/
Na j v e č i i slovenski dnevnik v Združenih državah * Velja za vse leto • • $6 00
7*. po) ieta.....$3 00 a
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
1 The largest Slovenian Daily L.c the United States.
j Issued every day except Sundays * 2	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CORTLAND T 2870
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. -Y.f under Act of Congress of March 3. 1879
TELEFON: CORTLANDT 2S7f
NO. 286. — ŠTEV. 286.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 7, 1925. — PONDELJEK, 7. DECEMBRA 1925.
VOLUME XXXITI — LETNIK XXX
LUTHR0V KABINET ODSTOPIL
Po odstopu dr. Luthra bo koalicijska skupina stopila na čelo vlade. — Resignacija je v soglasju z obvestilom kancelarja, predno so bile pogodbe podpisane. — Hindenburg ga je naprosil, naj sestavi novo ministrstvo.
Kampanja proti zasebnim unijam.
Green, predsednik ameriške delavske federacije, je napadel kom^a-nijske unije kot sovražnice dela. — Trdi, da je cilj neodvisnih organizacij želja po avto-kratični kontroli.
Delavske unije, organizirane o«l korporacij v individualnih delavnicah, ki ipo<lujejo ločeno od
unijske organizacije, je obsodil i^-ku sedmih ti>oč Tn petsto milijo-
kot sebične in avtdkratiene W. Green, .predsednik American Federation of Labor.
— Delavstvo spoznava, da po-menja u<peh uprave uspeh dela. — je rekel Green. — Iz tega razloga je delo voljno pomagati upravi. da izvede pravilno rešitev problemov. s katerimi se mora pečati irpcava. — Delo pa ne more sodelovati. ee je ovirano od "kom-
BERL1N, Nemčija, 6. decembra — Nemški kabinet, kateremu je načeloval dr. Hans Luther, je včeraj resigniral.
Tozadevni sklep je bil storjen včeraj zjutraj na ' sestanku kabineta v soglasju z obvestilom Luthra pred podpisanjem pogodb v Londonu, dne I. decembra. Kancelar je izročil včeraj popolne resi-gnacijo svojega kabineta predsedniku republike, von Hindenburgu.	'
Predsednik je naprosil dr. Luthra, naj ostane na svojem mestu, in pričakovati je, da bo sestavil novo ministrstvo, ki bo simpatiziralo s cilji mirovnega in varnostnega dogovora, sklenjenega v Locar-iiu. Sedanji ministri bodo ostali na svojih mestih, dokler ne bo novi kabinet izpopolnjen.
Kabinet dr. Luthra je bil sestavljen januarja meseca ter je sledil vladi Marx-Stresemanna, v kateri !panij«kih unij\ s pomočjo kate- ki Je trajala ie zavzemal dr. Luther mesto finančnega ministra. Naraščajoča opozicija nacijonalistov proti vladni politiki sprave s prejšnjimi sovražnimi državami je kulminirala oktobra meseca v resignaciji treh naci-jonaHstičnih članov iz dosedanjega kabineta.
Mesta treh nacijonalističnih ministrov, ki so odstopili, niso bila nikdar zasedena, kajti njih dolžnosti so prevzeli ostali člani kabineta. Dr. Luther je rekel voditeljem različnih strank dne 20. novembra, da bo vlada resignirala po podpisan ju pogodb, t sklenjenih v Locarno, da pusti prosto pot za stvor-jenje novega kabineta, ki bi v polni meri soglašal s politiko in obligacijami, ki so bile sprejete v Locarno.	.	bili na prostovoljno .sodelovanje
BERLIN, Nemčija, 6. decembra. — Sprejem an- :h uslužbencev.
gleškega varnostnega tarifa je bil eden najbolj ».. Dasirovuo je nekaj upravite-„	. .,	.	.	. . -t- j 1,'CV. ki so odkritosrčni v svojih
važnih po-vojnih razvojev v evropski trgovini. 1 a poskusih, so vendar
Francoska finančna predloga sprejeta.
Briand je prisilil poslance k sprejemu finančne predloge. — Sprejeta je bila s 257 glasovi proti 229.— Pridobil je senatni komitej 2a inflacijo, potem ko je zahteval hitro akcijo, da se reši zakladnico.
PARIZ. Francija. 4. decembra. Odobren je nove inflacije v znr-
nov frankov /. nadaljniini davčnimi odredbami, je bilo vladi Brian-da včeraj zvečer dejanski zagotovljeno. ko je senatna finančna komisnja odobrila to sredstvo finančne od pomoči za narodno za-kladnico. ki se nahaja v velikih sti skali. Višja zbornica pa je prelo-čila raxpravo na današnji dan. Pedan-ka zbornica je sprejela, od-redfoo včeraj ajx>klne, po debati.
inepre n eli o m a št i ri-rih hočejo korpraeije zadostiti in- uajst ur.	•
stinktu delavcev -za organizacijo. Briand je nastopil včeraj pred Te nadomexti'lne unije imajo na- 'senatno komisijo ter ni hotel do-
men, da jih kontrolirajo korpora-eije same.
— Namen uprave. — ki pospešuje kompanij-kc unije, je jasen in lahko razumljiv. — je rekel Green. — Motiv za to akcijo je povsem sebičen. Predstavlja hrepenenje po avtoikratični kontroli ter navladi uprave. Skušajo vzdržati ob i i ko kolektivnega barantanja. brez njepa kreposti ali 11 joga duJia neodvisnosti. Iščejo prej kontrolo kot. pa sodelovanje. Izvajajo silo pritiska, mesto da bi va-
voliti niti najmanjše izpremembe v odre<l'bi.
Posvaril je senatorje, da bi bilo daljše razpravljanje načrta nevarno in da bi lahko sledila zelo resna politična kriza, z možnim padcem njegovega ministrstva. Senatorji so nato popustili.
V političnih krojili v Parizu so včeraj zvčer -splošno govorili, na je 111 i ni-trski predsednik Brinad edini mož v Franciji, ki bi mojrel upati, da spravi tak }>opiimeri predlo? v varno zakonodajno pristanišče, vsprico sedanjega raz-burjenoga stanja strankarske politike.
Le magnetizem osebnosti I»ri;in-
da je rešil Francijo po neprestani nezavestno ', i 1	• • «.M	, , .
1 11	.-v	1	v r	-p	[ ,	, . . . A , , 1 debati stinna i?tih ur v poslanski
odredba se tiče V glavnem Nemčije. 1 O je mnenje Igovorni za krivico, katero dela- J ^^J nevarnega krč i politi?
ne ponorelosti. ki bi imela za ptf-bledico bamkerot zakladnice.
Vidno b-TnančeUi od potovanja v London in neposrednega nastopa v po lanski z-borniei jo Briand ven dar ust rajal na svojem mestu do včeraj opoldne, ko je bil konečno I sprejet z piajlmo večino finančni načrt Loueheurja.
dr. Tredelenburga, načelnika oddelka za narodno io idelu in slabo *lužbo- kat^r" 1	••	-p -»i 1	1 • • 1 -i v i -i I nudijo industriji. Skušajo posta-
ekonomijo. Ur. 1 redelenburg, ki je bil nace'nik! viti imltLstrijaino zgradbo na na-
nemške delegacije ki je sklenila adnjo trgovinsko • pačnem principu.
pogodbo s Francijo, je predložil pregled vsega po- — Vedno bolj jasno postaja, da
lja evropske trgovine ter opozoril na razlike v raz-1!™™ zrcti uprava dejstvom v oči. J iT-	.1 . ■ v 1	11- I P™™ mora imeti opravka ah s
merah, ki so se razvile izza časa, ko je postala hv- strokovnimi unijami, organizira lopa dolžnik, mesto splošni posojevalec kapitala.
— Evropa ni več ekonomsko srce sveta, — je rekel. — Tudi njena produkcija surovin se je tako resno zmanjšala, da je znašal njen proizvod leta ! 923 in 1 924 le 84-odstotkov proizvoda leta 1 923, dočim znaša ameriška produkcija surovin lil odstotkov več kot je znašala pred vojno. Stara Nemčija in izvažala 1 3 odstotkov vsega svetovnega izvoza, a leta 1 923 in 1 924 je znašal izvoz le še šest odstotkov. Vsled tega se ni čuditi, da je Evropa v kroničnem stanju ekonomske krize.
PARIZ, Francija, 6. decembra. — List Matin pravi danes zjutraj, da izdelujejo francoski in nemški izvedenci v Parizu načrte za obnovljenje zračnih zvez, ki so bile prekinjene januarja meseca preteklega leta, vsled česar bo ustanovljena ledna zračna transportacija med Parizom in Ber-'inom. To je ena neposrednih posledic pogodbe, sklenjene v Locarno.
List dostavlja, da se bo svet poslanikov V krat- — Uprava razumeva vedno bolj kem resno pečal s kontroliranjem nemškega zra-	da se v**evatnJe v ^
Siteg in mraz v centralni Evropi.
Mrzli val je objel Evropo od angleških otokov do Jugoslavije. — Vsepovsod j e zapadel velik sneg ter pritisnil hud mraz. — Divji prašiči in volkovi so bili pregnani iz brlogov.
Starodavni zakladi v puščavi Sahari.
Grof de Prorok je skrajno zadovoljen s uspehi afriških raziskav. — Razkritje starodavne civilizacije.
koplovstva.
Rešitev zajetih rudarjev.
XEDERLAND. Colo.. 6. dec. — I)va in dvajset rudarjev, zakopa-1
Čevlji iz stare pnevmatike.	/
MADRID. Španska. G. dee. — Španski delavci kupujejo v veli-
nih v planitečih rovih Fairvicw. množinah čevlje katere je za-
ki "proizvajajo zlato, srebro, in svinec, je prišlo včeraj na >lan. Vsi so bili živi. Nekateri so se privlekli sami iz rova, dočim so morali druge nositi.
Poslali so jili v improvizirano 'bolnico, kjer se jim je nudilo prvo pomoč. Zdravniki izjavljajo, ho večina okrevala, a par med njimi jih je v fcotfjivem stanu.
čela izdelovoti neka tovarna iz starih avtomobilnih obročev. —
nimi od delavcev, prostimi in ločenimi od zunanjih vplivov ali pa s posameznim L delavci.
—	Kompanijske unije lahko >ln/.ijo kakemu začasnemu namenu. a ne morejo poslovati trajno ah '.i<pešno. Noben nadomestni načrt za organiziranje delavcev ne more izpolniti mesta bona fide strokovnih unij.
—	Veliki problem nezaposlenosti je neprestano med nami ter zahteva brez odmora rešitev. Ta nezaposlenost je eden direktnih virov trošenja. Denioralizira s svojim uplivom ter tiči na dnu soci-j jalnega nemira, ker povzroča do-! PARIZ. Francija. G. decembra sti človeškega .trpljenja.	j Grof de Prorok. ki se je ravnokai
—	Problem nezaposlenost i je jvrnH * Svojl' ^.[»edicije, po Sa-izziv na naslov industrije. Treba!,um- je ,iašcl dnkazo sta roda vn«-ga je rešiti, ne v duhu strpnosti!Clvih^ije v puščavi, ki je sedaj ali resignacije. temveč v duhu««>Mjudena.
trdnega sklepa, da se ga premaga j v°dlt*U« ekšpedicije, grof de in kontrolira.	Prorck in Bardley Tyrrell.
4 41 nust e *' Beloit kolegija v Wis-consinu. sta izjavila, da so razkrit-
, , , • , .	. ja v deželi Iloggar. katero so srna-
lahko iz\-ede jK>tom sode- 1 .. ^ , .	,.. .
_______.trali starodavni pisatelji 111 • zgodovinarji izii "izgubljeno Atlantis", v polni meri poplačala njun trud m delo.
— Glavni cilj ek«pedieijc. — namreč ugotovitev dejstva, da so obstajale v starodavnih časih trgovske poti med Kartago in ve-
PAR1Z. Francija. 6. decembra. Mrzli val je objel Francijo. V ♦Jura po*rorju, katero sn pogosto "menovali "mrzlejše kot je Sibirija". je ka tal toplomer 34 stopinj Celzija pod ničlo.	jr
V C'hamonix je kazal toplomer .1 stopinj pod ničl«>. Kroj? Pariz« je bilo 17 stopinj nad ničlo. Dirka v Enghien-je bila radi mraza odpovedana.
PARIZ, Francija. G. decembra. Mrzlo vreme, ki prevladuje ds-11 e s v Parizu in v Franciji sploh, spominja na prve čase. katere je preživela ameriška ekspedicijska armada v Franciji.
