ka-taatrafal 2ak« M pe aa vsak aa-
tTttsl
Cdk!f javnost nal so« ia avM aedolžaoat »post-zaga«, kl sploh alau aajmaalie volje — kakor je sam meal delal — opazovati ptnaet. kl ima tako aevarae oskl-
Adea. ke za ic taku iram!
DRAGINJA BREZ POSLEDIC.
Težakov samogovor: »Ej — seveda; cena moke gre gor pa spet pada, višje in nižje, — ampak za mene jo vreča mo* kc vedno enako težka«.
.. DOBRJE CIGARE.
»No — to so ros izvrstne, ci* gare. Kje jih lc jemljete?«
»Jaz jih no jemljem, — jaz jih kupujem, vi jih lahko jem* Ijcte«.
PRIJATELJICE.
»Oh, prosila bi vas, da rečete svojemu možu, naj ne zadržuje mojega moža tako kasno v kavami pri igri«.
»No. jaz stan vas hotela prositi isto«.
SITNOSTI.
»Sedaj ko jc g<*»pa Rovcš poročila svoji dvo hčeri, kam bode šla bivati?, K zetu v Bor* dcaux ali k zetu v Marsiljo?«
avlio lam, da ic ena pupa _
mi fantom z iuga take solze toda Ic v enem dnevu pol metra sknpnclo. ravljo, da so nekatera dekleta ovske občine. ker ni bilo v pust-ilncli plesa, take krokodilove sol-..rclnkaic, da so v Bclskcm vsi .ki narasli In izčistill vse blato s Cuk Jc videl, da Je bilo to lam elmo. ker bl sc bil sain lam illl potopil. !>ravl|o v Strmci, da iščejo lažnjl-l-.i kljukca. da bi jih Se poučil. kaše vzdlKuje zvonik, ker ccrkev m že znaki.
'ravljo istotam. da bodo drugo . pusta v pratki za Iri dni ustavili, ic starini fantom en dan premalo, '(»vije v Studcnem, da so »pustne nc. poizkusile, kdo jc bolj ird one mick. seveda sc jc poslednji moral ili lu Jih sprejeti v svoje na-
pravijo sežanske frajlc. da jc sc-uski dopisnik »Čuka. lak »Cuk-.
postane v prihodnji številki >hcr-Cuk«. Kar pa ne bl »Čuku na ui. privoščile, du	sežanski
iik- iiadkriljujc, naj vrže prihod,, njegove plehke »Cuknjade« v • (Hvala za opozorilo! Čukov-i pozdrav. -- Uredu.) I'r a vilo Sežancl, da Sežana gromko napreduje. V najkrajšem ča-dobimn iKidaljšanje tramvaja Iz hiii lil električno razsvetlluvo I/ •iicc. Dokaz temu jc Palacce-l|o-katerega zida, čeravno ne pra-kolno, gosp. »Boke« v Sežani. Ce se tramvajska proga do Scžuiic li ponesrečila. je elektrika v tem ■lelii zagotovljena, ker bode v m poslovala njegova več kot elck-
•	ni žena. Ni Izključemi. da Imdo iko soboto pji Sežani prilepljeni i.ikl. vabljajoč občinstvo k pred m pod naslovom: »Tre glornl t.ii.i si. Irc Kiurni magua no., uod m u vl tel jstvoin .Alne vaščaiiske«. I'ravlio SeŽancl.' da |c »Piccolo-iii« hotel |>oložlli en kamen tudi na m mjski veselici »Tiilankamcn«. a ili i ni Ihistonjci so takoj rekli, da i U- mala v Sežani a v Postojni rl>al« nc bo.
'ravljo Sežancl, da sc je pusta šc > ej »fajn« ugnalo. Pihnili so ga -t-hno dobro »Cvilcl. Trchušuik In nir«; pokazat so nam hoteli, kako I lilo pred leti v Sežani, 'ravljo Sežancl. da nosi sežanski mazanec« belo kravato, odkar so >.mjc sežanskega okoliša dali slo-dr. Ciraoliju.
