PoSfnfna plačana ▼ gotovini. Leto XI., št« 183 jRZAVHD Ti Z v!. JlItjLiAM gošlo 9. VIII. 1930 — Wtti, Ljubljana, sobota 9« avgusta 1930 Cena i Din L pravništvo: Ljubljana, Knafljeva olica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer. nova olica 4. — Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo 78 180: Wien št 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 fa> 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190. Rokopisi se ne vrača ja — Oglasi po tarifu. Revizija mirovnih pogodb in evropska nnija Francoski tisk odklanja revizijo mirovnih pogodb kot pogoj za osnovanje evropske nnije - Sodelovanje sovjetske Rusije in Turčije Pariz, 8. avgusta, d. Francoska vlada je sprejela sedaj odgovore vseh držav na Briandov načrt o osnovanju evropske unije. Kot zadnji je dospel švicarski odgovor, v katerem pozdravlja švicarska vlada Briandovo akcijo v na-di, da ne bo kršila nevtralitete Švice. Briand je že vse odgovore pr^učiS ter izdeluje sedaj osnutek odgovora vsem zainteresiranim državam, v katerem jih bo obvestil o odgovorih ostalih držav in predlagal, da bi že prihodnja plenarna skupščina Društva narodov razpravljala o vprašanju ustanovitve evropske unije. Skupščina Društva narodov se bi bavila to pot predvsem z načelnimi vprašanji in bi se vršila podrobna razprava le med zastopniki neposredno zainteresiranih držav, ki bi bili sočasno navzoči v Ženevi. »Temps« podrobno analizira odgovore vseh 26 evropskih držav ter ugotavlja, da v načelu vsi pozdravljajo Briandovo pobudo. V bistvu ni pri vseh odgovorih nepremostljivih nasprotstev. Ulede pogojev revizijonostičnih držav, ki vežejo ustanovitev evropske unije z vprašanjem revizije po vojni nastalega stanja in potrebo uvedbe popolne enakopravnosti med vsemi evropskimi državami, pripominja list, da so posebno ti poslednji pridržki docela neosnovani, ker je misel na osnovanje evropske unije, v kateri bi ne bili vsi narodi enakopravni iluzorna. Seveda pa še ta enakopravnost ne pomenja, da bi smele revizijonistične države proti volji vseh drugih zahtevati revizijo mirovnih pogodb, ki urejajo s tolikimi žrtvami po vojni nastali položaj. Zanimivo je, da niso nastopile za revizijo mirovnih pogodb predvsem one države, ki so bile v svetovni vojni poražene, temveč država, ki se prišteva med zmagovalke in ki je bila še do nedavna zaveznica držav od katerih danes zahteva, da se odrečejo garancijam za ohranitev miru in varnosti njihovih državnih meja. Revizija mirovnih pogodb je pogoj, ki ga je potreba že takoj s početka odkloniti ter je povsem nemogoče vezati njega izpolnitev z osnovanjem Panevrope. Druge države so zopet načele vprašanje pristopa sovjetske Rusije in Turčije v evropsko unijo. To vprašanje je lahko rešiti, ker ni nobenega zadržka, da se ne bi mogle ti dve državi tudi udeležiti diskusije o ustanovitvi evropske unije, najsi niste članici Društva narodov.« Levičarski tisk je uverjen, da se bo Briandu posrečilo izvršiti stavljeno si nalogo, najsi bo moral pri tem premagati še mnogo velikih ovir. Po mnenju »Journala« je za izvršitev Briandove pobude posebno važen predlog Anglije, da se izvrše pripravljalna dela za osnovanje evropske unije v okrilju Društva narodov, ker je nemogoča vsaka slična akcija, pri kateri bi se poskušalo ubiti ali prezreti to z vsakim letom uglednej-šo mednarodno institucijo. IUGOSLOVENSKI PRAPORI VSEH NAŠIH POLKOV Na prestolonaslednikov rojstni dan bodo ob velikih vojaških svečanostih zamenjani dosedanji prapori naših polkov z novimi jugo- slovenskimi V Hankovu je proglašeno obsedno stanje Justifikacija komunistov v Hankovu - V borbi za Čang-lu je bilo ubitih 6000 oseb - Intervencija Zedinjenih držav in Japonske Peking, 8- avgusta g. Na ozemlju, ki so ga zasedli komunisti, traja meščanska vojna s svojimi grozotami dalje. V Hankovu je bilo proglašeno obsedno stanje. Več komunistov, med njimi tudi nekaj žensk je bilo postavljenih pred vojno sodišče. Do sedaj je bilo pet komunistov, med njimi dve ženski obsojenih na smrt in takoj justifi-ciranih. Kakor javljajo kitajski listi, je bilo pri strahoviti borbi za posest mesta Čangša in pn njegovem zavzetju ubitih od komunistov nad 6000 oseb. Inozemske topničarke, ki leže pred Hankovom so od včeraj v strogi pripravljenosti. Položaj ob reki Yangtse je neizpremenjen. Smatrajo, da so angleške, ameriške in japonske topničarke, ki so se zasidrale ob obali v Hankovu, dosti močne in zmožne ščititi življenje in Imetje inozem-cev pred nepričakovanimi vpadi komunističnih razbojnikov. Japonski mornarji in del angleških čet se nahaja na vojnih ladjah. Britska vojna ladja »Caradoc« ie davi odplula z Malte na Kitajsko. Washington, 8. avgusta g. Angleški poslanik je včeraj posetil državni departe-ment, da se posvetuje zaradi položaja na Krtajskem. V razgovoru se ie zlasti razpravljalo o položaju v Hankovu. Z gotovostjo je treba računati, da bo prišlo do sporazuma med Japonsko in Zedinjeniml državami o zastopanju njunih interesov na Kitajskem na skupni podlagi, če ne s skupno akcijo. Sklepi Japonske glede te zadeve še niso znani. Zbližanje meti Heimwehrom in Ur. Schobrom Heimwehr želi preklic izgona majorja Pabsta in obljublja, da bo za povračilo podpirala pri volitvah meščanske stranke Dunaj, 8. avgusta. d.O razgovorih, ki so se vršili med zastopniki Heimwehra in zveznim kancelarjem dr. Schobrom doznavamo še naslednje podrobnosti. Zastopnika Heimwehra sta razpravljala o vprašanjih, ki jih je določilo za ta razgovor vodstvo Heimwehra na zadnji seji v Inomostu in sicer predvsem ■o ureditvi izgona majorja Pabsta. Heirmvehr zahteva preklic izgona in pospešitev sodnega postopanja ter veže svojo bodočo taktiko napram vladi na rešitev te zadeve. Pri nadaljnjih točkah razgovora je Opozoril dr. Schober zastopnika Heim- wehra, da je vlada odločena za vsako ceno vzdržati red in mir ter preprečiti vsak poskus izgredov. Delegata Heim-wehra sta zagotovila dr. Schobru, da ne misli Heimwehr sedaj na kake večje akcije ter da je pripravljena sodelovati z vlado, če bo upoštevala njene nujne želje. Glede na to je bilo sklenjeno, da se bodo razgovori v bodoče nadaljevali, pri čemur bodo predvsem razpravljali o vprašanju nastopa Heimwehra pri prihodnjih volitvah, ko bo ta najbr-že podpirala meščanske stranke, ker se je odločila, da ne ustanovi lastne stranke. Položaj v Indiji Bombav, 8. avgusta, s. Vodja kongresa Pandit Malajie, ki je bil včeraj obsojen na denarno globo 100 rupij ali 15 dni zapora, j« bil danes izpuščen na svobodo. 190 vaških predstojnikov, ki so ob pričetku akcije za državljansko neposlušnost odložili svoja mesta, je danes zopet prevzelo svoje posle. Pri ponovnih nemirih v Sukkurju sta bili dve osebi ubiti, sedem pa ranjenih. Karači, 8. avgusta AA. Pri najnovejših neredih sta bili ubiti dve osebi, sedem pa ie bilo ranjenih. I z severnih krajev pa poročajo o novih požigih in razbojništvih. Politika čsl. obrtniške stranke Praga. 