LONDON. Anglija. 6. dee. — Megla, ki je krila London in Anglijo več dni. je izginila, a ostalo je mrzlo vreme. Vsled tega je iz-Stledala Anglija prilieno tako kot Ilolandska. Vse dirke so bile odpovedane vsled zmrznjenih tal 111 tudi izkušeni golferji so morali ostati doma.
Nasprotno pa so (lrsači v svojem elementu. V športnih prodajalnah Londona je bil zadnji teden naval, kot ga še ni bilo tekom zadnjih dveh desetletij. Kre-g poldne je bilo skoro nemogoče preriniti s«' do miz. kjer prodajajo drsalke. Le malo modernih drsalk je ostalo na razpolago in vsled tega se je pričel pogon na skladišča in stare shrambe, kjer s'o bile shranjene drsalke izza časov preti vojno, kajti od tedaj naprej se je v Angliji le redkokdaj pojavil sneg.
BRUSELJ. Belgija, fi. dec. — Vas Melene. ki se nahaja dvajset milj od Namurja je pod snegom in oblogana od izstradanih divjih prascev. ki so napadli že vefr vasi v okolici.
Potniki na ozkotirni železnici v Ardenskem okraju so brli vsled snežnega zameta prisiljeni ostati na mestu celih dvajset ur.
1)1 "NAJ. Avstrija. 6. decembra. Poročila i/. Beograda kažejo, da sta mraz in sneg pognala iz gozdov velike tolpe volkov, ki so raztrgali že na stotine ovac.
Temperatura v Beogradu znaša 12 stopinj nad ničlo. Vsi vlaki imajo vsled snežnih žametov za. m ude.
Zdravstveno stanje angleškega pisatelja.
lo vanja dela in potom u velja vi je-nja visokih standardov, ne pa potom avtokratične kontrole ter iz-koriščnja dela.
— Delo pa razumeva vedno bolj in bolj. da je mogoče doseči visoke plače in znosne delavne po-
Bivsi governer bo kandi-
\	diral.
CONCORD, N. H., 6. dec. — Biv*i governer Robert P. Bass je izjavil, da bo prihodnjo jesen kandidiral za senatoma. Njegov tekmec bo George H. Moses. ^—•
goje s pomočjo i^-rstno^ti deia,jlikn civilh5acijo v IIog?ar dežeU
;je bil dosežen. — je izjavil grot. J— Grob Tin-Hanana je po mojem
povečanja uspešnosti in izločen ja'
trošenja.
— Uprava zavzema važno strategic-no stališče. Njene aktivnosti in njena politika se tičejo življenja, do o rob i ta in sreče delavcev. Glavni med ideali dela je raz-
ni nen ju največji arheološki zaklad kar jih je v Afriki. Kip libijske Venere, katerega smo našli tam, bi sam pokril vse stroške ekspedicije.
voj kordijalnih odnosa j ev med _ CiTob Tin-Hanana stoji na delom in upravo, _^___visoki vulkanski skali,"*ki sf dvi-
REORGANIZACIJA
PREMOGOV. INDUDSTRUE
Ekonomski izvedenci zahtevajo, da opustita obe stranki medsebojne pritožbe in da se pečata ls z osnovnimi dejstvi. — Vpoštevati je treba splošno javnost. — Posebna agencija naj bi resi'a vs:a sporna vprašanja. — Proti trošenju v industriji.
Enoinštirideset odličnih ekonomov in inžinir-jev je imelo v New Yorku zborovanje ter zahtevalo reorganizacijo antracitne premogovne industrije potom prostovoljne uravnave odnosa j ev med delodajalci in pa premogarji. , Skupna agencija naj bi vzela vpoštev temeljna ekonomska in tehnična dejstva.
Priporočila, ki predstavljajo prvi kooperativni korak te vrste, kar so jih kdaj storili ekonomi in in-žinirji, so bila poslana majorju Inglisu, načelniku mezdnega komiteja antracitnih delodajalcev, tzr John Lewisu, predsedniku United Mine Workers. V tozadevnem pismu se glasi:
—	Nepretrgano, proizvajanje iz razpošiljanje premoga je postal bistvenega pomena za naše narodno blagostanje. Perijodična prekinjenia te službe ogrožajo dobrobit družbe. To dejstvo jamči utemeljenost tega odprtega pisma, naslovljenega na vas, ki ste v glavnem prizadeti pri vodstvu antracitne industrije.
—	Prenčani smo, da je odgovornost za neprekinjeno dobavo antracitnega premoga skupna stver vas, delodajalcev in premogarjev. Vaša nezmožnost, da dosežete soglasje glede spornih točk, zn?.-!i, da ne znate primerno vpoštevati te skupne odgovornosti in da še niste izumili metode, ki bi vpošte-vala javni blagor.
—	Prepričani smo, da so zahteve premogarjev ter stališče delodajalcev le simptomi, ne pa vzroki zadnjega, najbolj resnega prekinjenja obratovanja; da tiče temeljni vzroki v bazični ekonomski in tehnični organizaciji vse industrije.
* — Prepričani smo, da ne bo noben dogovor zagotovil neprestane produkcije in neprestanega razdeljevanja v bodočnosti, če se bomo ustanovili skupne agencije, ki se ne bo pečala tako z uravnavo pritožb kot s konštruktivnim razmišljanjem temeljnih ekonomskih in tehničnih dejstev, s katerimi edino je mogoče koncem konca določiti vra vprašanja, tikajoča se mezd, delavnih pogojev delavcev ter dobičkov delodajalcev.
—, Opazovanje in izkušnje so nas prepričale, d ie mogoče s pomočjo skupnih naporov izboljšali metode produkcije in razdeljevanja ter povišali plače, a v istim času zmanjšati stroške za konsu-mente. Konstruktivne posledice takega skupnega napora bi bile po našem mnenju dosti bolj važne za vas in za konsumente antracita kot pa enostavna začasno uravnava simptomatičnih pritožb.
LCXDOX. Anglija. 6. dor. —
Zdravniki so izjavili, da se jp
zdravstveno stanje slavnega an-1
gleškega pisatelja Rndvarda Kip-'inga znatno izboljšalo. Kljnlb temu pa še vedno ni izven nevarnosti.
ga nad puščavo. Zgrajen je v o-kro;di cbliki ter pokrit z libijo-berberskimi napisi. Ti napisi so bili izroeeni v prevod abeju Cha-botu. podpredsedniku Francoskega zavoda. Grobovi petnajstih plemcnitašev obdajajo grob kra-ljiee.
Tin-Hanana je bila pradedinja Tuareg linije kraljev, kojih vlada je predstavljala matriarhat, to Je, da se je podedovalo nasledstvo v ženski črti.
' — Franc<feki vojaki straiijo grobišče, katero . je proglasila francoska vlada za narodni monument.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na sadnje pošte in izplačajo "Poštni čekovni nnuT.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9.20	500 lir..........$22 00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 2M lir. n£unamo po IS centov sa poštnino in drnge stroške.
Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bnnka v Trsta.
Za pošiljatre. ki presegsjo PHTTISOC DINARJEV aH po DVATISOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem In IJram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln Deprl-* čakovano; Iz tega raxloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računam* po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TROŠKE $1.—
Denar nam Je poslati najbolje p* Domestic Postal Money Order ali p« New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortiandt Street	New York, N. 7.
Telephone: Oortlandt 4687

* •
ilr T'
\
GLAS. NAHODA. 7. DEC. 1925. •
GLAS NARODA
(SLOVKNS T>AILY)
T 5
*
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
• ir«r«ta» L>wm»: iTonMtlwi «kw<m — iugMt« ttmau.)
Owned and PubUeKed by
•LOVMNIC PTJBLI^HINO COMPANY	. .
(A Corporation)
#r*nk Bakwr, preeideni_Lotil BmtdlE, *reae&*
Plaea of bufliiMBi of the corporation and addre«M of aboT« officer* ga Cortland* BL, Borough of Manhattan,- New York City, N. Y.
" Q L A 8
NARODA" 'Voice of the People"
FEDERALNE POKOJNINE.
Imed Every Day Except Sundays and Holiday t.
ka celo leta velja list ea Ameriko
in Kanado_______ $6.00
ta pol leta_______$3.00
t a četrt leta________ $150
Za New York ea celo lat« _ $7.00
Za pol leta___.____$5 JO
Za nioeemstva ea telo leta _ $7.00 Za pol leta________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on A^rcencDt.
"Olae Naroda" iekaja vtohi dan izvzemK nedelj in prgtnlko*.
Popiai brea podpisa ra osebnosti s* ne priobčujej^ Denar naj at tUfovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni prornmo, da m nam tudi prejinje bivalifte	da hiti«)« _ najdemo naslovnika.
O L A S h A ROD A" 82 CortUndt Street New York, N. Y .__Telephone': Cortlandt 2876.
PREPLAVA ROVOV
Glasom poročila federalnega' pokoju In-r-kega komisarja je dne 30. junija 1925 bilo 512.f>37 oseb,' ki dobivajo pokojnino. — 18.002 manj od lani ob istem 6a.su. —1 Skupni znesdk penzij. izplačanih tekom fiskalnega leta 192"». je znašal nekaj čez 217 milijonov do j larjev. Treba je omeniti. da pokoj-j nine, ki jih vla<la izplačuje vsled | svetovale vojne, niso tukaj zapo-! padene. kajti teb ne upravlja zvez-j iii pokojninski urad. marveč Vetera'." *s Bureau.
Med vpokojenci. ki so se vedno na listi pokojninskega urada, je
126..";(»fi iz Civilne vojn-«. 241.19:] , - i vdov xa te vojne. 101. <02 veteranov i:: španske vojne in 18.363, vdov iz iste vojne. Se celo 17 vojakov i/, niehika.n-Jke vojne je in 21 vdov po vojakih v vojni iz leta 1812. ka še dobivajo penzije. Na podlagi ravnili vojn z Indijanci
jc šj 3942 vojakov in 3031 vdov ua pokojnin !ki li-ti.	_
Penzij ki -i tem obstoji od leta 179'; in od tedaj do konca minulega filial nega le.ta je federalna Vlada izplavala na pakojninaih čez sedemtisoč milijonov ik>larrjev in od t. h čez 6613 milijonov le v si v d e Vilne vojn«*.
Kar >e tir.1 civilnih vpokojen-eev, obstoja gla oni takozvanega K'. t'rement Acta posebni pokoj-.•Ln-ki sklad, ki izvira v glavnem ::: ipolkojninskih odbitkov od pfla-če civilnih uradi: .ko v federalne vlad* in nar:> tlih obroli. Koncem minulega fi-kalnega leta je ta •klad znašal ^ko-aj 4"» milijonov ;--ol;-vjev. Trkom lanskega fiskalnega leta pa je ta nklad i/plačal I' 'tV.'i^iio devet mi'ijruiov dolarjev. Kone-m fiskalnega leta je bi-o na listi 11.0^9 c i v i 1 n iJLi vpoko-jencev.
Peter Zgaga
Kot sem že parkrat omenil, se je vršila«v bližini New Yorka ja-ko zanimiva razprava.
Mladi milijonor Rhinelander Ss» je poročil z. lepo in mlado mulat-ko. Ali jo je on vjel v svojo mre-
MONARHISTlCNA ZAROTA NA BAVARSKEM
Na Bavarskem -o prišli ua sled monarh ističn i zaroti. Kakor poročajo listi, sta oba vplivna svetovalca prestolonaslednika Ruprech-ta. njegov kabinetni šef von >>o-jden in bivši poveljnik bavarske
žo ali pa ona njega, v svojo, se nc; . . ,
i	,	I državne hrambe .general Aloehl
ve. h.ratkomalo. |>o par letrh za-
konskega življenja, ki sploh ni P™ kratkim posetda merodajne
,	.- - - i -m -t- [uradne krojre ter pri njih noizve-
bilo življenje, je vložil milijonar. , , ,
.	,: dovala. ikako bi se zadržali, ako hi
tožbo ter izjavil, da ga je ona pred ...
,	, - - ",	• | v dog led nem času pre.stolonasled
poroko varala, ees. da mu je za-!	1
na Bavarskem -t.