'ravljo Sežancl. da bosta avv. orinl ln dr. Riimcr rešila rekvlzi-glcde vojne škode. Radovedni ". če bo tudi gospa Pina vložila .idcviio prošnjo glede goriimenos ic rekvizlcije.
'ravljo, da so sežanski diletantje .ili za igro »Moč teme« starodav-uniformc; poveino jim v prilog >ri stvari, da so to taki »Čuki«, ki i> vredni take objave v »Čuku na ii«. Uverjenl smo da jih obseva
•	•č teme!«
'ravljo sežanske pupe. naj si »Cii-na palci« zupomni. da dopise i osoll in jili potem šele obvesti, 'ravilo Kanalcf. da so na zadnjem sn y Clorcnjivasi videli celo fante, .le in dekleta iz Prcdmosta. Kači so se temu jako čudili, 'ravijo. da jc cvct kanalskih vc-i.ikov ua poseben način proslavil hhI pusta. Napravili so namreč vesiio kosilo lu večerjo, kjer sc je la/.pravljalo, kako se bo drugi t plesalo.
'ravljo. da le kanalccm laku žal.
je žc konec tak«) prcljubljeiiega ia. (lovori se. da sc vslcd žalosti Vi-likcnoči ne bo nič plesalo v ka-skem okraju. Posnemajte!! 'ravljo. da jc ljubljanska burja šl. 'a pustni torek pripiliala v kavar-Miramar. V splošni gnječl je zašla
s svojo nežno ročico v komaj linpor-tirano argentinsko meso ln začela nedolžno gledati misleč, da drži za barometer. Hito je pa precej mrzlo n barometer nizek, je odpiliala burja k Sv. Jakobu.
Pravilo, da je bilo v onem času. ko le ljubljanska burja I prlplhala v dvorano l>. K. I). je povzročila tak prah ne radi njegovega prihoda, od-iiosiio radi njegovega znanega ljub Uauskega valčka alla lluppa-lfiippa' Sv. Jakohčanke. ohranite ga v dobrem spominu, spominja sc naj ga vsaka nJemu znana »kokola«, nc to-llko radi plesa, nego Ic Iz lega prln* cipa, ker sc |c predstavil gospmllč-nam osebno le tedaj, kadar je stopil kalcrl puiil ua uožico.
Pravijo, da so pupe i t Sv. Jakoba dobile zelo iiciazuiiiljiv trnjem o I.lubljanici št. I Kadar ga prosilo za ples, jim odgovori ua kratko: -Ar-ven finsko meso je tukaj ceneje nngo ono Iz S. II. S., ako bi mogel bi ampak saj veš kokolo. da vseli tudi nc morem!« Čudna logika pač, a ti llstru ni mogoče pilil do živega!
Pravilo, da so jugoslovenskl spa-vački vozovi v Trstu popolnoma zaspali, odkar jil| nc obiskuje v posel v melanholičnih nočeh ujiliov zastopnik l.jubllanca I. (>d dolgočastnosli brez. stalne družbe službe, mi odpotovali nazaj v domovino lu ul upaiiia. kakor pravijo Sv. Jakuhčaukc. da bl prišli nazaj, ker jih je rodoljub zapuslil.
Pravijo, da bode l.jubljanca I, prevzel v koncesijo električni tramba gerle ua znani progi Caife Miramai
Sv. Jakob. Kakor hitro sc Izroči promet v njegove roke, nudi lepe ugodnosti. Brezplačne vozovnice dobe le one osebe, katere bodo kihicl-rale v kavarni Mlramar oh priliki kaiambol tekmo. Onemu, katere se za proste vozovnice, kakor ludi za tekmo zanimajo, se ue bode pošiljalo posebnih povabil. Natančne podatke dobe osebno pri Ljubljanici I. od-iiosiio kakor stoji sedaj na vizitki »Capo eleklrifinog pozivalnog stroje* va!« Ker je stvar v polnem teku predpriprave gotove, sc pričakuje odziv občinstva v polnem šle v lip.
Pravijo »Pri zelenem kadru«, da hojo Čuka oblill s škafom vode, da bodo vsaj toliko časa imeli mir pred njim, dokler bo svoje perje sušil.