8. avgusta. AA. Na kongresu češkoslovaške obrtniške stranke je izjavil minister Neuman: Če socijalisti mislijo, da bodo izrinili obrtniško stranko iz koalicije, naj samo na to opozorimo, da je ta stranka v opoziciji vedno rasla in napredovala. Na vladi je bila stranka vedno lojalna^ čeprav jo je to časih stalo žrtve. Obrtniška stranka bo še nadalje sodelovala s skupinami. ki jim je na srcu blaginja države in republike. Nihče je ne more prisiliti, da bi krenila s pota. po katerem gre, ali da bi zapustila državo ali srednji stan. Papeža bodo operirali Rim, 8. avg. AA. dd. Zaradi papeževe bolezni so njegovi bližnji v skrbeh. Zdrav« niki sodijo, da bo potrebna operacija. Pa« pež je zaenkrat operacijo odklonil, vendar pa bo moral najbrže nanjo pristati, ker ni upanja, da bi ga bilo bre* operacije mogoče rešiti. Kronanje rumunskega kralja Bukarešta. 8. avgusta, d. Dan kronanja kralja Karola še vedno ni točno določen. Vsekakor pa bo odločitev padla v nekaj dneh. Po kronanju bo objavljen tudi obširni amnestiiski ukaz za politične in druge zločine. Proti preobširni amnestiji pa se bori minister pravde, ki meni, da je bilo v zadnjih 40 letih objavljenih že preveč amnestij, kar je pripomoglo k temu, da se je močno dvignilo zlocinstvo med romunskim narodom. Bombni atentat ▼ Lyonu Pariz, 8. avgusta s. 2e v tretjič v kratkem času je bil danes popoči izvršen na veliko lyonsko trgovino bombni napad. Bombo so vrgli skozi izložbeno okno trgovine. Bomba je eksplodirala, ne da bi napravila večjo škodo. Od storilcev manjka vsaka sled, Beograd, 8. avgusta. M. Na rojstni dan prestolonaslednika Petra, dne 6. septembra, bodo v vsej državi na svečan način zamenjali stare prapore naših polkov z novimi prapori v jugoslovenskih barvah. V vojnem ministrstvu so za to izvršene že vse priprave. Izredna slovesnost zamenjave polkovnih zastav bo izvršena na kar najbolj svečan način, tako da bo tudi pri tej priliki ma-nifestirana konsekventna jugoslovenska smer vse državne in nacionalne politike. Na o.tar te velike ideje bodo žrtvovane častitljive, v neštetih borbah prekaljene, ponosne zastave naših polkov ter nadomeščene z jugoslovenskimi tro-bojkami. Nove zastave vseh polkov bodo enake. Na trobojnici bo na eni strani državni grb z napisom »Za kralja in domovino«, na drugi strani ime in šte- vilka polka. Posebno svečano bo izvršena zamenjava polkovnih zastav v Beogradu. Svečanosti bodo prisostvovali ob udeležbi vseh polkov in edinic beograjske garnizije vsi člani vlade z ministrskim predsednikom in vojnim ministrom na čelu, nadalje ves diplomatski zbor, vsi tuji vojni atašeji ter zastopniki raznih nacionalnih organizacij. Poseben sijaj bo dala tem svečanostim navzočnost Nj. Vel. kralja in prestolonaslednika Petra. Po izročitvi novih zastav se bo vršila revija čet, ki bo največja, kar se jih je doslej vršilo v presto.nici. Sodelovali bodo vsi rodovi naše vojske, prvič pa bodo pri tej priliki nastopili tudi oddelki tankov. Pri reviji bo sodelovalo tudi 120 letal, ki bodo krožila nad Beogradom. Tudi v vseh ostalih garnizijah se bo vršila zamenjava polkovnih zastav na najsvečanejši način ob udeležbi predstavnikov lokalnih oblasti, tako da bo to po osvobojenju ena največjih' vojaških svečanosti v vsej državi. S tem bo tudi vojska dobila viden izraz svojega jugoslovenskega obeležja. Stare polkovne zastave bodo izročene vojnemu ministrstvu, ki jih bo hranilo v posebnem, na novo osnovanem vojnem muzeju. K svečani izročitvi novih polkovnih' zastav v Beogradu bodo povabljeni tudi člani banskih svetov iz vseh banovin. To bo prvi sestanek vseh banskih svetnikov, ki bo služil obenem za medsebojno spoznavanje in za razgovor e delu v banovinah. Slovansko Sokolstvo in beograjski zlet Zahvalno in priznalno pismo staroste slovanske sokolske zveze savezu SKJ Beograd, 8. avgusta M. Starosta Slovanske sokolske zveze dr. Schreiner je poslal savezu Sokola kraljevine Jugoslavije naslednje pismo: >Zadnji zvoki vsesokolskega zleta v Beogradu so jedva izzveneli in Sokolstvo se je vrnilo v svoja gnezda po vseh potih Slovanstva z nepozabnimi utisi in spomini, ki jih je dobilo v slavni kraljevski prestolnici bratske Jugoslavije. Najiskrenejša vam zahvala vsem, ki ste nam omogočili in pripravili to veličastno manifestacijo sokolskih idej, s katerimi je prežeto vse slovansko telo; te ideje so pokazale tako življensko moč in lepoto v veličastnem okviru teh sokolskih slavno-sti, ki jih ni motilo ničesar, tako da so se razvile v največji dogodek, iz katerega bomo še dolgo in dolgo črpali navdušenje za vzvišeno delo v bodočnosti. Zbrali smo se zopet v gostih vrstah, brat ob bratu, in vzajemno smo čutili utripanje src in uživali v razkošnih izrazih slavo in zmago vseh slovanskih plemen, ki so si svojo bodočnost zasigurala iz vekov v veke. Tako bomo kljub vsem nasprotnikom postali združeni v skupnem delu in v bratski ljubezni ter stopali vedno višje k najvzvišenejšiin sokolskim idealom, ki bodo združili naša bodoča po-kolenja v skupni široki domovini, svobodni in močni do vrhov narodne moči se dvigajočega Sokolstva.« Avstrija uvede žitni monopoS V jeseni bo predložen avstrijski zbornici osnutek zakona o uvedbi monopola na žito hi moko — Pomisleki proti uvedbi žitnega monopola Dunaj, 8. avgusta, d. Avstrijska vlada je sklenila predlagati čimprej uvedbo monopola na žito in moko. V ministrstvu za ooPedelstvo so izdelali zakonski načrt, ki bo predložen zbornici že na jesenskem zasedanju v razpravo. Vlada se je odločila za ta korak predvsem zaradi osnovanja bloka agrarnih držav; tako da bo avstrijski žitni monopol sočasno spopolnitev tega bloka in potrebna protiodredba. Uvedbo tega zakona so predlagali v odboru za carine socijalisti ter je bil sprejet z njihovimi in glasovi dela vladnih strank. Po sprejemu tega zakona bi bilo mogoče avstrijski vladi pri trgovinskih pogajanjih z državami agrarne- ga bloka določiti količino žita m moke, ki jo bo nabavila Avstrija iz teh držav ter v zameno dobiti zopet odgovarjajoča naročila teh držav za avstrijske industrijske proizvode. Proti uvedbi žitnega monopola pa je čuti mnogo glasov iz gospodarskih krogov, ki opozarjajo, da grozi na ta način birokratiziranje trgovine z enim najvažnejših predmetov ljudske prehra ne. Ti krogi opozarjajo predvsem na izkušnje iz svetovne vojne ter na dejstvo, da je pred nedavnim časom odpravila Švica žitni monopol, ker je spoznala, da povzroča več škode, kakor pa koristi. Želje industrije kamna Beograd, 8. avgusta AA. Zastopniki Industrije kamna iz industrijske centrale so včeraj predali ministru za gradnje resolucijo, ki so jo sprejeli na ustanovni konferenci sekcije te industrijske panoge in ki ministra opozarja na važnost porabe domačega materijala za gradnjo cest, na potrebo izdelave norm sporazumno z zastopniki te panoge industrije ter na ustvaritev posebnih fondov za gradnjo ln popravilo cest v zvezi s sistematičnejšim finansira-niem. Minister ie z mnogo dobre volje ln velikim razumevanjem vzel na znanje želje in pritožbe te panoge naše industrije, ki se že dalj časa nahaja v hudi krizi, in obljubil, da bo storil vse, kar je mogoče v okviru naših finančnih in gospodarskih sredstev, da