. ...	., .	-nik Mkiušal prevzeti državno ob
tajila svojo ermkavost. Milijonar ^	1
je mislil, da bo sodišče ra:7vdja-1 "	*
vilo zakon, pa se je	i	%
. - . 1*1-	i- *• * v» mbru 1. 1918 znatno kon-soluli
rot.niki niso liot«»b razvozljati te-'
ga čudnega zakonskega vozla.
je zmotil Po-!žl> 0,1 za<lnjih pretresljajev v im
j rane. radi če^ir je po mnenju mc»
: narhL-tov nalstala ni'varnosT. <Ia
; l»i se ljudstvo sprijaznilo z oli-to
!.ječimi razmerami. Zato bi bilo i»r na:	.	_
i»n;.,„.,..,„;„ monarhUtov -kr
BOŽIČNE ZNAMKE
Omalovaževanje in zapostavljanje stavknjoeih antracitnih pre-mogarjev je že proizvedlo dober učinek. Stavkajoči premogarji so končno pričeli razumevati, da gre v tem slučaju za resnični boj. ne pa za majhno prasko, kot <o jim skutšali natveziti njih organizacijski uradniki. Premogarji >o prišli do spoznanja, da se vojnje odločilni boj. ki se mora končati z zmago enega ter ^ porazom ali uničenjem drugega. Premogarji so tudi naenkrat spoznali, da je ogro žen obstoj organizacije preanogarjev _ in s tem tudi varstvo premolar jc v. Vsled tega so s«- pričeli ustavljati in upirati vojnemu igraekanju svojih organizacijskih voditeljev.
Prvo znamenje iprebnjajočega se razumevanja je dospelo iz S ha moki na, — iz srca antracituega premogovnega okraja. — kjer so preživeli ljudje dosedaj v prepričanju, da bo staAvka "zelo kmalu" končana. Ta ''zelo kmalu" pa nikakor ni hotel priti. Potekal je teden za tednom in mesec za mesecem, dokler si niso premogarji prilwrili poti do resnice, ki m« glasi: stavka bo trajala vso zimo ter ee bo končala šele tedaj, ko jo bo končal pritisk javnega mnenja ali pa energičen upliv vlade. Niti prvega, niti drugega pa" ni mogoče pričakovati, — deloma radi popustljivosti I nited Mine Workers ol America, deloma pa vsled velikega vpliva Mcllonovc skupine v vladi.
Premogarji v Shamokin okraju skušajo sedaj izvajati konse-kvence iz tega svojega spoznanja. Zahtevajo namreč, da se "pre kinjenje dela" izpremeni v r.^nično	L,, pomislite; čeprav so
antracitni premogarji že pred meseci za.pu.-tili rove. Še vedno niso na stavki. Le svoje delo so prekinili ali suspendirali. Da bi "ne dobili gospodje podjetniki prevelikega udarca, so prekinili z delom le '-začasno", da ga "takoj zopet obnove kakorhitro bo prišlo do spo-' razuma med delom in kapitalom". Ta sporazum se mora vendar za-vršiti v par dneh. Premogarji so čakali in čakali, čeprav je postajalo upanje na skorajšnjo uravnavo diferenc z vsakim dnem manjše.
Premogarji morejo zmagati y svoji borbi le na ta način, da se res lotijo boja. na katerega jih je pozval premogarski kapital. Sklenili so poklicati na stavko preniogarje v poljih mdikega premoga ter pozvati na stavko vzdrževalno moštvo v vseh rovih.
Ce se bo zigodilo to. bodo delodajalci in podjetniki takoj pripravljeni pričeti z novimi pogajanji, lcojih približevale poskuse so dostniaj trajno zavračali v svoji brezobzirnosti napram splosnemu občinst\n in premogarjen«. L«, v takem slučaju, vsb-d energM-ne in hitre akcije .bo stavka antraehnih premogarjev kmalu končana
Predsednik Lewis s,- obotavlja ter izjavlja, da ni še prišel Čas. ko bi bilo treba poklicati na stavko vzdrževalna moštva, ker Še vedno upa, da bo mogoče skleniti v. delodajalci kompromis. Vsa znamenja, posebno izza zadnjega poskusa governerja Pinehota. pa kažejo, da more le prava stavka napraviti konec- sedanjemu rzprtju ter poslati ljudi nazaj na delo.
1'as takozvanih l>ožienih znamk ; Christmas Scab) je zopet t^u in v-akdo je b:"žko:ie že videl obliko letošnjih božičnih znamk. — Pod rdečim dv; jnim križem, ki ;e uratltm znak po vsem svet?! za organizirano borbo proti (tuberkulozi. -ta narisani dve sveči sredi tradieijonalnega božičnega ze-'erija .- česmrtia in omele.
Pred tristo Uiti je povprečna dolgo-T! človeštva znašala po 33 lct in })o!. Bolezni -o iledaj div-;alc v raznih oblikah in strašne kugo ^o deciiniralo človeštvo. — Modema zdravniška znanost je bila tedaj še neznana.
Od tedaj do danes je bilo'živ 'i< nje povprečnega človeka po-.ialjšano za 21 let. Pomislite, ka' to pomenja: 21 let več, da s? člo-v.;k naužijr raSstočih čudes - mo-.lernih dni 1 Sedem let od teh je bi-'o dodanih človešikemu življenju - Ikar je začela u>tan<»va božičnih Jiamk — ]>red IS leti.
liobro delo. ki ga le božične '.narake predstavljajo, obstoji \ tem. da se je število s,mrti Vadi uberkuloze znižalo v Zilruženili državah za 100.000 na leto. kaj t minljivo-t radi te bolezni je sedaj za polovico manjša kot pred dvajsetimi leti.
Kdo je začel to gibanje, ki pre-šlnja danes vsaiko mes^o in v-ako vac po \-soj deželi. k» -k or a j vsr 1 ožičnr. pisma, darila, voščila In pošiljat ve no-i.io božično znamko z rdečim dvojnim križem .' Vsa1; najbolj izta.knje:? izmed pijon'r je v v borbi p!'<»ti tuberkuilozi -v tej deželi, začetnik modernega sa r.alorije tuberkuloze in propoved nik fiačela. da je najboljše zdravijo počitek, isveži ;rrak in redilna brana, je l»il pokojni dr. Edwaix* Livingston T rud can. .1 etičen sam je pomaknil v An lirondaek pogorje .da svoje zadnje dni olajša - svojim priljubljenim športom lovom. T "mrl j>a ni. marveč j" ž: vel še štirideset let in živeč je reši! kkH druge preTaue sinnti. — Borbo, ki jo je on začel, vodijc dan'.' dižavne in mestne zdravstvene oblaki in 1500 organizacij udruženih v Xaiionr:1 T ubere nil o-.-is A^'ociation. V-se te organizacije. ki vodijo u-pešno borbo |n-o-J: timber k ulnzi. pokrivajo svo*.-strošike silcoro izključno potom let ne razprodaje Božičnih znJhjik.
Zato k upajte Božične znamke in prilepite jih na -voja božiču? pL.ma in darila. S tem prispevate k borbi proti enemu izmed na.; večjih morilcev Človeštva.
Proces je povzročil po svetni veliko senzacijo.
Del javnejra mnenja je bil
,i	• . pojmovaniu monarnistov ^Krarn
strani mladega milijonarja, dost!	- , ,
... , ,	. • -	, leas za hitro delo. Najprej ^e
večji del pa na strani črne ziikon-l
ske ženice.
Pravorok porotnikov je deloma
presenetil ameriško javnost, tlelo-j
nevala pod vojaškim vodstvom nerada Moe " Bam rtreue"
POLDRUGI MILIJON POMORSKIH POTNIKOV
Raznoterosti.
Noblove nagrade.
Prihodnje lerto ipodeli komis ja z Noblove nagr«de tpo dve nagradi za literaturo, fiziko. kemijo in medicino. O Noblovi nagradi za mir mora še odločiti parlament. Svečana podelitev nagrade za fiziko za leto 1924. ki jo jp. kakor znano, dobil 301etni Šved, profesor Siegbahn. l>o najbrže dne 10. decembra v Stockholmu.
Popis nepismenih v Združen'h državah.
Popis napismenih v Ameriki ^e iz\TŠi prihodnje leto potom gene»-rabie federacije ženskih klubov. Namen jo znižati odstotek nepismenosti pred prihodnjim ljudskim štetjem, ki bo lešta 1930. — Popis bo dovršen do novembra prihodnjega leta.
Druži in dekoltirane Francozinje.
General Sarail. francoski vrhovni poveljnik vSjriji. je priredil nr'koc v Sueidi velik ples. ki so ga ]>osetile dame francoskih oficirjev zelo dekoltirane. Povabljeni »o bili na [prireditev tudi ugledni domačini in med njimi višji duhovnik Dnusor. Ta cerkveni dostojanstvenik, ki uživa pri ljudstvu cAo-
ko je gledal napol nage "hudičevke". kakor jih je on sam označil, i n potem tako ogorčen, da se je drugi dan zaklenil v mošejo in tam o«.tal tri dni v molitvi in postu, da -e pokori za neprostovoljne grehe svojih oči. . .
t
Poroka na smrtni postelji.
j 191rl ni Elio (»oglia v Pa\nji v i Italiji >e je zaljubil v vdovo Beril oeli i, staro kako leito več od nje-jga. Hotrla sta se poročiti, ali dru-jžina se je ustavila njegovemu namenu z vso odločnostjo. Elio je bil obupan, nato pa je pil strup. — Spravili .so ga v boliiico. in ko jv šlo h konen. je zahteval poroko. Starši so privolili, ga prenesli domov in nato se je izvršila poroka Nevesta je vrtala ob njegovi postelji Ln mu rtkrbno stregla. Pogovarjala sta se in menda sklenila da ne smeta drug brez drugega živeti. Ko so se starši odstranili, je šla ona v drugo sobo in se tam z revolverjem ustrelila v srce. — Obležala je mrtva. Umirajoči Biro je slišal strel, zasmejal se j^ in rekel; — Sedaj rad ujnrjem. — padel je v agonijo in dve uri potem je bil mladi par na mrtvaškem od du.., > »
Kakor poroča l\ S. shipping Board, so tekom fiskalnega leta ki se je zaključilo dne :i0. junija 192."». ladje. |»loveče po visokem :>iorju. pripeljale v luke Zvlruženih držav oziroma odpdljale iz njih vsega skupaj 1.5o0.C00 potnikov.
Čez 900.000 teh potnikov se je voziilo v prvem razredu. :ilfi000 v drugem, in 382.000 v tretjem razredu.
Potnitki promet v sami Inki New York, vštevši prihajajoče in (Klhajajoče potnike, je znašal čez 55 odstotkov skupnega prometa v vseli pristaniščih Združen h dr /av: število potnikov v tej lukl ji- znašalo namreč 861.000.
Za New Yorkom prihaja Seal-tic. v katero pristanišče je prišlo oziroma iz katerega pristaniška ie odšlo vsega skupaj 272.000 p»-uiorskih potnikov. Boston s skupnim prometom 124.000 potnikov je edina druga luka. preko kate-
re gre čez 100.000 pomorskih potnikov .na leto.
(V/ 400.000 potnikov (oziroma preko 25 odstotkov skupnega pj-f, meta), je potovalo	Združeni
mi državami in Kanado. Večinv tega prometa gre seveda čez Bo'v ston in Seattle in predstavlja tudi znaten del potniškega prometa v teh lukah.
Zmanjšanje priseljevanja se zr eali v razmeroma malem števili-potnikov tretjega razreda prihajajoč h iz evrop-kih pristanišč J kakor tudi odhajajočih v ista. _ . V fiskalnem letu. ki je /aklju . čilo o0. junija 1912-1. je znašalo šte vilo potnikov tretjega ra zreti a. k' po prišli iz Evrope, čez 2$0.C00 dočim jih je okoli 100.000 odšle j tja. V minulem fiskalnem letn pa j«- le 14:1.000 j>otnikov tretjega j razreda prišlo iz Evrope in 142 I tis oč jih je tja odšlo.
NAKAZILA za BOŽIČ in NOVO LETO
v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi letos pazno in skrbno. PoSilja-
preje odpošljejo. Za brzo in točno* izvršitev nakazil jamčimo.
Zmerne cene. . - Zanesljiva postrežba.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortltodf Street,	New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JXJGOSLOV. POTNIŠKA POŠLOVNICA
me kraljevsko oblast bivši bavar ki prestolonaslednik.
z namenom nudi
j	- „	ti oporo enakim obstoječim orna
ma je pa zadostil njenemu priča- .