Pravijo, da čeravno so bile sežanske šemc na maškcradl pri Treh Kronali prav res našemljene, so vsi kroii ostali, lako pa jih je »Vcllkibos« ua veliko veselje gospodinje drugI dan vse po jedel.
Pravilo tudi Sežanci. da sc je Vc-likibos odiočll. da ob takih prireditvah ne Ih> spal več v Motelu, ampak pri svojih osličkih v hlevu, ker ga mili glas prlmadonc. katera sc celo • noč nateguje, preveč gane in mu nc pusti spali.
Pravilo na Strmem Bregu, da je nc-. ko dekle obljubilo Čuku. da mu bo rep izpulilo. Vzrok je la, da li jc eno.-lepo »zažingal«.
Pravijo istotam. da je ravno tista deklica v temni noči slišala Čuka prepevali na rutarski strani. Tudi mu je zagrozila, da ga bo dala are« tirati; a jaz pravim, da Cuk jc moder ptič. »Ančk, nc opraviš nič«.
Pravijo, da le neki rutarski stotnik pisal v Gorico po 2 tovorna avtomobila. Namen ima prevažati kvante iz Rutov v Ajbo, a jaz mu svetujem, da uaj pusti ta »kšeft«.
Pravijo v Mcrečju. da so se me-reške pupe na pustni torek na plesu pri stari mori. sedeče na stolih zelo zabavale In jih Je Cuk opazoval raz Simonove strehe.
Pravijo, da se Mcreške pupe zelo veselijo spomladanske polke.
Pravijo v Rutili. da M.... strašansko žaluje od pustnega večera, la da si je na pepclnlčno sredo nasula po glavi cclo škatljo pepela, ker U te
l*list ljubljenega zeta pohrustal ravno, ko jc hotel zadnji tango zagosti; požrl ga je s lianuoiiiko vred. I.e-olli jc večerov konec; počil je prepolni meh (ali ne lonec?) lantje se za trebuh drž||o ker jih lomi strašen smeh.
Pravijo Sežuučaui, da je A.... bila lepa maškara; samo lo jo opominjamo. da uaj bi si za drugo leto izposodila obleko, da hodu ilaljSi rokavi.
Pravilo v Smlliclu pri llieuovlcah, da ul hllo za letošnll pust lako lušt« no,, kakor je bilo za lanski pusl. Plavijo Smilievi i. da je manjkalo po-sloulskih muškat; šiulhcvskc pa so bile zeiu žaloslue. Cuk jc bil vseeno vesel med njimi.
Janez in Tone iz Vrtipolja
Janez: Tli
Tone: Kaj?
Jaaez: Ho5 prišel?
Tone: Kam?
Janez: I, kaj res lir. veš?
Tomc: Na a!
Jauu/: Ka| lic veš. da bo v nedeljo 7 III. v Vrlipoljii veselica?
Ione: K.ij piavll? I'a ka| IhhIo Igrali?
Jane/: I Petelina!
Ione: Kaj. |K*.tclhia?
Janez: Seveda! »Poslednjega moža!. Veš lo |c zadnji zakonski mož, ki Ima še koralžo. da se |K>slavi ženi malo pu robu... Veš. da ne komaiidl-la tako. kol ua primer tvoja... no. kaj bl rekel... tvoja Mira! Ic pridi, lo bu dobra šola zate. ko te ima takole malo »pr fraki«.
Toau: O nolem bom pa že prišel. Ker. veš, sem žo obupal, da si upa sploh kol zakonski mož oporekati ženi. kadar ona kaj zapovc. Pa tudi njo bom pripeljal, da bn enkijM vide* la. kaj se pravi mož... pravi mož. Oh (o bom vesel, ko jc bom- videl, kako rdeča bo...
Jaaez: Torcl Ic pridi, pa šc drugim povc|! Saj priredi Gasilno društvo. Ti bo žc prišlo gasit, magarl takrat, ko bn malo preveč gorela tvoja žena s kuhalnico v roki.
Tone: Torej adljo! V nedeljo ob .1. url popoldne sc vidimo v Vrhpolju pri vescilci.
NKKOC...