preskrbi tej industriji kar več zaposlitve. Minister je predvsem obljubil, da se bo tudi poslej zavzemal za rabo domačega materijala, zlasti trdega kamna. Na koncu ie izjavil, da proučuje ustvaritev norm in da sestavlja razpredelnice posameznih vrst, kakovost! in dimenzij kamna, ki naj se rabi za posamezne stopnje vzpona, za manj ali bolj prometne ceste in glede na prevozna sredstva, ki opravljajo promet na teh cestah. Zadušnica za Stjepanom Radičem Zagreb, 8. avgusta n. V katedrali se je danes vršila zadušnica za pokojnim Stjepanom Radičem. Cerkveno opravilo je opravil kanonik Strahinščak. V Zagrebu okraden Slovenec Zagreb, 8. avgusta n. V minuli noči so štirje neznani lopovi okradli nekega in-kasanta iz Slovenije, ki je zadremal na klopi na Zrinjevcu. Odnesli so mu 5000 Din. Stražnik, ki je tatvino opazil, jih je začel preganjati in je oddal za njimi tudi več strelov. Ujel pa je samo dva, dočim sta ostala dva z denarjem pobegnila. Promet Poštne hranilnice Beograd, 8. avgusta. AA. Promet Poštne hranilnice v juliju 1930 je bil naslednji: Prihranki so jako narasli. Pristopilo je 4725 novih vložnikov, tako da jih zdaj šteje Poštna hranilnica 106.249. Višina vlog je narasla za 12 milijonov Din, tako da je koncem julija naloženih v Poštni hranilnici 16? 5 milijona Din prihrankov. Julija je bilo otvorjenih 174 novih čekovnih računov. Zdaj štejs Poštna hranilnica v Beogradu s podružnicami v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skopi ju 18.644 fekovnih računov. Čekovnega prometa je bilo v juliju za 5694 milijonov Din. Na vseh čekovnih računih je znašala vsota vlog 875 milijonov. Skupno znašajo vloge, naložene na hranilne knjige in na čekovne račune nad 1 milijardo Din. Sušak dobi španski konzulat Sušak, 8. avgusta n. Ker se je po sklenitvi trgovinske pogodbe med našo državo in Španijo razvil živahen trgovski promet, je bilo v dogovoru med našo in špansko vlado sklenjeno, da se osnuje na Su-šaku španski konzulat. Začasno opravlja posle konzulata ekspozitura zagrebške trgovske zbornice na Sušaku. Telefonska zveza med Sarajevom in Sfcopljem Beograd, 8. avgusta AA. Danes je bila predana prometu nova direktna telefonska proga med Sarajevom, Kosovsko Mi-trovico in Skopljem. Tako bosta Bosna in Južna Srbija dobila direktno telefonsko zvezo. Gradnja nove sede na Korčufi Beograd, 8. avgusta AA. Minister za gradnje je odredil skrajšani rok za ofer-talno licitacijo pri banski upravi na Ce-tinju, in sicer 20 dni za izgraditev nove narodne šole v Blatu na Korčuli za 2 milijona 131.340.76 Din. Pogreb Čice Ifije Beograd, 8. avgusta, p. Ob ogromni ud®* ležbi občinstva iz vseh družabnih slojev, se je vršil danes pogreb popularnega beograjskega gledališkega igralca in publicista Čiče Ilije Stanojeviča. Po svečanem opelu v cerkvi sv. Nikola, je imel nagovor prota Petrovič, ki je slikal pokojnika kot vzor-moža, ki tudi v najtežjih časih ni izgubil svojega zdravega humorja. V imenu gledališkega udruženja in uprave beograjskega gledališča je govoril upravnik Predič, ki je naslašal, da je bil pokojni čiča Ilija zaslužen mož za razvoj domače gledališke umetnosti. V imenu Beograjčanov se je poslovil od popularnega igralca zdravnik Pijade Vukovič z daljšim govorom. Vse do groba je spremljala krsto ogromna množica občinstva, ki se je na ta način oddolžila pokojniku za vse vesele ure, ki jih je pripravil Beograjčanom s svojim neizčrpnim humorjem. Nočni letalski manevri nad Beogradom Beograd, 8. avgusta, p. Sinoči so se vn šili nad Beogradom zračni manevri zemun« skega letalskega polka. Po beograjskih ali« cah so velike množice ljudi pozno v noč opazovale zanimive prizore v zraku. Nebo so neprestano razsvetljevali številni reflek« torji, vmes pa so se svetlikali svetobni signali letal, ki so sodelovala pri teh prvih zračnih manevrih nad Beogradom. Beograd in industrija Beograd, 8. avgusta p. Centrala mdustrij-skih korporacij je danes po posebni depu-taciji izročila beograjskemu županu Milanu Nešiču obširno spomenico, ki se bavi s položajem industrije v Beogradu. Spomenica poudarja, da so dosedanje občinske uprave v Beogradu posvečale premalo pozornosti razvoju industrije. Z nesmotreno občinsko politiko se je industrija odbijala od Beograda. Spomenica se nadalje bavi z občinskimi dajatvami in ugotavlja, da so te dajatve nesorazmerno visoke. Novo uvedena občinska trošarina naj se temeljito revidira in zniža. Občinska politika naj stremi za tem, da pritegne v prestolnico čim več industrije, kateri mora občina nuditi vso podporo za uspešen razvoj. Zato naj se tudi znižajo cene za' električni tok kot pogonsko silo, ki je sedaj mnogo predraga. Župan je deputaciji obljubil, da bo občinska uprava proučila spomenico in želje industrije. O tem se bo v kratkem vršila posebna konferenca, na katero bodo povabljeni tudi zastopniki beograjskih industrijskih krogov. Varšavski vojvoda pri ministru Šveglu Beograd, 8. avgusta AA. Ob priliki vse-slovanskega gasilskega kongresa je posetil vodja poljske delegacije varšavski vojvoda Twardo ministra dr. švegla na njegovem posestvu na Bledu. Vojvoda Twar-do je prišel v spremstvu poljskega poslanika dr. Babinskega ter je pri tej priliki izrekel svojo zahvalo za najvišje odlikovanje, ki mu je bilo dan prej podeljeno. Savski ban na Sušaku Sušak, 8. avgusta n. Danes je prispel semkaj ban savske banovine dr. šilovič. Jutri dopoldne ob 10. bo na svečani seji v občinski dvorani izročil dekrete članom banskega sveta s Sušaka in okolice. Ratifikacija svetovne poštne konvencije Beograd, 8. avgusta. AA. NJ. VeL kralj je na predlog ministra za pravosodje in ministra za gradnje ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasu zakon o svetovni poštni konvenciji in o odredbah glede prenašanja pisem« ske pošte po zraku, sklenjeni 28. junija L 1929 med Jugoslavijo in ostalimi državami, članicami svetovne poštne zveze. Zakon vsebuje ratifikacijo te konvencije in stopi v veljavo po deponiranju ratifikacijskih instrumentov pri vladi ti j edin j ene kraljevi--ne Velike Britanije t Londonu. Zunanji minister o Sinaji Minister dr. Vo)a Marinkovič o pomenu sinajskega sporazuma — »Sinaja ie važen datum v razvoju mednarodnega gospodarstva*4 ' Beograd, 8. avgusta, r. Današnje »Vreme« prtobčuje izjavo, ki jo je dal poročevalcu lista zun. minister g. Vo-ja Marinkovič na Bledu o rezu.tatih sinajske konference. G. minister je izjavil: »Niso mi še v podrobnostih znani vsi sklepi konference v Sinaji in zato sedaj o tem še ne morem podati nikakih informacij. V ostalem so detajli o teh vprašanjih tudi manjše važnosti, četudi so morda velikega praktičnega pomena. Najvažnejše je dejstvo samo, da ie ta konferenca, ki je imela zelo težko in komplicirano nalogo, končala uspešno in da ie bil sporazumno določen načrt skupnega nadaljnjega dela v naši in rumunski gospodarski politiki. Čeprav ta uspeh za mene ni prišel nepričakovano in sem z vso upravičenostjo nanj računal, sem prejel z iskrenim veseljem in zadoščenjem vest o sk.epih konference in o doseženi popolni soglasnosti obeh delegacij. Prepričan