, -	! uizacijam in se jim postaviti na
kovanju.	■. J	, -
v- • i	--i • i i . I eelo v primernem času. Sedaj i>n
Najslavnejsi ameriški advokat-	'	• 1
- .	„ •	•	i na j bi prišel čas. da uat>rav
je so izjavili svoje mnenje.	» .	. .
• •	! ,	ii-i •udi nadaljni korak in da nrevza
Časopisje je podalo v dolgih
člankih svoje komentarje.
Tudi moj prijatelj Ivo. ki ima
dvomljivo čast vsako jutro stavi-j	«gi'nta bavarskega presto
ti to mojo skromno kolono, je p<,. 1 »nas! cd ni k a -ta prejela odgovoi
dal v pristni jugoslovaščini svo--,(!<l -lužbenih vodilnih krogov, d;
ekskktzivno mnenje, ki se glasi: j'11 P°	kljub mojemu more
— Znao sam ja, da bu Ra jrilen-j ,,i/,,e,n" monanhistiČnemu misije
derica vinala taj kes.	J n ju obvezani, da branijo državni
jv'ado ter ustavo in da bi moral
nameravani monarhi^tični prevra
•mat'"iti kot poizkus nameravane
ga r< volueijouarnega dejanja. -
radi česar bi se ne obotavljali u
{'•reti se taki a'keiji z vsemi sred
-t vi
O tem pišejo v*i nem*.ki 1i»ti
* i
Dom i se govori in piše o loeari« ski pogodbi. V katerikoli list po-j sleda človek, povsod je Locarnn in Locarno.
Kaj pa je pravzaprav loeam-l ska q)ogodba ?
To je poErod'ba. s katero so se'
Zan iuivo je da namerava po g«> tovih \T>trii bivši prestolotri-led nik Ruprecht sedaj zahtevati ot bavars&e države odpravnino /■< lodbiuo Wittclbach v znesku di
tudi.
Gla* Naroda", nfcjWji
evropske države obvezale, da vbo-doče ne bo nobena evropska država kake druge države napadla. Ta pogodba je potemtakem popolna garancija za evropski mir in
vsled tega jo je treba z vsem \>-jsrt milijonov. Poroča sel jem in z vsem navdušenjem po-jse J° v nekoni l>ismn z okolice pf» zdraviti	to.ona-iednika Ruprechta Ilin
Koliko časa bo pogodba veljav-1'<lonl>urgu kritikovala prepovec nat	|drža;\nii "hrambi, da ne sme v bo
Ta pogdba bo pa toliko časa \tlofilirati pred Rupreeli veljaka, dokler ne ibo kaka ov-;tom ali kaikim oficirjem Mare ai ropska država kake druge evrop- j,,l{,tlt'- da Pa tlr/a\lii predsednik -ke države -napadla.	jua to l/,smo ni odgovoril.
Kot vse kaže. se bo to zgodilo: Prvo podatke «» nameravanen v-bližnji bodočnosti.	j monarhističnem prevrat i na Ba
Sedaj menda ve^te. kaj je po-ivar-kem je objavila "Kraivkfur •jrodba. sklenjena v Locamu. j ter Zeitung7*. K.rkor trdijo berlin To je približno tako kot če Slo- j ske vesti, izvirajo ti podatki i venec po hudem mačku obljub« krogov bavarske vlade, ki se c
da ne bo nikdar več okusil kapljice opojne pijače, ali kot če žen-
ila ta način zatakla k javnosti, kai -matra kot najbolj primerno sred
ska pravi moškemu: — Do smrti i * o za pre prečenje prevratnih
| načrtov bavarskih inonarhistov | X< kateri smatrajo da je bila lo tearns-ku konferenca nepo>redei i ] »vod za očitnejši nastop Ruj j reehta in njegovih svetovalcev. — 1'Vossische jZeitung" piše. da
♦i bom zvesta.
Sf.
Moda — to je dandanes odločilna in vseobsegajoča beseda.
Moda! Vse za modo; Vse za obleko!
Neki učeni profesor je te dni | J«* Rnpreeht najbrže zbal. da pr, zapisal:	j sreči nemški republiki izvesti vt
— Ženska, pa naj bo revna ah !'ko	»»iru in obnove, radi Če
bogata, da vse za obleko. Dosti jih!sar hotel žo sedaj zasesti bavar hodi lačnih naokoli samo da b. !Nki prestol, dokler še ni prepozno
kupile obleko.
Xe vem če so lačne. Vem le to. da obleke nočejo kupiti. V najhujšem -mrazu hodijo rev ice napol gole.
*
V Nemčiji je resrgniral Lntlirov kabinet. Hindeivburg je v skrbeh, kaj bo storil. Naj stori kar hoe«
edinole brzoja\k sme vpoštevati.
*
Ne samo v Ameriki, povsod je «rraft v velikem cvetju. Tudi Rudija ni brez grafta. Toda ruska vlada je »prejela posiavo. ki določa. da je treba vsakega politika obesiti, ako se mu dokaže, da .je graftal.
To je najbrž tudi vzrok, da s* nekateri ameriški politiki z v^emi štirimi branijo priznanja sovjetske Rusije.
*
• Kdaj bo konec premogaTske stavke? Kdaj je bo konec * Menda spomladi, ko posamezniki ne bodo vrč 'premoga potrebovali.
Nekateri priporočajo razna nadomestila za premog.
Tudi ''premog", ki ga sedaj prodajajo, je nadomestilo, toda slaibo nadomestilo: jjovsem navaden šoder. namočen v petroleju m črni barvi. Žal. da je črne barve več 'kot 5>etroleja.	. .
V demokratskih in soeijalno dt niokrat^kih krosrih je odkritje 1>h var.-kih monarhističnih načrto\ '/.zvalo veliko ogorčenj«'. "Vor waerts" obtožuje velerzdaje nart j državno ustavo in državno enot no-1 jo Rnpreeht a Wittel-baelia njegov takiozvani kabinet in vod; trije monanhističaiili prevratnih iz Doorna ne! organizacij na Bava-rsJcem. Tudi demokratski ti^k zahteva, naj s« uvede proti monarhističnim pr« vrat ni kom preiskava. TiJk levic pa je zelo ironično sprejel vest. da i>o zastopniki prestolonaslednik Ruprechta zahtevali od bavarske vlade, maj plača bivši bavarski kraljevi rodbini odpravnino desetih milijonov, s čemor bi republika sama financirala monarhUtične pre\-ratnike.
SIGNALI NEMŠKE MORNARICE
v
Začetkom vojne je več nemških križark obstreljevalo baltiško o-bal ob Rusiji. Nemška križarka Magdeburg: ki je križa rila pred otokom Odeirsholm je izgubila o-rijenrtacijo in udarila ob skalo. Na kraj nesreče je takoj s pobio paro priplula ruska flotilja in je pričela obstreljevati križarko. V tem neenakem boju je Magdeburg podlegla ; posadka pa se je vdala. Popreje pa so Nemci uničili vse »troje in topove, predvsem pa raz-le ilokuniente in knjižice s M«rna-H nemške mornarice. Pred'no jc posatl-ka zapustila krov. >o Rusi opazili, tla je skočil v morske va-ove neki častnik in bliskoma iz-zini! v globini. Slučaj je vzbudil •»ozornosr. Vrhovno ]»ovelstvo ru-ke mornarice je odredilo, da se točno preišče morsko dno na metu. kjer je skočil častnik v morje. Potapljači »o šli na delo in res je bil njihov trud kronan /- u^jh?-hom. Po več tednih našli tnijY-'o častnika, ki je imel pri sebi do"*"' kumente s -iguali nemške v<»jne mornarice. Truplo častnika je bi-'o obteženo s svincem. Ru^oin je uspelo razrešiti »ignale nemške niornariee in tako razkriti njene nakane in skrivnosti. En zvezek krivnostnih znakov »o Rn-»i iz-•očili Angležem, ki s(» lahko sedaj tolmačiti ttudi nemške radio depeše.
To je igralo odločilno vl«»i;o v ":itki pri Škageraku. Neposredno "»red bitk<» samo »i* Angleži izvede-i za načrte nemškega mornariske-ra vodstva. Tako -e je primerilo, la Nfim-i ni-o presiwnetili Angležev. pač pa se je zgodilo obratno. Angleži »o napad li Nemce, pred no so se le-ti zavedli. Tako poroča moskovska 4' Pra vda * *.
Kdor ni fašist, mora iz službe.
FaSistovski direktorij v Gorici je na svoji zadnji seji sklenil, da povabi izrednega komisarja dr. Sturnika pri bolniški blagajni, da nemudoma odpusti iz službe vse "soversivne*' elemente med nastavljenim osobjem. Kdor ni fašist, se iga mora smatrati za škodljivca in sovražnika zavoda. Na-silstvo vsepovsod!
PONESREČENA KNEGINJA
V Velikem Vara d in u na Sedmo-graškem se je ]>red par dnevi pri- 3 petila nesreča, ki je imela za posledico smrt 231etne kneginje fihikove. potomke romunskf ple-menitaške rodbine.
Mlada dama je l»ila žena kneza Jurija Crhike. ki je l»il svoj čas rrilni pobočnik romunskega kralja. Kneginja je v kopalnici svoje palače snažila z bencinom rokavice. Nesreča je hotela, da je prišla cneginja z rokavicami ]>reblizn vveče. BeJicin -e je vnel in knegi-\ n.ja je bila takoj v ognju. (Ihiko-.'a jc bežala v druge sobe in kli-•ala na pomoč V svojem strahu »a se je kneginja prijela za glavo. vsled cesar »o se ji takoj vneli asje. Knez je imel prisotnost duha in je vrgel na ženo preprogo. Posrečilo -e mu je. da je kmalu udušil ogenj.
Hitro -o bili poklicani zdravniki. ki so ugotovili, da je dobila kneginja hude opekline. Vm so mislili, da bo okrevala. Naenkrat pa se je vsiled strahu pojavila pri mladi dami srčna hiba. ki ji je kmalu nato podlegla.
Strašna rodbinska drama.
V Kesmarku na Slovaškem je prišel pred kratkim nekdaj bogati kmet Pavel Rohacs vinjen domov. Zopet je prišlo z družino do prepira. ki je bil že več let na dnevnem redu. ker je hišni gospodar samo popival in zapravljal denar. Kmet je zopet pretil svojcem s sekiro in je hotel ž njo udariti ženo. — Prihitel pjr je njen brat. katerega je zadel udarec v tilnik, tako da je bil mož na rae<tu mrtev. Vmes je posegla sta<ra mati. ki je hotela jMrmiriti sina. pa je sekira zadela tudi njo. Potem je Rohacs ubil še svojo ženo in l^letnega fanta. Nato je šel in se obesil.
i }
Nesreča v zraku.
V Lago Maggiore v Gornji Italiji je stran ogla vilo" veliko letalo vsled napake pri krmilu. Aeroplan je bil določen za progo Brindisi -Carigrad. Od šestih mož posadke je bil major ubit. ostali pa ranjeni. S tem aeroplaoiom je napravil pred kratkim Mussolini s hčei^ko polet nad jezerom.
K O R Z A R J I.
(Nadaljevanje.)
— Vi ste torej poprej, gospod noj, — nadaljuje sedaj zopet s počasnim, dostojanstvenim glasom m točno izgovarja vsako besedo,
kateri na ljubo bo Saint-Germain prej ali slej zapuščen.
Ta trenutek k&rosa ostro krene okoli ogla espalade in se ustavi. Zapovednik eskadre pa izstopi in se pri tem z edino roko opira na
vi ste torej i>oprej imeli na Tomaža, ki tudi takoj nato posta-
1- rovu vse to bogastvo, pa se kljub t-mii niste pomisljali niti trenut-1 a, da se udeležite tako grozne in
vi svojo nogo na peščena tla.