Narednik: »Pešec Majer, vi ste prišli 24 ur prepozno s po« čitnic; 14 dni nc smete iz vojašnice!«
Pešec: »Oh, gospod narednik, moj oče mi jc dal 7 kg težko gnjat za vas«.
Narednik: »Potem je pa druga stvar. S tako težko gnjatjo ne morete naglo teči«.
KAKO JK KIBI-NČAN HO« MOV PISAL NASLOV OD VOJAKOV. Moj naslov je: (»efreiter Johann Marcn K. u. K. Landšturm Bach Baon št. 1 II Koinp. 3 zug. 2 Scvvarm Froištaid Obcr Ocstercich. Pa glih taku drugaki ne. Ko je Marcn dobil pismo od doma. jc bilo napisano:
(»efreiter Ivan Marcn K. K. Landšturm Bach Baon št. I II (lom p. 3 zug. 2. Scwarm Frcistad Obcr Oestereich. pa glih taku drugaki ne.
Upanje.
Zdaj ko vsak na. luno upa, več na svetu ni obupa,
kot nekdaj! Vsak načrte ima svojo, ta rad pleše, drugi poje.
skrb s sveta je /.ilaj! Kdcn kvarta drugi pije. večne sc vrste gostije,
vso je (u sam raj! Kaj prihodnost nam jc in-ari, saj nekdaj mi bomo stari,
kol so drugi zdaj! Muri nam je le veselja, in noreli nam jc želja.
da se U: živi! Muri ni nuin imovina, »la lo kvarlc so pa vina.
du nam da ošlir! Kuk družina !>o živela, če mož pije nič iu- dela,
kaj je lo Inulfr? <"'o sem dancn dobre volje, jutri upiun bom še bolje,
lažje In mu živel! Slabše kol sedaj gotovo, bode ne življenje novo, čemu bi skrbeli Z upi lemi dušo blaži, žejo z vmeem si tolaži,
vedno dan na dan! Ko na cesti jc dnižina, in pa vode ni nc vina, up jc ves zaman!
Raglja.
ZA DHL J K. Profesor Kepica jc bil zelo raztresen. Zadnjič jo govoril z nekim dijakom in menil: »Vi sc pišete Koren?« »Da, gospod profesor.« »Vaše krstno ime je Peter«. »Da, gospod profesor«. »Doma ste iz Ljubljane.« »Da, gospod profesor.« »<"!c se ne molim, ste dijak.« »Da. gospod profesor.« Nekaj časa vUuta molk, nato zjikliče profesor: »No, tedaj ste vi pravzaprav dijak. Peter Koren iz Ljubljane!«
PRIJAZNO. Dve prijateljici sta sc našli čez dve leti.
»•Kako si me takoj na prvi hip spoznala?«
xKcr nosiš še vedno Isti fclo« buk kot pred dvomi leti«.
PO NO<":i. Ciospod Kolovratnik se ga jc bil nalezel in; sc jo »v rož'cah« zibal domu. Zaman je skušal odpreti hišna vrata. Policijski stražnik se mu približa in reče: »Prijatelj. Vi ste pijani, ko hočete z gorečo cigaro odpreti vrata!« »Tri sto hudirjev!« zakriči gos p« hI Kolovrat nfk ves prestrašen, »zdaj pa sem gotovo pokadil svoj hišni ključ!«
POTRKBFN DPI. C\. O.
\ ESktGA TKLLSA. Radovedne/ -Kaj nc. g«>-spod doktor, slepič je pravza^ pra\ nepotreben del našega telesa, člo\ek bi mogel živeti t ud j brez tt|cW?«
Zdravnik »Človek bi rc> iiio^hH živeti brez slepiča. te/ li pa bi živeb mi zdravniki!« V Ml NJALNK I
BLaunpiik »\'i bi radi men lili -lo lir'-* Ab VL-ditc. la je ta bankovci ponarejen'«
k h jeni »Vem vem gospod blagajnik Baš radi tega bi j!a bolel zamenjati!«
NA POLK I JI
komisar -< ujle. \ i ste zlo mili Mohco na lirbtu Svoj: /eni kuj taccga !•
Obtoženec »Verujte ini. posj><«l W*inisur. du m bil nikakor moj iKimen zlomiti vit »lic ti'«
DOBRA Z1 NA
»(luspn. gospa. juj \ trs supnij; k nadel j»o Mojniiejdi. ko ie no iti v kirt stcklcnicr in se |c nKiciMi |K»škinl««aI% <»o;.pu »ko je šel \ klct"J i K aLi liogu. sJtskleMcr »o '»//< .se prazne!«
KALIN PKl I KAKJIJ Ur ar: »\'iditc. gospod ka> hn. la-ic .stenska ura teče kar cek- štiri tedne, pa je ni treba navijati«.