sem, da sklepi in rezultati te konierence ne bodo imeli koristnih posledic samo za Jugoslavijo in Rumunijo, katerih interese sta imeli obe vla- di seveda predvsem na nma, temveč, da bodo velike koristi tudi za vso centralno in vzhodno Evropo. Si-najska konferenca je važen datum za razvoj mednarodne gospodarske organizacije. Smatram za potrebno, da podčrtam važno dejstvo, da gospodarska politika, ki jo bosta obe naši državi odslej vodili skupno, ni naperjena prav proti nikomur. Mi stremimo za tem, da podpremo svoje kmetijstvo in ga povedemo iz krize, v katero je zašlo zaradi ne omejene svetovne konkurence. Pri tem pa nam ni potrebno oškodovati intere sev evropskega poljedelstva, niti ne zahtevati od njega kakih žrtev. Še več, naše stremljenje tudi ne gre na škodo prekomorskih poljedelskih držav. Kajti pridelke, ki jih mi kot agrarne drža/e izvažamo, prodajamo že doslej evropskim industrijskim državam, samo da jih prodajamo pod ceno. Naš cilj je zato, da dosežemo boljšo ceno in da z ugodnejšo prodajo svojih agrarnih pro duktov osvobodimo naše kmetijstvo tributa, ki ga je moralo doslej nepravično plačevati.« Triumfalna pot ministrskega predsednika po severni Dalmaciji Predsednik vlade je včeraj posetil Biograd, Benkovac in Knin, povsod prisrčno in svečano sprejet od vsega prebivalstva Knin, 8. avgusta- AA. Davi ob 4.30 je predsednik vlade general Peter Živkovič odpotoval na ladji »Hvar« iz šibenika proti Biogradu na moru, kamor je prispel ob 8.45 in se izkrcal v pristanišču. Vsa obala od Sibenika do Biograda je bila okrašena z državnimi zastavami in polna prebivalstva iz bližnjih vasi. Ob prihodu v Biograd, kjer je bila na obali zbrana ogromna množica s Sokoli in Sokolicami na čelu, je od-plulo predsedniku vlade naproti veliko število ladjic in čolnov. Ko je »Hvar« priplul v zaliv, je množica navdušeno vzklikala predsedniku vlade in prepevala narodne pesmi. Svirali sta tudi dve godbi mestna in sokolska. V mestu so streljali z možnarji, zvonili so zvonovi, a ob vhodu v mesto je bil postavljen slavolok iz zelenja. V pristanišču je predsednika vlade prvi pozdravil župan Rude Bačinič, nato pa mu je podal poročilo sreski načelnik. Zbrana je bila tudi duhovščina, vsa občinska uprava, uradništvo državnih uradov, zastopniki okoliških občin, učenci in učenke osnovnih šol itd. Predsednik vlade se j 3 razgovarjal z mnogimi osebami in se zanimal za razmere v mestu in okolici. Med gostim špalirjem množice je nato g. predsednik krenil v občinsko hišo, na potu ves čas živahno aklamiran. Na občini je župan Rude Bačinič v prisotnosti vsega občinskega sveta in množice meščanstva otvoril svečano sejo s toplo dobrodošlico g. predsedniku. Po končanem govoru so zaorili burni vzkliki Nj. Vel. kralju, domu Kara-djordjevičev, prvemu jugoslovenskemu ministrskemu predsedniku, naši vojski in kraljevini Jugoslaviji. Na govor je odgovoril predsednik vlade, ki je izjavil, da jc zelo zadovoljen in vzhi-čen nad tako lepim in prisrčnim sprejemom v Biogradu. Nj. Vel. kralj in kraljevska vlada bosta skrbela in se brigala za te kraje, ki so sicer pasivni, a po srcih in dušah patrijotski. Pozval je občinsko upravo in občinski svet, naj delata Mm agilneje in energičneje za blaginjo svojega mesta in v korist kralja, države in naroda. Po končanem govoru, med katerim so se na trgu pred občino vedno iznova ponavljale ova cije kralju in predsedniku, je bila poslana udanostna brzojavka NJ. Vel. kralju. Z občine je predsednik vlade odšel na sresko načelstvo, kjer so mu načelnik in referenti poročali o položaju v srezu in o svojem delu. Nato je g. predsednik sprejel zastopnike Sokola, duhovščino, učiteljstvo in še nekatere deputacije, potem pa si peš ogledal mesto, povsod spremljan z burnimi vzkliki in pozdravi množice. Enako prisrčen je bil sprejem ministrskega predsednika v Benkovcu, kamor se je iz Biograda napotil okrog 11. in si spotoma ogledal še državno posestvo Vranje. Tudi Benkovac je bil ves v zastavah in tudi tam ga je med streljanjem iz možnarjev in med zvonenjem s cerkvenih stolpov oduševljeno sprejela velika množica prebivalstva, Pri vhodu v mesto ga je pred svojim uradom pozdravil sreski načelnik, pred občino pa na čelu velike množice ljudi Sokoli in Sokolice z gromkim šokolskim Zdravo! Z zadoščenjem je vzel na znanje njihovo poročilo, da se po okoliških vaseh pridno snu jejo kmečke sokolske čete, ki že pridno delujejo. Popoldne je predsednik vlade posetil Dje-zersko in Kistanje, kjer so ga pred vasjo pričakovali Sokoli na kolesih ln ga nato spremili v vas, ob 16. pa prispel v Knin. Mesto Knin in vse vasi, skozi katere se je vozil, so bile okrašene z zastavami, v Kni nu pa ga je zopet navdušeno sprejela velika množica ljudi s Sokostvom, županom, duhovščino in uradnlštvom na čelu. Gosp. predsednik je najprej posetil Sokolski dom, kjer mu je poročal župni starešina, nato pa sodišče, občino in sresko načelstvo. Pred občino ga je na čelu občinskega sveta pozdravil župan. Eno leto delavske vlade Petintrideseti angleški parlament ie zaključil svoje prvo zasedanje in odšel na poletne počitnice. Ko so pred dobrim letom laburisti prišli na vlado, so njihovi »asprotniki izražali bojazen, da bodo v najkrajšem času zaprav;ili vodilni svetov-nopolitični položaj, ki so ga Angliji priborile prejšnje genpracije tekom stoletij, njihovi pristaši pa so pričakovali, da bodo z magično palico ozdravili vse rane, na katerih danes hirata angleško javno življenje in gospodarstvo. Toda niti bojazni niti na-He se niso izpolnile. Laburistična vlada v glavnem niti ni pomnožila niti zapravila d°dščine, ki jo je prevzela od konservativcev. Macdonald je začel z velikimi pacifističnimi načrti. Sporazum med pomorskimi velesilami naj bi utrdil mir na svetu in olajšal finančna bremena narodov, ki vlagajo milijarde v oboroževanje na morju. Tujerodni narodi, ki žive pod gospostvom Anglije, naj bi dobili čim širšo samostojnost. Po njegovi iniciiativl je prišlo do delnega sporazuma med največjimi pomorskimi državami, obenem sta pa Anglija in Amerika uredili še razna druea viseča vprašanja, kar je razčistilo položaj in odpravilo angleško - ameriško napetost, ki .je v zadnjem času konservativne vlade zavzela že prav mučno obliko. Londonska konferenca je bila torej brez dvoma lep uspeb za laburistično politiko. Manj uspešno pa je bilo izvajanje laburističnega kolonijalnega programa. Laburisti so obetali spremembo režima v Indiji in Egiptu, a si očividno še sami niso bili na jasnem, kaj in kako. Prenagljena izjava indijskega podkralja, da bo postala indija samostojen dominij, je dvignila lansko jesr>n mnogo prahu v angleški javnosti in poročilo Simonove komisije izrecno pravi, da Indija za to še ni politično zrela. Obrnem najavljajo vsi indijski krogi bojkot skupne konference, ki bi se imela vršiti v jeseni, in notranji nemiri v Indiji nočejo ponehati. Macdonaldove nejasne obljube so ustvarile še večji prepad med obema strankama, namesto da bi položile most do sporazuma. Kavno tako so prišli egiptski nacijonall-sti z velikimi nadami