— Dospeli smo tore|„ gospod moj, — pravi gospod de Gabaret
neenake bitke, dasiravno bi se ji in odpravi voznika. — Tu sem l ili prav lahko in brez sramote | pride to uro kralj, in mene je do-
uojrnili, če bi vas bilo volja? Pri moji veri, to je pa zares junaško! Obnašali .ste se prav vzorno! — Kajti zares preveč ste tvegali pri tej igri! Da so na* premagali in
letela čast, da vas predstavim njegovemu veličanstvu, kakor mi je blagovolil zapovedat i. Ne bo več dolgo trajalo, kajti le se malo je do določene ure. Na svetu ni člo-
njeli, bi bili izgubili i svohodo i1 veka večje t/>čnosti. kakor je naš
premoženje, oboje naenkrat. . . In morda imate povrhu vsega tega doma v Saiirt Malo ženo in de-• o, ki čaka na vas in ki že računa /. vsem tem bogastvom, ki ga prinašate! . . .
kralj. Od daleč sva že videla, kako hiti njegovo spremstvo. Med tem pa se ne pustite motiti, ampak svobodno ogledujte to krasoto. . .
rA višine terase zares obvlada pogled vso prostrano ravan, ki nu-
— Premagali' Ujeli.' — odgo- di res najlejiŠi pogled, kar si ga
vari. Tomaž in se naenkrat zasmeji.' i/, polnega grla. — Ilo, ho, go-pod admiral, kaj mi pa to pripovedujete.' O takšnih rečeh še nisem nikdar slišal govoriti, in tudi moje moštvo ne. vseh teh pet let. kar preganjamo kraljeve sovražnike
moreš misliti. Široka reka se vije v srebrnih vijugali, in Tomaž izve od go<5poda de Gabareta, da je to reka Seina. ki moči obzidje Pariza.
Naenkrat začuti Tomaž, kako mu odlete vse misli iz glave, 'ka-
n»'. In kar se tiče žene. imam eno j red Bogom. pa ne doma v Saint ^ lalo, marveč tam na ladji. Sedaj ► pi, kajti prej se je krepko udeleževala bitke. . .
Stari admiral se kar vzpne v
po raznih morjih. . . Kar se pa 1 kor trop splašenih galebov, kadar moje deee tiče, nimam prav nobe-1 poči strel z ladje. Gospod de Gabaret ga je živahno zgrabil za rame in mu rekel vsemogočno besedo: — Kralj! Kralj!
Nehote sname Tomaž svoj klobuk. Zaipovednik eskadre je že
voji nosilnici in ostrini: — Kaj, razoglav. Sijajen, tenia nagel iz-vaši žena je pri vas na krovu 1 j prevod se bliža iz gradu. Rdeči Sovražnika ste napadli, ko je bila plašči z vezenimi zlatimi križci se « na pri vas ?	j blesketajo, zlato v našivih in ve-
— I, kako da ne? — odgovori 'zeninah blešči. Tomaž gleda kakor Tomaž, — pa Se svojo najlepšo j zamaknjen odprtih ust in izbulje-brokatuo haljo je oblekla, da pravdnih oči, in zdi se mu, kakor da je /jazi svoje zaničevanje tem ho- .solncc predrlo f>ive oblake in po-
iandnkim podganam.
(Jospod de Gabaret pade nazaj ■v svojo notiilnieo:
— Gospod, — še reče, — kralj i»o io izvedel, bogami. izvedel. . .
sijalo po vsein grajskem parku.
Ves sprevod je sedaj dospel do terase. Tomaž že razločuje poedine obraze. Med dvorniki, ki stopajo naprej, razloči postavo, ki je večja, sijajnejša in veličastnejsa, ko drugi. Tomaž strneta, ko spozna vzvišene poteze, prodirno oko in Ko so pasirali veliko ograjo, za- ( ponosni nos. To je kralj, čisto tak-
vozi karosa po drobnem pesku pod veličasten drevored. Tomaž pogleda skozi okno karose in zagleda povsodi naokrog košata visoka dre-vwa, ki dajejo parku zunanjost sume. Sredi križpota kaže velik i ara mor n i vodnjak svojo umetnost in kaskada pada šumeč in plus-kajoč v tolmun, po katerem plavajo kosi ledu. Velik sijaj prevladuje na tem kraju, strog in vendar ljubezniv. Kakor so Tomaža dolga leta hudih bojev po morju in v tujini utrdila, vendar čuti. kako vpliva vse to čudovito pomirjevalno nanj. . .
Sedaj molči, ker ne ve. kaj bi rekel, ali ker si tudi ne upa ziniti. Molče gleda na vse te veje. pokrite s slano, na zeleni bršljan in lia otuiine mramorne sobe, postavljene tu pa tam po parku.
Poleg Tomaža sedi v karosi go-sp<*l de Gabaret. zapovednik eskadre. Ta *edaj zopet ]>ovzame razgovor, ki sta ga prekinila, ko je karoma zavila na glavno vozno ]K>t skozi park.
— Gospod. — pravi z ono izredno tdjudnostjo, ki se je vedno poslužuje v razgovoru s Tomažem — prvikrat ste sedaj tu. Zato si iskreno čestitam, da je bas meni dodeljena čast, da vaui služim za vodnika. Sedaj smo v Saint Germanu, in takoj bo«4te zagledali tudi grad in njega teraso, ki je po soglasni sodbi vneh, ki so jo videli, pravo čudo. V tem krasnem gradu je bil rojen kralj dne 3. septembra 1678., bo trideset let tega. Še «e tega spominjam, kakor da je bilo danes. da*i sem bil takrat prtvl zelenec. . . O, gospod, današnja doba se pač ne more primerjati s takratno. . . Oglejte si ta grad, kako se pojavlja med lipami, oglejte si teraso, piloti kateri se vozimo, in povejte, če je še kje na svetu; kaj sličnega, kar bi se moglo meriti s tem. Sedaj pa, gospod moj, vam zaupam prav tiho nekaj posebnega: Njegovo veličanstvo ne ljubi tega sijajnega
ki s*
šeu, kakor ga vidiš na zlatnikih in na slikah.
Na šesrt korakov razdalje od kralja, izbere gospod de Gabaret pravi trenutek in se prikloni. — Tomaž, ki se je bil vežbal tudi v tem, stori enako. Toliko prisotnosti dufia nj« je še ostalo, da se je sjKHnnil, da mora v vsem natančno posnemati vsako kretnjo go-s-poda admirala, če se noče pregrešiti proti etiketi. Kralj pa položi zelo vljudno roko na klobuk v jk>-zdrav ter se ustavi.
Vse drugo je ostalo Tomažu v spominu, kakor oddaljene, neresnične sanje, ki se jih spominja sicer zmedeno, toda živo. . . Gospod de Gabaret naslovi na kralja svoj pozdrav. Ko pa kralj odgovarja, je razumel Tomaž vsak zlog, kakor da se mu je sluh nepričakovano povrnil in vsaka beseda kraljevega odgovora se mu je ureza-la v spomin za ves čas življenja. Kralj je namreč rekel:
—	Vedno me veseli, da vidim hrabrega plemiča, ki je tako plemenito branil ča-st mojega orožja in slavo francoskega imena proti vsem mojim sovražnikom.
Nekaj časa na to kralj nadaljuje:
—	Torej to je oni korzarski junak, o katerem ste mi pripovedovali? — Zares, junaško izgleda. Pa je to vse tudi resnično, kar ste mi pripovedovali o čudežnih junaštvih, ki jih je izvršil'? Ni li vaša skromnost nanj zvalila nekaj junaštev, ki bi se morala po pravici pripisovati pravzaprav vam?
To pot je Tomaž razumei besede zapovednika eskadre:
—	Pri našem križanem Izveli-varju, nikakor, veličanstvo! Rad prisežem na vse to! Kapitan lab-ke in slabotne fregate, je ta gospod tukhj napadel tri velike holand-ske linijske ladje. Dve sta pred njim pobegnili, tretjo je pa zavzel in zažgai. Nato je svojo lastno fregato spravil zopetf nekoliko'v red.
v najvvčji bojni metež, da nam poma^ain da nas reši, 'gospoda de Harteioire in mene.. Strela me naj ubije, če ni vsaka beseda tako res-
-	nična, kakor jo povem.
—	Ne dvomim »o vaši resnicoljubnosti, — odgovori kralj. — Zelo me je pa veselilo, da ste mi ves dogodek še enkrat opisali.
In pogleda Tomaža. Ognjevitost tega vladarskega pogleda stori, da klecnejo Tomažu kolena in da mu vsa kri zapolje k srcu.
—	Gospod, — nadaljuje kralj in je takrat obrnjen k Tomažu,
—	gospod, vem. da ste premožni in da vas ni vodil pohlep po nagradi. Želim vam |»a izkazati vse spoštovanje, ki ga gojim do vas. Povejte mi, gospod, ali ste do danes plemeniti.'
Zaman se trudi Tomaž, da odgovori. Besede mu zastajajo v grlu. Le z glavo zmaje in pri tem pozdravi nemo, kakor je videl delati gospodu Gabareta vsakokrat, kadar je odgovarjal na kraljeva vprašanja.
—	Torej ste plemič od tega trenutka dalje, — pravi kralj.
lii pomigne enemu svojih gospodov, ki stoje za njim. Ta stopi naprej, se prikloni skoraj do tal in nudi kralju pergamentni zvitek, ki ga kralj vzame in lastnoročno nudi Tomažu.
—	Na koleno! — zašepeta gospod de Gabaret Tomažu še pravočasno, in Tomaž v svoji vedno rastoči zmedenosti poklekne na obe koleni namesto na eno samo.
—	S tem vam izročam plemiško pismo, — pravi kralj, — in vas imenujem za svojega kapitana, da ne boste v bodoče imeli drugega gospodarja razen mene. Vse
^^ o&aa ^ARcau, ?- psa-i92o.
ZNANA AMERIŠKA PISATELJICA
GOSPA ALI GOSPODIČNA
UNOCHWOOB t UHKRVOOO » »
mnogo poročalo o iznajdbi nemškega učenjaka tir. Ha-rtmanna. Ta je sestavil fotografični aparat, ki omogoča posnetke pod morsko globino. S t era aparatom se je dr. Tlartmann napotil v Capri. blizu Napoli, da preišče tamošnjo sve-tovnozaiano jamo, imenovano — modro jamo. ki -slovi radi izrednih barvnih refleksov. S pomočjo takega aparata je uspelo nemškemu učenjaku, da dožene marsikaj kar je bilo doslej sporno. Navedene refLeikme barve so posledica svetlobnih žarkov, ki prihajajo v jamo po podmorski poti. Svetlobni žarki ne morejo v jamo direkt-drugo prepuščam vam. Zavedajte j,,im P»tom. Na poli skoz.i odprti-se, da je odvisno ediiiole od vas MO **orjem se solneni žark' samih, da se ne ustavite na tako
Na ženskem kongresu v Helsing-forsu je bila zavržena beseda 'gospodična'. Izrekla se je zahteva, da se imajo vse žene nazavati 'gospe*. Zakaj dva izraza? Eden za poročeno ženo. in drugi za ono. ki nima moža ? Moški poročeni ali nc. mladi ali stari, niša nič drugega nego * gospodje*. Ženska zahteva po naslovu -gospa", je vedno sil-nejša. Borila pa se je za ta naslov že od leta 1868 Klemena Rover, zahtt vajoča. da se jo naziva go-jspa. Lu javno je razglasila, da 1m> odgovarjal? samo na tista pisma.• i ki jo bodo nazivala 'gospa*; izraz1 j'gospodična* odbija. Ž«' skoro ."SO'
| let se zahteva na ženskih kongre-j Sirka nam predoča MLss Fannie Urice, znano ameriško pisateljico.. sih ali mauj hwpan mlprav;l!
ki je pred kratkim z eno samo povestjo zaslužila petdeset tisoč j besede 'gospodična\ .lane Mi*m«v
dolarjev.__ __ je nedavno zavrgla naslov 'go-'
spodične* za neporočene matere.'
Gotovo j«-, da l>i ena označba za
poročeno in neporočeno žensko v
---.mnogih slučajih preprečila marši-!
V zadnje inča^u je časopisje cesarja Tiberija, ki je rmel na ('a-riaT<,ro »»'Všečnost, toda na našlov
' priju svojo palačo. Na dnu modre j gospodične so ponosne povsod
jame raste.)« razne podmorske Išt<'v>hie življenja polne mladenk«'
rastline.. V jami niso našli rimskih iin z,J,sti -ie priljubljeno to naziva-'
predmetov, kipov, lokov ali drugih J nJe l>ri gledaliških zvezdah*, po
arheoloških starin.	j vsem svetu. Torej, kako ustreči?