Kalin: »Izvrstno! Povejte iiu pa. koliko ča.*-.a bi tekla tu ura. ako bi jo vsak dan na vi; jaii?«
PK1JITNI POTITN1CE Ob začetku šolskega leta se srečala dva solurčka Prvi praša drugega »No. m kako si Ti prtrbil letošnje počitni cev« »Jako krpo »e bilo Pomisli. uiojepa očeta jc bas pred počitnicami ugrizcl s\t> kd pes. i>a je oče mpra! leža ti % bolnišnici kar eda dva meseca, da ozdravi«.
USTNICA UREDNIŠTVA
11» C iiUm Zjnli" leta ml ur n»o i mM) porab tU f«- dve tiUiL /j lit L! »U: ic tstt nemila uvoda.
Jiiai. Niirri dopisa uc moremo poobtll! \ ko J!
\«d£c. \a4 dopis Ui nr /antena, um za k zadela stara usoda ukfli dacritm
Kriir mri lowk O c»spodi£ju. ki tc l/rulul 4 kartoltuc iui nr zane. dj hi spravljali \ javnost.
Par pcMii; Sine zagnati v kol. ker j so bik pre*ncbncxa značau Tudi ( pismo, ki ca K pisalo dekli koprske- I ua okr.ua. sn*> vidi v koi.	I
Angleški puu" « L 13 — »lekle-
nlt o litfi. Kliuiu Kiugstoii o I. 15 M slekla
i iica lil«. J o) < no iiioi šala e L 12 »Icklo-
uko lil«.
Mol kolo liapani najfinejša L S.- L V« niout h turinski beli vr.iuoutb a L 5. liter iJkt-rji: ('uiarao. CbarlreuiM-. Maraškin. tlruškovec. UaedUinle. Janeze*. Slbilln Vu> rec Sirca*. CUaa k L 1S 50 »le-klrulrn lil« Kojjnnk lini Sam Jiaujrc o U 10 »Irklrnii • 7 Itt l)umo(r iyan)r a t.. 11 lil«
Žganiiirna na trgu 6v. /Intona štev. 7
inim nj v jucosiil
wmy iti
V -MMpreureieniti prcsU
▼ Ljub lj«,
bO tle v
• vlog«- 110 h f ftcnfižr i< e ln
po fi»
Manufakturo. perilo. iiicbiK obitkt
po cenah brez konkurent
Bratje Mos
VI« R»5t«ilo 7 - GOftieA - Via Hpstell«
IMova trgovini« m n
Velik« uiIckhi tkanine t moško in oblrkr l« ki obuj . deisiki. brr1}-.. sleklo. šipe. (reško bla po), svetilke, d
Trgovina w mrnulakturo
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminario tO - Gorica
Le zadovoljnpst k pravi sreči vodi 1 Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po rp?-^' ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec Skodnlk Anion, znan povsod i.
n to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria. oksforda in ptaminz!
_Sem zadovoljen z blagom !* vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.
IVAN TEMIL • Goric
Vh 6. Cmirna Oa. fi BRUSAR In NOŽA1

Nožarnlca O L I N G L V
Prodaja tudi loalefne predm ele
V zalogi se nahaj«yo najboljši, pristni in garantirani kemni-pale berjamaike za brušenje kos. - Piihirii ■ n.
trično gonilno siio z bogatb zalogo predmetov, kakor sploh vseh rezil.
Brusi brivne in že^H no, škarje, aessnke in kiHigevtške ter vse drage nože
m i rezila.
I * IZ«fi{«il DELI JIM C
POSfcBNOST: Žepno električno iarnic i« naj bolj*] h to varen.