v London; računali so. da bodo od socijalistične vlade dobili vsi. kakor so jim ponujale prejšnje konservativne vlade. Toda morali so spoznati, da je v osnovnih vprašanjih imperija konservativno in delavsko stališče enako. Na-has paša se je vrnil razočaran iz Londona in posegel je tudi on po sredstvih in vzgledu Indije. Tako stoji danes delavska vlada v Egiptu in Indiji pred dvema odprtima in perečima problemoma in ne ve, kako bi se re-šil.i iz zagate. Konservativci škodoželjno čakajo jeseni, ko se vršita imprerijalna tn indijska konferenca in niti ne prikrivajo zadoščenja, da ne bo treba prevzeti odgovornosti za akcije, ki že sedaj kažejo na neuspeh. Obenem se nadejajo, da se bo v tej zadnji preizkušnji delavska vlada popolnoma izčrpala in da bodo potem nove volitve prinesle njim trdno večino v parlamentu. S še večjimi težavami pa se mora boriti delavska vlada v notr&nji politiki. Konservativci so ji pustili s težkimi hipotekami obremenjeno dedščino. Če današnji vladi predbacivaio, da ni znala rešiti niti industrijske, niti agrarne krize, ter da ni mogla odpraviti brezposelnosti, pozabljajo, da tudi oni niso mogli najti zdravila za te rak-rane angleškega gospodarstva. Polom na Vv ali - Streetu, Hartvjeva afera, gospodarski zastoj na celem svetu, bojazen pred Investicijami v angleški industriji zaradi dodatnega dohodninskega davka, nova depresija v bombažni in premogovni industriji, ki tvorita brbtenieo angleškega gospodarstva, vse to so vzroki, ki jim dobra volja ministra Thomasa ni bila kos. Skušal je omejiti naraščajočo brezposelnost z raznimi javnimi deli. toda to je bila le kaplja v morje dveh milijonov, ki so brez dela. Pri reševanju tega vprašanja je nastal r vladi spor, ki so mu sledile osebne spremembe in Thomas je prevzel mesto ministra za kolonije. Vsi dosedanji vladni ukrepi pa so se izkazali za nezadostne, tako da vprašanje brezposelnosti še danes obvladuje vso angleško politiko. Laburistična vlada je prinesla nekaj ma-lih zakonov, za katere je pa rabila mnogo več časa. kakor bi zahtevalo normalno parlamentarno delo. Vzroki leže v večni opoziciji, na katero je naletela v svoji lastni stranki. V vprašanju brezposelnosti, v Indijskem problemu, v pomorskem programu. povsod se je pojavil odpor na lobu-rističnl levici. K temu je treba prištet! koncesije, ki so jih morali dovoljevati za pomoč liberalni stranki. Zaradi tega mar* si kak zakon, ki bi ga socljalistl lahko beležili ?a svoj uspeb, nI prišel na vrsto. Dosedaj delavska vlada torej ne more Se pokazat' velikih uspehov. Bila je že večkrat na tem da pade, toda nobena stranka opozicije zaenkrat nI imela interesa na njenem padcu, ker sama tudi ne bi mogla se- staviti nove vlade in ne rešiti problemov, ki se že leta in leta podedujejo od vlade na vlado. Vsekakor pa bo v Jeseni padla odločitev in angleška javnost že t gotovostjo računa, da bo prihodnjo pomlad poklicana na volitve Koroški Slovenci in Rim Pod tem naslovom objavlja »Koroški Slovenec« od 6. t. m. značilen članek, ki ga v naslednjem ponatiskujemo: »K božičnim praznikom m. 1. je izšel v Rimu svetovni katoliški zemljevid v svoji drugi izdaji. Ta zemljfevid je res svetoven, ker prinaša obseg kraljestva božjega na zemlji, kraljestva božjega, čigar glavr d mesto je Rim in čigar dežele so posamezne škofije. Cerkev obsega vse narode in vse jezike sveta. Torej tudi koroške Slovence. Prvi svetovni zemljevid ali atlant sv. katoliške Cerkve je izšel leta 1913. Nosil je ime »Orbis terrarum catholicum«. Svetovna vojna je prenovila obličje zemlje in meje škofij in zato je nastala potreba po novem katoliškem atlantu. Tako je izšla druga izdaja in sicer v štirih jezikih: v italijanskem, francoskem, španskem in nemškem. Delo je monumen-talno. Atlant kupujejo predvsem države, mesta, knjigarne, državni in de"?lni zbori in seveda službeno tudi vse škofije sveta. Narodi vsake škofije so označeni z različno barvo in izraženi v svojem številu. Podatke o posameznih škofijah so podale škofijske pisarne, tako tudi natančno statistiko glede vere in jezika. Ta statistika bo za rimsko stolico merodajna pri nastavljanju novih škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Novo kanonično pravo zahteva namreč od dušnega pastirja, da z~a jezik svojih župljanov. In kaj pove ta svetovni cerkveni zemljevid o naši škofiji in o nas koroških Slovencih? V oddelku »Avstro-Ogrska in nasled-stvene države« beremo na strani 21. sledeče o naši krški škofiji: »Prebivalstvo je skoro povsem nemško, ker so bili vsi tujejezični okraji po svetovni vojni odcepljeni.« Torej kar dvojna žalitev: prvič smo »tujejezični« in drugič z enim stavkom črtani. Pozabili so, da smo prvorojenci Koroške, pozabili, da smo vsikdar odkrito priznavali svoja katoliška načela od časov protestan-tizma v naši deželi pa do danes v dobi katoliške akcije, pozabili, da nas je v deželi še 80.000! Smatramo se upravičeni, da i- damo zadevo javnosti in stavimo obenem še vprašanje: Kaj hoče storiti naš škofijski kon-zistorij, da se podatki v imenovanem cerkvenem atlantu popravijo? Smo skromnega mnenja, da se naše slovensko ljudstvo na Koroškem svoje dolžnosti do cerkve jasno zaveda, da pa ima toisto ljudstvo tudi pravico, da zahteva toisto tudi od cervkenega predstojništva. želimo, da bi škofijstvo tudi v tem pokazalo svojo pravičnost.« »Prijatelj« maršala Hindenburga Berlin, 8. avgusta d. Mnogo veselja je vzbudil dogodek, ki se je odigral pred nekaj dnevi v mestu Hindenburg, kier je sprejel magistrat iz Berlina telefonično poročilo; da se bo zglasil pri njem Hinden-burgov osebni prijatelj, polkovnik Jahn, ki si bo ogledal tamošnje rudnike. Obenem je bilo magistratu naročeno naj toplo sprejme tega prijatelja predsednika Hindenburga ter mu kolikor mogoče olajša bivanje. Magistrat je seveda telefonično povelje izvršil. Na kolodvoru je pričakoval gospoda podpolkovnika celokupni občinski svet z gospodom županom na čelu, ki je nato gosta vodil po mestu in ga gostil skoro tako, kakor da bi bil sam predsednik Hindenburg. Ker pa je nastopal podpolkovnik Jahn le preveč nerodno, so končno vprašali občinski Zočetje v Berlin, da li je ta v resnici prijatelj Hindenburga ter zvedeli, da je dozdevni prijatelj starega maršala, brezposelni delavec in prevejan slepar Jahn, ki je s svojim nastopom obogatil Nemčijo z novo kopenikijado. Samojlov izpuščen na svobodo Berlin, 8. avgusta s. V zadevi pred dnevi v Berlinu pod sumom poneverbe aretiranega ruskega trgovinskega zastopstva Samojlova je sodišče sklenilo, da Samojlova za sedaj izpusti na svobodo. Postopanje proti njemu pa se bo nadaljevalo rednim potom. Komunistična zarota v Turčiji Carigrad, 8. avgusta s. Iz priznanj včeraj v Smirni aretiranih komunistov izhaja. da se nahaja v Carigradu središče komunističnega pokreta v Turčiji. Pričakujejo ie novih aretacij. Pogreb Siegfrieda Wagner ja Bayreuth, 8. avgusta, s. Danes ob 10.30 se je vršil pogreb umrlega Siegfrieda Wag-nerja. Truplo pokojnega je bilo izpostavljeno v mestni cerkvi, kjer se je zbralo danes dopoldne mnogo ljudstva. Truplo je bilo oblečeno v bele flanelaste hlače in v belo športno srajco, oblačili, ki jih je pokojnik zelo rad nosil. Iz cerkve je bilo truplo ob veliki udeležbi občinstva prepeljano na pokopališče. Italijansko potniško letalo treščilo v morje Trst, 8. avgusta, s. Danes dopoldne se je hidroplan, ki opravlja službo Trst«Be« netke*Ankona«Zadar takoj po startu pre« kucnil v bližini tržaškega svetilnika m pa« del v morje. Pri padcu na vodo je dobila potniška kabina razpoko, tako da so pot« niki, čeprav ranjeni, razen enega rešili iz nevarnega položaja. Samo en pomik je do« bil tako težke poškodbe, da ni mogei z*« pustiti kabine ter je utonil. Telegrat!