Arheologi nacijonalnega muze- j Posredovalni predlog: Kaj pa.
ja v Napoli pričakujejo, da bo dr.jako bi naziva le neporočene žen-;
liartmann s svojim fotografiČnim iskr <l° "^j^ffa 40 b»ta z '"gospo-1
aparatom najbrž odkril na skraj-jtl'r'nnP° 1c.i *lr>1ji Pa z'•gospo'*.
no vzhod nem rtiču otoka Capri. I^1'	ti,ko Prav- seveda ako
kjer se je dvigala vila-Jupiter, ki i	lwt ob 40. letu priznati
jo je zgradil cesar Tiberij in kjer!	-"darost!
so našil razne kipe. še druge arhe-	-
Modra jama na otoku Capri«
lepi pot i k *>lavi. kajti naša marina zelo potrebuje dobrih zapovedni-kov eskadre, kakor je bil gospod de Gabaret do včeraj in potrebuje tudi dobrih generalnih lajtnantov. kakor je ta gospod odslej. . .
Gospod de Gabaret se umakne za dva koraka, da se more prikloniti še nižje kot doslej. In ko izvrši ta svoj poklon, zašepeta Tomažu:
—	Zahvalite se! Zahvalite se kralju!
Tomaž obupno išče po vseli predalčkih svojih možganov za poklo-nom, ki naj bi izrazil vse njegovo veselje, njegov ponos in brezmejno hvaležnost, ki polni njegovo srce. Toda ne najde primerne besede. Ker pa hoče kljub temu govoriti in izraziti svoje občutke, ki ga hočejo skoraj raznesti, se odkašlja dvakrat zapored in potem izreče, ne, skoraj zavpije iz polnega grla spomina vredne besede:
—	Veličanstvo, no. ta je pa res dobra!
filtrirajo in povzročajo nato v jami sami slovite srebrnomodre barvne reflekse, ki spadajo k naj-večjim čudom sveta. O tej podmorski odprtini, skozi katero uhaja solneua svetloba v jamo in povzroča srebrnomodre čare, so nekateri učenjaki trdili, da je bila umetnim potoni izklesana. Dr. liartmann pa je ugotovil, da temu ni tako in da je odprtina nastala
"AVSTRIJSKI CESAR'
Švicarsko jabolko v Parizu.
j V nekem sloveeean švicarskem | pozi ms ke m kraju se je ustavil ne-j ki Švicar. Gleda okoli |>o trgovi-
na čisto pri roden način. Pač pai,,„i, - ;	, ■■, - . „
„ '	1 nan mi si zazeli lepili jabolk. Vstfo-
je mogoče., da je človeška roka iz-	_____- - ,
,, t . ,	, . , I1' ^ trgovino in si jih kupi po
klesala tisto odprtino, skozi kate- j- , -n	, ~ ... .
.	. 1	jlrank l.oO komad, vprašal ie. od-
ro plovejo v jamo eomi s ttiici itt; , ^ , • , ,, , . , '	J	*' I lv od so ta jabolka, i >o 1 * 11 je odgo-
(Dalje prihodnjič.)
KROKODIL IN PES
kraja Saint - Germain*. . . Raje" saj je bila, kakor mi ;mie vaše ve-^' ^ilezai^ skozi luknjo med goved ima močvirno in nerodovitno ni-' —^^ — ----- ------ a 4 * ** " ••'"■a**-^
Hčanstvo verjeti, precej zdelana; VersaiUes; inftt se- je potem brtar oklfevanja vrbU
Na otoku Madagaskarju se podi polno krokodilov, na otoku pa je tudi zelo mnogo psor. Krofe o-dil smatra pasje meso za posebno dobro hrano. Psi so .zviti in kadar hoče kak pes preplavati reko ter priti na dntig breg. začne lajati na vso moč. tako da privabi k sebi tam okoli krožeče krokodile. Ko ga krokodili gledajo in hlastno segajo po njem, zbeži pes kar se da ob bregu dalje iu potem drugod hitro splava čez reko. Krokodil svoje žrtve narvecbio ne požre takoj, ampak jo odnese v varno zavetje in tam počaka, da prične meso nekoliko dišati, potem pa hlagfno požre, kar je ujel. Domačini to lastnost krokodilov dobro poznajo. Te dni je imel neki domačin nesrečo, da ga je pograbil krokodil. Napravil se je cisto mrtvega in krokodil' ga je odlomi na s-vojcw navadnem mestu ter ga potem hodil duhat, če je že "dober", da ga požre. Pripetilo pa se je, da je čez tisto duplino, kjer je ležal domačin, šla čreda goveje živine. Tla so se vdrla in e-hi živali noge so segle skozi. Krokodil je zbežal domač m pa se je cfrrijel govejih' nog in nato srečno
Krokodil je hodil potwn duhat v duplino.
zaman
učenjaki, ki pregledujejo in občudujejo jaimo in njene modre krn-so>to. Ta vhod je zi'lo te*en in in^-ri v globino le nekaj čevljev. Jama odseva navedeno bajno svetlobo samo na mestih, kjer uhaja solnč.na svetloba po podmorski odprtini. fsieer je jama temna. Ško-
vor; iz Pariza. Nasmejal >e je in začel poizvedovati, odkod prav za prav ta jabolka. Prišel j" na pravo sled in dognal, da -*o iz Thurgaua. Jabolka so bila poslana v Pariz, tam bila le]K> očiščena, zavita v krasen papir in od posla-
Ijani ni>o poznali in niso vedeli za bajno razsvetljavo v jami in je tiste čase bila temna. Otok Capri. kakor se da sklepati iz številnih geoloških znakov, je tedaj namreč štrlel iz morske jrladine najmanj 16 čevljev višje kot dandanes. — Rimljani so pa na ta način pluli v jamo skozi danes jHidmorsko gladino ležečo odprtino! Odprtina meri 40 — 50 čevljev. Bela solnč-ua svetloba je za časa. Rimljanov uhajala v jamo neovirano, med-; tem ko mora danes po podvodni poti. Danes se nehote solnčni žarki. pred.no do>po v jamo. filtrirajo. Voda absorbira vse žarke razen modrih. Rimljani očitno torej niso mogli poznati modre jame na Capri. ker tedaj še ni bila modra in ni eksistirala.
Proti dr. Hartmannu so prvotno tamošnji "marinai**. to je ribiči. ki prepeljavajo turiste v jamo, vzdignili velik hrup. češ. da hoče dokazati, da je jama plod u-metne komatrukeije. Ribiči so se zbali, da bi vsled tega trujci lahko izostajali. Ko pa jim dr. Hart-manai dopovedal, da gre le za znan št vena raziska vanja, ki bodo še bolj dvignila ugled in sloves jame, so ribiči odnehali od bojkota.
Dr. Hartmannovo razlago potrjujejo zelo nazorno njegovi fotografični posnetki pod vodo. — V jami sami se nahaja.)o veliki sledovi rimskih kiparjev. Radi te-fira je racauonljivo. ako so neki n-čenjalki trdili, da so Rimljani izdolbli danes pod morsko gladino j ležečo odprtino. Zadaj v jami sel nahaja oder, odkoder vodi stop-| njišče do morske gladine. S tega odra vodi 500 čevljev daleč hodnik. ki ga je oeividno izklesala človeška roka. Arheologi so mnenja. da je bil ta. hodnik najbrž v sveži e tajnim izhodom iz vile
o loške dragocenosti. Ni izključeno: da so nekdanji prebivalci te vile' o priliki nevarnosti pometali dra-!
gocendsti, kipe. vojno orodje, u-j	--
metmiške predmete itd., preko str- j Te dni je priredila povodom 13. inega prepada v morje. Dr. Ilart-1 rojstnega dne najstarejšega sina man n bo tu izvi-šil raziska vanja s zadnjega avstrijskega cesarja svojim fotografičnim aparatom.• Karla. Otona, avstrijska monarhi-ker je na tem mestu morje tako! stična stranka, ki se imenuje — globoko, da so izključena razis-1 "cesarju zvesta ljudska stranka" kavanja potom potapljačev.	j svečanost, ki je izzvenela v demon-
stracijo za monarhijo.
V dvorani je bil na odru po>tav-1 jen kij) mladega Otona, o/alj.šan s črno-rumc.nimi trakovi. Nasio-pilo je več govornikov med njimi | grof fsalm in polkovnik Wolf, ki i je med drugim izrekel te-le zna-' čil ne besede:
— fin nas je Oton eesar. Izsilil; bomo tudi. za čemer stremimo. — Dne 20. t. m. vstopi cesar Oton v 14. lfto in postane torej mladenič. Odobravati moramo, da se znebi materinega krila in da pride na Angleško, kjer se bo nadalje izobrazil. Tam bo bistril svojega duha in si izbral duševno orožje, ki ga potrebuje za svojo težavno službo. Narodne države morajo popustiti, da pridemo do kompromisa. Naši nasprotniki bod<» dobili pred nami respekt. ko vkoraka cesar Oton zopet na Dunaj. — Tak duh preveva še danes av-strijske monarliiste.
ro zanesljivo se tla trditi, da Rim- na v pestrem zaboju s primerno
ceno nazaj v Švico, odkoder so prišla. Kakor je s tem švicarskim jabolkom, tako se zgodi kje drugod s kakim drugim domačim pridelkom, da roma od doma in se povrne iz tujine zopet domov, pa seva zelo drag in s tujim imenom.
r
i
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovol jen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Corftlandt Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) v Kttjiffa je krajino trdo vezaHa ter stane $3.00.
Slovenic Publishing- Company
8* Oortlandt Street	Hew York. N. T.

mm

Slovensko Amerikanski
Koledar
' * 1 * - : j -
za leta 1926
ima sledečo vsebino
Pesem
Koledarski <{el.
PftfjJnrji n praznikih, htnih časih in mrkih.
Premotjovna industrija v Ameriki.
Delt ki irska zgodba.
fin far na mesfu.
Divji konji v Mmilani.
Inženirska čuda prt Irk/osti.
Gumi j — novo zlato svt lovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lačnega v Xeic York k.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cur-zon.
Ph me in pol na X or folk otokv.
Strup v kriminalist tki.
Izgubi jeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah.
Protiiranjr r polarno ozemlje.
Ani uri sen. o svojem polarnem poh tu.
Hjalmar fl rant ing.
Kitajska.
Sun iti t srn.
Koliko st popije na svetu.
V si roj telesa in značaj. Xačrt novega koledarja.
Pa nI Uindenburg.
Smrt Roberta Lu Follctta.
Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
S mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZS1R SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-, mej eno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY
GLAS NARODA. 7. DEC. J925.

GOSPODAR PLAVŽEV
Francoski spisal Georges Ohnet.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.

31
(Nadaljevanje.)
Sama z možem, je tudi najbolj divja >11 nebrzdana prisiljena podučiti se ranima in mož. ki je zelo zaljubljen in ne popolnoma zabit. lahko pretvo?*i na čudovit način nazore ženske. In pozneje, če pride otrok, je celi položaj naenkrat popolnoma izpremenjen. Ti-grinja se izprenmi v najbolj nežno in potrpežljivo ovčico.
Ti razmisleki so pomirili baronico. Raaventejra pa tudi ni bila ženska, ki l>i se dolgo časa pečala z Kto mislijo in potem Uo je cedi da ji rosno in temeljito razmišljala, se je tekom celega naslednjega tedna udala svoji običajni brezskrbnosti.
Medtem pa >e je vrnil govi>od DeTblay s svojega potovanja ter prinesel s seboj zaroeni prstan, krasen, temnordeč nfbin. obdan od deniantov. Globoko ginjen jc prosil Filip gospodično de Beaulieu. da ga ji sine natakniti 11a prst.
«'iair<- j«- komaj <r>crla na naravnost knežji dar ter ponudila iro jHxlu Derblay ^ pono-no brezbrižnostjo ter l»rez besedice zahvali-, s\ojo *be!o roko. Ta prstan, simbol zaroke, je sovražila in že na-sh d njega dne jt» /.apa/il Filip, da ga ni več nosila. Tako preplašen pa je bil od njenega obnašanja, da ji ni mogel ničesar reči. Le svoje oči je nameril s tako prepričevalno zgovornostjo na roko Claire, da .j«' izjavila mlada deklica: - Oprostite mi. jaz nikdar ne nosim prstanov.
Te behttle so zojm-i pomirili- gospodarja plavzev. Mislil jc. <la toči v t<-m obnašanju odpor < Nair<» proti vsemu, kar j<* prišlo i/, njegov ill rok.