<»u letala je bia odtrgana des-na noga, leva pa mu je zlomljena. O vzroku nesreče do se« daj še ni nič znanega. Sin zavratno umoril svojo mater Berlin, 8. avgusta d. Včeraj dopoldne se je prijavii berlinski policiji 25 letni novinar Balitros Neuhaus-Thielecke in izjavil, da je umoril svojo mater. Komisija za preiskovanje umorov se je podala takoj na stanovanje umorjene žene, ter se uverila, da so odgovarjale navedbe morilca resnici. Gospa pl. Tzschoeckel je ležala v banji in bila umorjena s številnimi ubcdljaji z bodalom. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je bil umor izvršen na nadvse zavratno in surovo ter ne, kakor je morilec dejal v svoji izpovedi na policiji, kot čin samoobrambe. Umorjena mati je sedela s hrbtom proti vratom in ji je od zadaj zadal nesrečni sin 15 strašnih sunkov z bodalom, tako da je na vse strani brizgala kri. Zločinski sin je sicer poskušal izbrisati te sledove, kar se mu pa ni posrečilo. Kako je morilec s preudarkom pripravljal svoj zločin priča, da je že pred izvršenim činom pripovedoval sosedom, da se bo njegova mati odpeljala za nekaj dni na deželo, kjer bo obiskala sestro. Po izvršenem zločinu se je skrbno umil in se vlegel spat Zjutraj je obvestil o zločinu svojo ženo ter se potem podal na policijo, kjer je pripovedoval vso zgodbo s smehom na licih. Policija domneva, da je bil motiv umora pohlep po denarju, ki ga je prejela pred nekaj dnevi umorjena mati in katerega si je hotel pribaviti morilec, da bi z njim izdal neka svoja dela, ker se je pečal tudi s pisateljevanjem. Roparji oplenili višjega državnega tožitelja Bukarešta, 8. avgusta, d. V bližini me« steca Bakau je bil izvršen neverjetno drzen roparski napad na višjega državnega tožitelja Krupanskoga, njegovo ženo in nekega odvetnika. Družbo je napadla tol* pa do zob oboroženih razbojnikov, ki jo je prisilila, da se je do golega slekla ter jim prepustila vse Imetje. Oropana druž« ba, kateri so roparji grozili s smrtjo, je dospela gola v Bakau, kjer je prijavila za» devo orožništvu. Na podlagi osebnega po« pisa enega od napadalcev je aretirala poli* cija znanega žeparja Jovana Servo, ki pa kljub potrdilu Krupanskega, da je bil med napadalci, trdovratno taji vsako krivdo. Revolucija v Braziliji Rlo de Janeiro, 8. avgusta g. V državi Rlo Grande del Sud je izbruhnila revolucija. Vladne čete, ki so bile odposlane, da udušijo upor, so doživele velik poraz. Predsednik Poljske poseti Estonsko Varšava, 8. avgusta, s. Predsednik poljske republike Mošicki je danes ponoči odpotoval v Gdinj, kjer se bo vkrcal za Reval, da vrne estonskemu predsedniku svoječa-sni poset v Varšavi. Mošickega spremljajo zunanji minister Zaleski in drugi dostojanstveniki. Do Gdinja se je peljal z njim tudi ministrski predsednik polkovnik Slavek. Fuzija poljskih seljaških strank Varšava, 8. avgusta, d. Odbor za fuzijo seljaških strank v poljskem Sejmu in se« natu je soglasno sklenil izvesti fuzijo še pred pričetkom jesenskega zasedanja, ta« ko da bodo na njem že nastopile kot ena enota doslej ločene stranke Wyzwolenije, ljudska stranka Piast in seljaška stranka. Nova stranka se bo najbrže imenovala »Poljska seljaška ljudska stranka«. Letalski manevri v Angliji London, 8. avgusta. AA. Pri letošnjih letalskih manevrih bo sodelovalo 25 letal« skih oddelkov z nad 250 letali. Vežbe bo« do prihodnji teden. Severna Anglija bo rde« ča država s CranwelIom kot prestolnica, Južna Anglija pa bo modra država s An« dovrom kot prestolnica Medsebojno bor« bo bosta vodili letalski armadi obeh držav popolnoma v obliki vojne. Modra država bo silna v letalih za bombirdiranje, rde« ča država pa z lovskimi letalci. Oba tabo« ra se bosta ravnala po naukih zračne stra« tegije. Preprečena tiskarska stavka na Dunaju Dunaj, 8. avgusta s. Danes bi bilo moralo stopiti v veljavo izprtje v grafični obrti, pri katerem je bilo prizadetih nad 10.000 delavcev in ki bi onemogočalo izhajanje časopisov. V zadnji uri je prišlo do sporazuma, ker so strokovne organizacije umaknile svoje zahteve in za dobo enega leta podaljšale dosedanjo kolektivno pogodbo. Bolgarska vlada najame posojilo Sofija, 8. avgusta. AA. šef narodne banke, Ivanov je izjavil, da bo bolgarska vlada začela pogajanja z Reparacijsko banko za najetje poaojila štirih milijard levov, ki je potrebno za gospodarsko povzdigo države. Revolverska bitka za dekleta Banjaloka, 8. avgusta, n. V salu Seloro« vtči je prišlo sinoči do krvave bitke za« radi ugrabljenja nekega dekleta. Sitna La« kotič je na »krivem odvedel svojo nevesto Angjelijo Seioroviča na svoj dom. Ko je dekletova mačeha izvedela za to, je odšla v spremstvu dekletovih bratov na Lakoti« čev dom in zahtevala, naj se dekle takoj vrne. Med sorodniki Lakotida in Seloroviči se je po kratkem prepiru vnela krvava bit« ka, v kateri so imeli glavno besedo revol« verji in noži. Dva udeleženca so odpeljali v bolnico, dekle se je moralo vrniti do* mor, ostale pa so orožniki odvedli v za« por. Boksarski matseh Stribling - Schmeflng Berlin, 8. avgusta AA. V športnih krogih skeptično gledajo na vest, da bi prišlo do boksarskega matseha med Striblin-gom in Schmelingom, ki naj bi se eventualno vrSll v Berlinu, o čemer se pogajata njima managerja. Glede denarne plati nameravanega matseha je znano samo to, da bi bila višina nagrada največ 500 tisoč nemških mark (6 milijonov 750.000 dinarjev). Ban Sernec v Novem mestu Novo mesto, 8- avgusta Davi ob osmih se je pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane v spremstvu svojega tajnika ban dravske banovine g- i"ž. Sernec. Oglasil se ie najprej na sreskem načelstvu, kjer ga je sprejel in pozdravil sreski načelnik g. Logar, nakar je g ban sprejemal stranke. Med drugimi so se oglasili novomeški župan dr. Rezek, predstojniki vseh tukajšnjih uradov, zastopniki raznih društev in korporacij okrajnega cestnega odbora, ter 30 okoliških županov. Iz raznih krajev novomeškega sreza so prišle deputacije, ki so intervenirale pri banu zlasti v raznib cestnih zadevah. Opoldne se je g. ban odpeljal na grad Kamen, kjer je v ožjem rodbinskem krogu izročil dvornemu svetniku g. Franu Šukljetu red sv. Save II. stopnje, s katerim je bil nedavno odlikovan. Nato si je g. ban ogledal kmetijsko šolo na Grmu. kjer je obedoval, potem pa se odpeljal v Višnjo goro. Napredovanja v sodni službi Beograd, 8. avgusta p. »Službene Novi-ne« objavljajo večji ukaz o napredovanju v sodni službi. Med drugimi so napredovali v višjo skupino (za točnost imen ne moremo jamčiti, ker smo prejeli poročilo po telefonu) pisarniški predstojnik pri deželnem sodišču v Ljubljani Josip Rainer, višji oficijali Janez Hribovšek v Radovljici, Ivan Vidma-jer v Ormožu, Martin Pen v Rogatcu, Lov-ro Trstenjak na Brdu, Miha Luznar v Škofji Loki, Alojzij Bizjak v Litiji, Janko Seiko v Ljubljani, Fran Duh v Mariboru, Jurij Vrhovnik v Prevaljah, Fran Ferenčak v Slov. Bistrici, Anton Bele v Novem mestu, Gregor Vrabič v Tržiču, Alojzij Kuride v Novem mestu, Fran Voršič in Ivan Grob«!-nik v Slovenjgradcu, Josip Korošak v Ljutomeru, Josip Simerl v Šoštanju, Mijo Tav-zes v Ljubljani, Josip Ziberl v Ljubljani, Srečko Koman v Radovljici, Fran Kopifi v Mariboru, Martin Zorjan v Ptuju; Albert Zavodnik, preglednik moške kaznilnice v Mariboru; pisarniški oficijali: Ivan Skvarča na Vrhniki, Drago Kune v Črnomlju, Vinko Vran-čič v Višnji gori, Anton Matičič v Logatcu, Jakob Krešnik v Celju, Julij Amalijati v Dolnji Lendavi, Stanko Cuk v Kranju, Alojzij Zapušek v Celju, Martin Trojner v Mariboru, Anton Gostiša v Radečah, Fran Avtišcr v Celju, strojnik Fran Milavec v Ljubljani, pisarniški oficijali Filip Robida v Ptuju, Božidar Langerholc v Laškem, Matija Meznarič v Mariboru, Josip Horvat pri Sv. Lenartu, Miha Visočnik v Mariboru. Ivan Rudolf v Ptuju, Ivan Barbarič, Fran Morel, Fran Osojnik in Anton Ukmar v Novem mestu, Josip Kunstek na Vrhniki, Fridolin Veninger v Krškem, Matej Grob-lacher in Zorjan Matija v Mariboru, Pavel Vovk in Josip Petelin v Kočevju, Ivan Draksler v Mokronogu, Fran Jureš v Dolnji Lendavi, Ivan Soklič v Gornji Radgoni, Nikolaj Furlan v Črnomlju, Fran Oblak v Šoštanju, Josip Kokolj v Laškem, Ivan Drobnič v Metliki, Fran Štrol v Sevnici; nadalje so napredovali v višjo skupino kanclisti: Josip Šik v Ormožu, Josip Zupan v Ljubljani, Rudolf Šildenfeld v Ljubljani, Avguštin Vaš v Brežicah, Fran Blagotinšek v Trebnjem, Fran Lozar v Višnji gori, Alojzij Šegula v Kamniku ter izvršni uradniki Anton Novak v Mariboru, Josip Mesec v Ljubljani in Josip Novak v Mariboru. Imenovanja v finančni službi Beograd, 8. avgusta p. Z odlokom f!« načnega ministra so postavljen za finančne pristave pri finančni direkciji v Ljubljani dr. Kari Dobida, Aleksander Korenini in Egon Bayer ter obenem pomaknjeni v 1-8. Silno neurje~nad ptujskim poljem Ptoj. 8. avgusta. Včeraj popoldne se je zdivjala nad Ptujem in okolico strašna nevihta, kakršne it več let ne pomnijo. Ves dan je bilo izredno soparno, proti večeru pa so zastrnili nebo temni in nič dobrega obetajoči oblaki Kmalu je zapihal hud vihar, ki je bil tako silen, da je lomil in ruval drevje, trgal opeko raz streh ter prevračal kozolce. Po prvih debelih kapljah dežja pa se je vsula gosta toča v debelosti golobjib jajc. Padala je tako na debelo, da je bila vsa okolica bela. kakor da bi jo pokrival sneg. Toča lezi i danes popoldne v jamah in žlebih, kamor solnce nima dostopa. Neurje je prihrumelo preko Vurberga ter je šlo dalje čez Budino, Puhlo, Možgane« in Mezgovce proti Halozam, od tam pa je krenilo" nazaj proti Slovenskim goricam. Po polju, saaonosnikih in vinogradih j« napravilo neurje veliko škode. Sadje, ki ga je toča oklestila z drevja, leži kar na debelo po tleh, v sadonosnikih je izruvanega in polomljenega mnogo drevja, po vinogradih pa je toča ponekod uničila letošnji pridelek do polovice. * V Mostah pri Ptuju je umrl veleposestnik Simon Toplak, daleč na okrog znani vzorni gospodar in zadružni delavec. Njegovo vzorno urejeno posestvo je slovelo daleč na okrog in služi za vzgled domačim in tujim kmetovalcem. Pokojni zapušča 4 otroke, izmed katerih je najstarejši pri vojakih. Blag mu spomin! Silen vihar nad Osijekom Osijek, 8. avgusta n. Snoči je razsajale v okolici Osijeka, zlasti nad Valpovom hudo neurje. Med nevihto je padala toča, pozneje pa je nastal tak vihar, da je ruval drevje, odnašal strehe in porušil celo nekaj stavb. V Franciji sneži Pariz, 8. avgusta g- V Pirenejih in v raznih delih srednje Francije Je v zadnjih dneh zapadel sneg, kar je v francoskem srednjem gorovju za ta čas redkost. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved z« sobote: Najprej močnejše padavine zlasti na vzhodnem robu in v južnih Alpah. V splošnem bo nejasno, hladno vreme s padavinam* trajalo še dalje. f IVaii kraji in ljudje Tiho domovanje Janeza Trdine V Štrekljevcu, 8. avgusta. Oni dan sem listal po zadnji številki »Lj. Zvona«. Citajoč pisma Janeza Trdine Dra« gotinu Rudežu, ki jih je objavil Alojz Turk, sem segel nekaj dni nazaj, ko sem se mudil v Novem mestu in posetil grob mojstra gorjanskih bajk. Suha soparica se je lovila po razbelje* nem ozračju. Otroci in ženske so nosili ▼odo in pridno zalivali rožam in zelenju na grobovih dragih svojcev. Približal sem se črnemu spomeniku, obstrmel in umolk« nil. Kakšen grob? Vsenaokoli so gomile porastle s travo. Trdinova ne zaostaja. Zdi se mi, da so ljudje po tužnem delu, ko je pisatelj pre« jel svoj poslednji honorar — pet desk po dolgem, dve počez — vrgli vse v pozab« Ijenje, kajti danes se na njegovem grobu bohotita trava in plevel, ki kar tekmuje« ta v rasti. Tesno mi je bilo pri srcu; rad bi vse to razumel... Živimo v dobi spomenikov. Sleherni dan čitaš o odkritjih, združenimi s slavji. Tudi Trdina ga ima; in spominsko ploščo tudi. In kaj sedaj? Kamen je trd — že beseda je trda — in mrzel. Začudeno sem se vpra« seval, če dolenjska mtropola res ne zmo« re nekaj cvetk, da bi z njimi ogrela Tr« dinov mrzli in temni spomenik, ki kipi v nebo iznad — srobotja? Kaj naj poreko tujci, ko bodo ugledali ta zapuščeni, s tra« vo prerasli grob? In Olepševalno društvo novomeško si baje jako prizadeva, da bi jih privabilo ... Mož, narodnjak in umetnik ni zaslužil tega. Borec za veliko slovansko idejo, ki je udarjal po Bahovih huzarjih in proro« koval pogin Kalpako»Cilindrije naj bi več« no živel v naših srcih. Ali postal je truden, silil ga je spanec tisti globoki, dolgi, ko človeku zraste — trava iz srca ... Ves razočaran sem se vrnil v mesto in v kavarno. Ko sem prebiral po revijah, serr^ našel med njimi tudi »Mengšana«. Zapuščen grob Trdine in »Mengšana«; distan-ca dobrih sto korakov. Ljudje božji! Kaj ni to ironija? Ah, da; še vedno so nekateri tisti Petri Klepci. tisti posebni, cankarski: »Pogledal sem ga in sam ne vem, kako •e mi je storilo: razjokal sem se od ža« losti in sramu ...