Seveda si je bi! popolnoma na jasnem glede občutkov mlade d< klice in vedel je. da se je njegovo snubitev sprejelo le iz kljubovanja proti usodi. Navdajala pa ga je tako velika straši ter najbolj udana ljubezen, da je bil prepričan, da bo mogel pridobit i zase lo zbegano srce. Ali more o-tati kaka ženska za trajno neobčutljiva napram tako zvc>to uilani. nežni ljubezni
Gospodična d»* Bejculieu. varana v vseh svojih upanjih, se je umaknila vase. Ali pa je mogoče, da človek z dvajsetimi leti za vedno zapre svoje srce? Ali more ostali v cvetu mladosti mrzel in nedostojen. gluh napram vsem mikavnostim življenja, slep napram vsakemu žarku upanja.' Ali je to res mogoče?
Filip, v svoji brezmejni ljubezni do Claire, ni dvomil, da se 11111 bo posrečilo pridobiti -i njeno ljubezen. Tudi če se je mlada deklica za verovala v misel, da je njeno srce mrtvo, je bilo najbrž le uspavano ter se bo polagoma zopet oživelo ter pričelo utripati v sreči in veselju do življenja. In /.a koga drugega kot pač za njega, ki jo je predramil iz te letargije? Ce rt^i to izgubljeno dušo. ali ne bo imel najsvetejših pravic, da jo lastuje? In Claire, ko bo zopet vrnjena življenju, bo spoznala razloček med ljubeznijo, katero je izgubila ter 0110. katero je pridobila. Ali ne bo nagradila Filipa s eeliui življenjem. polnim sreče, za to odrešenje*
Tako jc mislil Filip tekom dolgih ur tihega razmišljanja. Žt več let prisiljen posvečati ves svoj čas in vso svojo pozornost težavnim poslom, je imel le malo časa priti v družbo ter je bil ženskam nasproti v splošnem bojazljiv. Pred gospodično de BeaulitMi pa je bil naravnost očaran ler se ji ni nikdar mogel približati brez silnega utripanja srca.
Tej hladni in resni t'laire je bilo treba nameriti nanj svoje oči in takoj je izgubil vsako zavest. Le par komaj razumljivih fraz je mog«-! i »pre govorit i in pogosto se je ves obupan vpraševal, zakaj ne ■ nore razkriti mladi deklici svojega srca ter ji razodeti vse tajne zaklade, katere je vsebovalo.
"1 ekoin prvih dni v novembru je nastopil mraz in vsled tega ni l.i'o več mogoče zabavati se v gručah na terasi. Gosti gradu so se zbirali vsled tega v velikem salonu.
V tem ožjem krogu je našel Filip bolj pogosto priložnost, da sc pokaže v najbolj ugodni luči. ne morda, da je govoril o svoji Iju bežni, kajti kadarkoli se je tikala stvar njega samega, je molčal kot grob, temveč kadar se je izrazil glede splošnih vprašanj, pri katerih je mogel, podpiran od barona in Octave, razodeti pravilnost svojih nazorov ter temeljitost svojega znanja. Markiza pa ga je poslu šala le na pol in < 'laire je bila zaposlena s svojim vezenjem, ne da bi dvignila oči. Skozi olprta vrata biljardne sobe je bilo slišati vest lo in neprisiljeno smejanje Suzane in markija. ki sta se zabavala .'. iirro. Ta dva sta bila edina, ki sta prinesla nekaj luči v sicer tu-urobno sliko. Od prvega dne naprej sta se -združila k skupni zabavi ti r s,, radovala kot dva otroka.
(i'oboko ogorčena, ker so se njene pretkane spletke izjalovile se .je vrnila Athena is s vojim očetom in vojvodo v Pariz. Gospod .Mouiinet je napravil še |>oslovni obisk v Beaulieu ter je bil skrajno I r.jazno sprejet od markize. Na prošnjo Claire se je osvetlilo drugače temno I ice markize in sprejela je prejšnjega trgovskega sodni ka v. vso obzirnost jo, ki gre tastu ljubljenega nečaka.
S tem je prevzela mati njeno ulogo v komedji. katero je vpri zorila njena žaljena hčerka.
Mouiinet. njeirova hčerka in vojvoda naj lii popolnoma vrjeli v /.javo. klii je bila javno podana v Bealieu ter zavrnili vsako misel da je Claire žaljeni del. Vojvoda je bil skrajno presenečen, ko se je naenkrat znašel nedolžnim, potem ko >e je čutil globoko dolžnim Athena is je na tihem občudovala duševno moč svoje rivalke in ker je doživela mesto pričakovane zmage poraz, je pričela vnovnič raz mišljati o os vet i.
Njena poroka, katero je hotela vprizoriti y. velikim pompom v grajski kapeli v Varenne. naj bi se vršila po daljšem razmisleku v Parizu. Vedela je. da bi ne prišlo od njenega očeta povabljeno meščanstvo. v provinco in da bi tudi izostal?velike družine dežele, ka tere je povabil vojvoda. Bala se je blamaže. kateri se ni hotela 11a noben način izpostaviti. Trdno pa je sklenila, da se Ivo vrnila v Varenne ob priliki poročnih cerimonij "dobre Claire" — kot jo j<. vedno Imenovala.
Od potovanje rivalke je pomenjalo za Claire veliko olajšanje in zdelo se ji je kot da je postal zrak krog nje vsled tega čistejši. Nje no lepo lice se je osvežilo in postal«, je naravnost razigrana.
Filip je izkori-til ta solučni žarek dobre volje ter napotil mar kizo. da si je ogledala bodoče stanovanje svoje hčerke.
Njegov predlog je bil sprejet z veseljem in takoj naslednjega dne se je napotila družina Beaulieu v Pont-Avesnes.
Prvi nt is. katerega je dobila gospodična de Beaulieu. je bil ugoden. Veliko dvorišče s svojimi lipami, grad s svojim vencem sad nega drevja. — vse to je neizmerno ugajalo Claire. Park s svojimi dolgimi, mračnimi alejami ji je obljubljal mir in slovesna tišina ve likih dvoran je v polni meri soglašala z duševnim razpoloženjem deklice.
(Dalje prihodnjič.)
PRINC V AEROPLANU
TRGOVEC Z DEKLETI
Ne samo airgleški. pač pa tudi španski prestolonaslednik rad potuje in sicer v aeroplaiui. Slika nam ga (na desni) prikazuje, ko se po končani Vožnji pogovarja z vojvodo Zaragozo.
Pismo iz Prage.
5. novembra. I na stranka, ki kandidira sauiostoj-Naš državni praznik 28. oktob-Jno na Slovaškem in v Podk ar patra je bil proslavljen letos enako! ski Rusiji.
dostojno kakor druga leta. Pokazalo se je in pri proslavi se je čutilo'pri udeležbi ljudstva da je to »nično naš narodni praznik. —-Poleg oficijelnih proslav se je vršila ta dan tudi slavnost odkritja
pominska plošče ministru dr. šinu na domu kjer jc živel in pa-Itd, ko ga je zadel siiirtni strel Ploščo so poklonili narod, d tunele ra t i č n i u a mešče ne i
Celoten vtis je ta. da bodo "po volitvah dosedanje koalične stranke pomnoženo s stranko obrtnikov katera stopi v vlado in ima obljubljeno trgovsko ministrstvo. — Tako stvor jen a vladna večina bo, kakor se nam zdi, slabša vsled razdrobljenosti v manjše stranke.
Stvoritev "IMrnženja nar. dem. legijouarjev" je silno razburila Istega dne j legijonarske kroge. Njihov ofiei-je slavil svoje 2 ."i-letno trajanje j je In i organ je napadel 1'druženje cuškordovašlki narodi.| svet. jubilejni skupščini te naše vsena j rodne institucije se je s poudar-'gih. tla Švehlova republikansko -kom naglašalb njeno obsežno delo- zeniljedclska .stranka ni fcanclidir; vanje katero je vršila čestokrat
Na . in dr. Kramara. — Splošno pozornost je vzbudilo v političnih kro-
ol> najtežjih razmerah. Govorniške izjave so pričale, kako važen in nepogrešljiv je narodni svet za naše narodno življenje in izrazili so se upi, da bo tudi v bodoče v polni meri zadoščal svoji nalogi. Njegov pomen je ocenil tudi pre-zident republike v svojem odgovoru na udanostno izjavo- narodnega sveta, katero mu je izročil predsednik poslanec Prokupek. — Z jubilejne skupščine je bil izdan na javnost oklic, v katerem se predočuje potreba, da bi se dokončalo naše osvobojenje v obmejnih krajih in priporoča se političnim strankam, da bi zlasti v dneh volilne borbe ne pozabljale višjih skupnih ciljev in bi ne bile med oboj hojevitejše in strožje nego do narodnih nasprotnikov, ki stremijo po poškodovanju in celo po poginu naše države.
Volilni boj je že v polnem teku. Kandidatne listine vseli strank so bile že objavljene in. kakor
la bivšega senatorja univ. profesorja dr lloračka. čeprav je odličen narodni gospodar in je bil finančni minister. I>r. Iloraček. je prestopil sedaj k narodno - demokratični stranki.
VERA ESKIMOV
Mnogi raziskovalci neodkritih krajev naše zemlje se bavijo z raziskovanjem življenja, običajev in lastnosti čudnih prebivalcev na .skrajnem severu, med katerimi so uajoddaljenejši in najzanimivejši prebivalci Groenlandije, Eskimi. Znameniti raziskovalec polarnih krajev. Stefanson. je izdal pred kratkim v Lipskem zanimivo knjigo. ki je vzbudila veliko zanimanje; Da bi bila knjiga še privlačnejša. ji je dal naslov: '-Skrivnosti Eskimov".
Zelo zanimivo je. kako piše Ste-
fanson o verstvu pri Eskimih. — se je ugotovilo na prvi seji osred-1 On Eskimov ne naziva "divjake" nje volilne komisije v notranjem ampak "otročajeTo. kar Eski-
ministrstvu. kandidira vsega skupaj v republiki 31 sirank vseli narodnosti. Po veliki večini set Jo male stranke 'ki nimajo upanja na pridobitev mandatov. — Število strank, s katerimi je treba račn-
mi verujejo, je jasno pokazalo, da so Eskimi narod samih detinskih in otroških fizionomij. — Verske predstave Eskimov so precej zmedene. Vera in lahkomiselnost sta vsem ljudem skupni. Pri Eskimu
nati. je zelo veliko, ker je v več 1-;pa je najbolj čudno to. da on ve ni volilnih okrajev povprečno postavljenih 1."» kandidatnih listin. Zlasti zanimivo bo številno i-az-merje .soeijal.«<lemokratične in komunistične stranke. Ti dve stran-ki gresta prvikrat, razdeljeni v parlamentarne volitve. Prej enotna socijalno demokratična stranka se je razcepila na dve skupini: soe. demokratično ki je iniela sedaj .">2 mandatov, in komunistično s 27 mandati. To razmerje se pr> Volit vi izpremeni. negotovo pa je. katera izmed obeh strank bo močnejša.
V glavnem proti narodni demokratični stranki je naperjena akcija dr. Stranskega ml., organizt-
ruje najbajnejšim pravljicam, ne samo v svojih otroških Ietili. ampak tudi v starejših letih.
Vffrski obred pri Eskimih se i-menuje "šemanizcni". duhovnik pa "angatkut". Ti eskimski dull o vji i ki so v stalnem stiku s kraljestvom duhov. Podlaga eskimski veri je verovanje v vpliv d/u/hov na vse realno življenje. Teh duhov ni mnogo in se ne morejo primerjati z onimi, katere opisuje stara mitologija.
Ako lir če kdo izmed Eskimov pok lie al i duhove, in postati sam ''šaman", traja tak proces precej dolgo. On mora te duhove odkupiti od drugega šamana. Večkrat
Približno pred poldrugim mesecem se je v Pančcivu pojavil Rus Boris Ivanov, ki se je izdajal za kneza. Mož, ki je baje prispel Iz Pariza, je živel zelo skromno, redkokdaj je za:pu^til stanovanje in običajno je ves dan tičal med samimi knjigami. Moške družbe se je izogibal, Tad pa je zahajal v družbo preprostih žena.
Nekega dne se je knez — kar je v istini bflL o čemer svedočijo ruski emigranti — seznanil z gospo Na tie. Pripovedoval ji je o svoji usodi, trdeč, da je imel v Moskvi krasno palačo, da jc bil poročen in da je imel dve hčerki, žena mu je med vojno umrla, za časa boljševiškega prevrata jc s svojima hčerkama pobegnil v Romunijo. bil pa je ua meji napaden od boljševikov, iu dočini mu jc beg uspel, so boljševiki umorili njoguri dve hčerki. Iz Romunije jc odšsl v Pariz, od tu pa je kre nil v -Jugoslavijo.
Nastičcva je nesrečnemu knezu izrazila! svoje sožalje in ga povabila k sebi v hišo. lvnez se je tu seznanil s lTletno hčerko Nasti čeve. Olgo. dražestno mladenko Pri pogledu nanjo so kneza polile solze in izjavil je. da je Olga tako slična njegovo pokojni hčer ki, da bi ju človek lahko zamenjal. Naslednji dan je knez ponovno obiskal Nnstieeve in darova Oi*gi zlato -zapestnico, vdovi pa je ponudil svilo za obleko. Nato je vdovi svetoval, naj 11111 da Olgo s seboj v Pariz, kjer da jo hoče izšolati. Seveda je Nastičcva, k je živela v bornih razmerah, po nudbo z veseljem sprejela, istota ko hčerka.
Iste dni je obiskala Olgo njena prijateljica Bela Naeevič iz Beo gratia. l\io je Bela čula da gre Olga v Pariz, je prosila Ivanova, da naj vzame še njo % seboj. Rus je dt kletovi prošnji ugodil, vese 'eč se. da na jde v njih nadomesti 'o za izgubljeni hčerki.
Bela sc je vrnila v Beograd te se pripravila za potovanje. V času ko ni bilo roditeljev doma. sc je neopaženo odstranila iz hiše. pu steč staršem pismo, da naj je ne iščejo, ker sc bo nekega dne sreč na in bogata vrnila domov.
V	Pančevu sc je sestala z Olgo in že naslednjega dne sta se dek lici skupno z Ivanovom odpeljali v Pariz. Ivanov je odpotoval naj prej v Gjevgelijo, iu ko sta pa osupnjeni deklici vprašali, čemu potujejo v tej .»mieri, jc o d at nil da ga v Solunu čakajo brodniki s katerimi krene nato z ladjo Marseille.
V	Solunu se je nastanil v hote lu Olvnipos, kjer je sprejel d v moška. O polnoči je pozval dekle ti. da vsta.ucta in se pripravita na potovanje, ker ladja takoj odrine iz luke. Namesto v luko pa je Iva nov skušal devojki zavesti v neko javno hišo. K sreči sta mladenki spoznali njegovo namero iu mu pobegnili. 'Potem, ko sta tavali brez cilja celo noč po mestu, je zjutraj Olga zadevo prijavila po liciji. Olga se je vrnila k svoji materi, o Beli pa ni sledu. Ver jetno je. da je postala žrtev tr go ve a z dekleti.
rana .s stranko 'narodnega dela*, j mora tak "pripravnikčakati de-ki stopa v volilni boj z nekaterim1! set ali dvajset, let. da umre njegov
bivšimi realisti. Posebno v tisku nastopa zelo hrupno, toda najbr-
prednik. ker on veruje, da po njegovi smrti begajo celi roji duhov.
že ne bo imela uspeha, kajti nI,Ko portem ta pripravnik-šaman verjetno, da bi mogla doseči vo-1 doseže zažel jeni" svoj svečeniški lilno število v Pragi ali v Brnu.Jeilj. tedaj se pomirijo duhovi, na kateri mesti edini sta merodajni katere se z zaupanjem v veselju in
Precejšnjo pozornost vzbuja tudi nastop bivšega ministra K. Praška, 'kateri- je proti Nvehlovi stranki napravil lastno stranko z j agrarnim in konservativnim pro-! gramom. Izgledi te stranke so e-
žalosti obračajo E-rkimi. Ali imajo Eskimi tudi svoja s.vetišča. o tem Stefanson ne poroča.
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr. nako negotovi in mogli bi doseči JOHN ŽUST bo obiskal rojake le nekoliko mandatov, ako pride po nekaterih naselbinah v Penn-do volilnega števila. Politični obrt- švlvaniji. Kdor hoče obnoviti na-niki pričakujejo narasteik manda-'ročnino. lahko to pri njem stori! tov, ei^iko tudi ljudska klerikal-	Uprava "Glas Naroda"«
0 letalu bodočnosti.
Angleški iiJ?enir Oliver Simons piše o letalu bodočnosti:
Že v bližnji bodočnosti bo 1110 go če postaviti letala v razpet ju 70 metrov, z dvema strojema in 3000 konjskih sil. Ko se letalo dvi gne. bo zadoščalo 60 odstotkov vsega pogooia, za veliko hitrost letu. Letala bodo popolnoma var na tako, da odpadejo prisilna spu ščanja na zemljo. Notranjost letala bo razdeljena taiko. da bo mogoče hkrati voziti 100 pcrtnrkov. Fan taizija bodočnosti, toda kdo bi g!t dal v njej nekaj ne izvršljivega, ko pa -letalstvo tako naglo napreduje.
Ominozna številka 18.
V zgodovmi opernih požarov je številka 18 ominozna. I>ne 18. junija 1789 je pogorela v Londonu krasna opera. 18.; januarja 1792 je postalo gledališče Phanteon rop požara, 18. februarja 1809 je uničil požar [gledališče 0nriylane, 18. avgtista 1843 je pogorela 6pera
Kratanje parnikov - Shipping Ne*»-
9.	decembra: Berengmria, Cberbour®.
10.	decembra:
Luetxow, Bremen.
12. decembra:
Homeric, Cherbourg; la Savol*, Havre: George Waahlngtoix; Cherbourg. Bremen.
11.	decembra:
Oolumbua, Cherbourg, Bremen.
19. decembra:
Mauret&nia, Cherbourg.
17. decembra:
Mount Clay. Hamburg .
19. decembra:
Andania, Hamburg-	^
22. decembra:
Rochambeau, Havre.
21.	decembra:
Paris. Havre: Cleveland. Ham-burg; Pres. Roosevelt. Bremen.
22.	decembra: MaJcflMp. Cherbourg.
29. decembra:
Berilu, Cherbourg, Bremen.
21. decembra:
Westphalia, Hamburg.
2. januarja:
Olympic, Cherbourg.
6.	Januarja:
l>e (Jrasso. Havre.
7.	januarja:
Albert ilullin.
llajubur.
9. januarja:
I.eviatlian. ClicrlM>urs; Drrcngaria. Cherbourg; Lu ft'a\oic, Havre.
12. januarja:
MucuoheiJ.v Cherbourg. Lrcnaii.
14. januarja:
. Thuringia. Hamburg.
16. januarja:
Paris, Havre: Majestic, Cherbourg.
20.	januarja:
I'res. Hard ng. Premen.
21.	januarja:
Deutschland, Hamburg.
22 januarja:
Andania, Cherbuurg. 27. januarja: Suffren. Havre.
29.	Janoarja:
Martha Washing t«n. Trst.
30.	Januarja:
Aquitania, Cherbourg; Havre.
l'rancc,
PREOBLJUDENJE ZEMLJE
Število ljudi je kljub svetovni vojni in poslabšanim vojnim raz-mi-ram v zadnjem času izi-edno narahlo. Xeki učenjak je pred kratkim trdil, da se človeštvo zeinl.y-pomnoži vsak dan za oO.OOO o. seb. Ker se pa obdelana površina zemlje ne poveča obenem za 50 tisoč ha. nastaja zaradi tega veliko vprašanje, kaj bo s človeštvom kajti hektar olnlelane zemlja J<* tieobliodno j>otreben za preživljanje pncpi človeka. Vpra-šanje. <rro-zečega preobljnde.uja razmotriva tudi angleški učenjak Knibbs. ki pravi, da za enkrat na svetu še nI preobljudenja. I>obe se sicer pre več obljudene dežele, ki ne morejo prehraniti svojih prebivalcev, toda ravno toliko je dežel, ki so premalo obljudene in ki pridelajo veO živil kakor jih potrebujejo.
V zadnjih 120 letih se je človeštvo najmanj podvojilo. Kakor je znano, š-teje človeštvo sedaj 18T>0 milijonov. Ako bo naraščanje človeštva tako napredovalo, je pričakovati po naziranju omo-ujene.ga učenjaka, da bo število prebivalcev zemlje znašalo v letu 2165 — 14.800 milijonov. To je seveda popolnoma nemogoče število. Pa bodisi kakorkoli, vendar i se more z gotovostjo prerokovat?, da bo v 250 letih vas zemlja pre-obljndena.
Iščem svojega popol brata JAKOBA LOGAR in sestro IVANO, oba doma iz jZaplane pri Vrhniki št v. 59. Ivana je poročena Kevzlevček in bila leta 1914 v Cleveland. O. Prosim rojake, če kdo kaj ve. da mi poroči, ali naj se pa sama oglasita. — Lovre Otrin, Col štev. 27 pri Vipavi, Fur lani j a, Italija.
(2x 7.8)
Kad bi izvedel za naslov svojega sina JOŽEFA KI SOLLE. Zadnje njegovo bivališče je bilo v llalton. Pa. Prosim cenjene ro-_ jake. ako kdo kaj ve. da mi naznani. ker jaz mislim kmalo odpotovali v staro domovino. Joe Kusoile, Box 46, Adolph, W. Va.	(4x 4.5.7.8)
Če hočete natančno poznati raz. mere v ameriški premogovni in- j dustriji, naročite Slovensko-Amerikanskž Koledar za leto! 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York
POZOR ČLANI S. D. P. V NEW Y0RKU!
D.
Prihodnjo sredo, to bo 9. dc-cembra se bo vršila seja Sloven-skega Delavskega Podpornega Društva; članstvo je naprošeno. da se seje gotovo udeleži. Začetek točno ob osmi mri zvečer na 101 Ave. "A" New York City.
Tajnik.
Kje je ANDREJ POGON, iz Brez-niee štev. 4 pri Žirih. star 35 let. Pred 17. leti je šel v Ameriko in samo enkrat pisal. Njegova dota leži že let v Idriji m njegov S2 let star oče bi tudi rad kaj izvedel o njem. Kdor kaj ve. naj poroča meni: Henrik Demšar, Dobračevo štev. 76, pošta Žiri, Jugoslavija.
(2x 7,8)
POZOR!
Naš zastopnik
Mr. Joseph Koren
iz Milwaukee, AViss.. bo 11. in 12. decembra obiskal naročnike v Sheboygan. AY is. Prosimo č it atelje Glas Naroda, da mu gredo na roko.
Upravništvo "Glas Naroda'*.
POZOR CITATELJI!
BLAZNIKOVE PRATFKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več.
Naročite SLOVENSKO-AME-RIKANSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane 50 centov.
Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen - stenski • Koledar brefc: (tlačno. Uredništvo Glas Narod*.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor j« namenjen potovati \ stari kraj, J« potsebno, da Je na tnnčno poučen o potnih ilstUi, prt ljagl ln druglii etrareb.
Pojasnila, ki ram Jih umor« dati vsled nafie dolgoletne LzkutoJ« Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi pri poročamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi v I1X raaredn.
Otnaoaa —Te naeeilntlke postave
ki Je »topila v veljavo s 1. julijem 1024, aamorejo tudi nedriavljflui dobiti dovoljenje ostati ▼ dome rta eno leto ln ako potrebno tudi delj -toaadevna dovoljenja Izdaja gov ralnl naaelnlikl komisar v WaSb Ington, D. C. Profinjo ta tako d« voljenje ae lahko napravi tndl New Torkn pr»»d odpotovanjem M pofije prosilca » stari kraj glv Bom nanoveJAe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCU IZ 8TABEGA KRAJA
Kdor Bell dobiti sorodnik« «1 svojca ls starega kraja, naj na^ prej plJfe sa pojasnila. Ia Jagoela vije bo prlpnSčenih v prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 na pre vaško leto po €71 prišel Jencr/r.
Amerllfkl drfavljanl p« aamarej dobiti sem iene ln otrok« do IS. Ie ts brea, da bi bili »teti v kvoto. T rojene osebe se tndl ne itejeje kvoto. B ta rili ln otroci od 1«. * 21. leta amerlikih državljanov 9' imajo prednost t kvoti. Pint* ■ pojasnil*.
Prodajamo vosaS liste sa vat |M ge; tndl preko Trsta samorejs Ja> goslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt It.. S*w York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgorc« ls brtnike, pri katerih knpe-Jete ali naročate is ete « ajik postrežbo mdovoljiJ, da oglašujejo t listu "Olae Maroda". p tem bode ffrtregU Tiem.
Uprava "Olai Haroda'
Prav vsakdo—
kdor kaj iteei kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje kdor kaj prodaja; pra? vsakdo priznara, da ima je čudovit uspek —•
KAUOGLAil ▼ "O!a« Itfi4aM