« Okoli Trdinovega groba jih je za zvr« han koš! Lojze Zupane, Tri odhodnice v Litiji Litija, začetkom avgusta. V zadnjem času je izgubila Litija oz. »osednje Šmartno tri svoje krajane, ki jih J® služba odtrgala od nas in so odšli iz naše srede. Iz Šmartna je odšel g. Ivan Razboršek, trgovec in industrijalec čevljarske stroke. Gospod »Hanzi«, kakor je bil odhajajoči splošno znan, je nameraval že. pred letom ustanoviti v Šmartnem čevljarsko industri« jo. ki bi prinašala v okraj precej prepo« trebnih dinarjev. Pa so se našli v kraju »uvidevni« ljudje, ki so agilnemu in pod* jetnemu domačinu postavljali ovire. Go= spod Razboršek se je pred nedavnim pre« selil v Tržič na Gorenjskem, kjer si je zgradil prvovrstno čevljarsko industrijo. Smarčanom pa je zdaj seveda žal, ampak kaj pomaga zvonenje po toči!... Tako sam šef tvrdke g. Razboršek, ka« kor njegovi uslužbenci so bili v vsem oko« Iisu zelo priljubljeni družabniki, udejstvo« vah so se posebno pridno v šmarskih kul« turnih organizacijah kot sokolski telovad« ei, kot igralci itd. Šmartno bo precej po« gresalo odhajajoče člane, ki bodo gotovo nadaljevali svoje dosedanje delo v brat« skih tržiških organizacijah. Srmarsko društveno življenje je zadela huda izguba tudi z odhodom g. Ognjesla« va rincingerja, povsod znanega »Načeta« posestnika kovaške fužine, ki' se je izselil v Zagorje, koder si je kupil novo kovači« jo. Nace je bil več kot eno desetletje or« ganizator v htijsko«šmarskem društvenem življenju. Pridno se je udejstvoval v So« kolskem društvu, kjer je bil zadnja leta ■ 1^eni podstarosta. v prejšnjih letih pa je bil tudi načelnik. Bil je med ustanovi« telji smarskega društva za zgradbo Sokol« skega doma Večkrat je prevzel sam reži« jo dramatičnih del, ki So privabila v Šmartno mnogo publike. Fincingerjeva tehtna m preudarna beseda je bila vedno upoštevana, kot govornik pa je znal pove« dati vedno tako. da je napravil utis inte« hgentnega moža«obrtnika. ki je črpal naj« več svoje izobrazbe iz časopisov, knjig in -— bistrega opazovanja. Kot sokolski de« lavec je stalno priporočal mlademu rodu, naj si širi obzorje iz časopisov in knjig' Tudi sam je prijel mnogokrat za pero "v mladinskih sokolskih revijah se je poizku« šal celo v vezani besedi. Zato je tudi raz« nmljivo, da je bil v šmarski dolini med najbolj vnetimi propagatorji Vodnikove družbe. O imenovanju dosedanjega litijskega podnačelnika sreza g. vladnega svetnika dr. Senekovida za načelnika sreza S&mo« bora smo že poročali. G. Senekovič je iz« ročil te dni svoje posle došlemu namest« niku, sam pa je odšel za šefa samobor« skega okraja, ki bo prav tako vzljubil in cenil svojega novega predstojnika, kakor ga je Litija. Ob slovesu so se poudarjale Postavljanje Cankarjevega spomenika na Vrhniki Na Vrhniki so bili včeraj ves dan zaposleni s postavljanjem Cankarjevega sporne-nika na podstavek. Slika predočuje prostor pred Kmetsko posojilnico tik glavne ceste. Vidne so vse priprave in okolje spomenika, ki so ga ob navzočnosti kiparja Jurkoviča z dvigal-nimi pripravami f pravili na podstavek. simpatične strani odhajajočega uradnika vsepovsod: napram strankam, ki so prišle po uradnem poslu na sresko načelstvo je bil g. dr. Senekovič vedno uslužen infor« mator in postrežljiv uradnik, ter je bil kot izboren jurist in upravni uradnik ce« njen v vseh krogih. Dr. Senekovič je bil vsemu ostalemu uradništvu dobrohoten in vzgleden tovariš, v litijski družbi je bil znan kot visoko inteligenten in duhovit družabnik, med športniki pa je bil na gla* su kot navdušen lovec in ribič. G. dr. Se« nekoviču čestitamo k zasluženemu napre« dovanju, bratskemu samoborskemu okraju pa zato, ker je dobil tako vrlega, uvidev« nega moža za svojega šefa. , Huda nezgoda s patrono Kamnik, 8. avgusta. V četrtek okrog 20. zvečer so pripeljali v Kamnik iz Vrhpolj dvoje ponesrečencev, ki sta dobila pri eksploziji patrone občut« ne poškodbe. O mraku sta se vračala iz Vrhpolj z vozom Kamničana gg. Cene Grčar in Po« nikvar, ko sta začula močan pok, takoj nato pa otroški jok. Zaslutila sta nezgodo, ustavila voz in odšla v smer, od koder se je slišal jok. Našla sta tam majhnega dečka in starejšega fanta. Oba sta bila vsa v krvi. Starejši je bil na desni roki brez treh prstov in imel po prsih več ran. Ponesrečenca sta pripovedovala, da sta vžigala neki »kapselj«, ki se je v roki vžgal starejšemu. Grčar in Ponikvar sta iz bližnjih hiš do« bila nekaj platnenih cunj, nakar sta za silo obvezala oba ponesrečenca ter ju od« peljala v Kamnik k zdravnici ge. dr. Elzi Sossovi. Gospa jima je takoj nudila prvo •pomoč. Ranjenca sta izpovedala, da je brat malega dečka Tončka Brleča. 71etnega sinčka mizarja iz Vrhpolj, Francelj, našel v vodi usodni »kapselj«, ki je bil po nju« nem pripovedovanju prav majhen. »Kap« selj« je imel vžigalno vrvico. Starejši po« nesrečenec, Alojzij Trtnik, sin posestnika iz Vrhpolj, je "držar patrono v roki in mu je pri eksploziji odtrgalo na desni roki troje prstov in mu silno rkzmesarilo roko. Poleg tega je dobil po vsem telesu, poseb« no po prsih in glavi mnogo ran od drob« cev. Tonček ima pa močno poškodovano glavo in precej ran po životu. Po malega Tončka je prišel takoj njegov oče. Ce se mu bo stanje poslabšalo, bo moral v bolnico. Alojzij Trtnik, ki je bil letos potrjen k vojakom, pa je moral ta« koj naslednje jutro v ljubljansko bolnico, kjer so ga operirali. Zanimivo je, da Trtnik odločno trdi, da je bil »kapselj« prav majhen. Naravnost nemogoče je, da bi s tako malo patrono, kakršna naj bi bila, po njegovem pripove« dovanju nastale take poškodbe. Pa Fran« celj Brleč, ki je star 18 let in ki je po iz« javi mlajšega bratca našel to patrono v vodi, bo že vedel povedati orožnikom, ka« ka je bila. Naši gramofonski pevci Ljubljana, 8. avgusta Precej razburjenja je napravila v našdh pevskih krogih vest, da je šel našo na« rodno pesem zastopat v Berlin neznan kvartet Slanovec, Binter, Godec m Seku. la. Predrznost brez para je, če gre tak kratet brez legitimacije — potni list nam« reč ni za pevca nikaka legitimacija — v Berlin in poje za gramofonske plošče, ki pojdejo v tisočih v svet. Saj govorilo se je tako. Sedaj so prišle legitimacije — prvi iz« vodi njihovih plošč. Zaneslo me je slučaj; no k Baru, kjer sem jih slišal ter sem jih bil prav vesel. Ne da bi kaj kvasil o me« lodiiki, ritmiki in s ličnem inventarju pev« skega besedarstva! Povem le, da sem se živo spomnil pri teh pesmih veselih noči, ko sem fantoval in prepeval s kmečkimi fanti vse tiste naše narodne pesmi, ki so jih nešteti harmonizatorji zmaličili in proglasili vsemu svetu, da so šele to pra« ve narodne pesmi. Toliko naravnega občutja m mladostne svežine je n. pr. v pesmi »Ko so fantje proti vasi Si,« ki jo je zapel vartet prav po narodni pesmi, da bo marsikdo, kdo jo sliši, ostrmel nad kvartetom. Njej sle. di narodna »Prišla bo pomlad«, pesem najgloblje povezanosti z našo zemljo in cela vrsta drugih biserov. Tudi dobrih harmoniziranih narodnih pesmi ne manj. ka na ploščah, da omenim le Zdravje, mir in odpočitek posreduje » kofeina prosta kava Hag. Kavo Hag točijo na željo v dobrih hotelih in kavarnah Naši učitelji na počitnicah na morju Učiteljski ferijalni savez je priredil letos svojim članom lepe počitnice na sinji Adriji. V Velaluki se je nastanila večja kolonija učiteljev in učiteljic iz vseh delov države. V tej koloniji je bilo dosti Slovencev, ki so se posebno priljubili domačinom. Učiteljska kolonija je prinesla v kraj družabnost in živahnost in kadar so se učitelji-pevci zbrali, jih je vse navdušeno poslušalo. Narodno glasbeno društvo v Velaluki je prirejalo ob obali kon- certe, v sokolski dvorani pa je bil vsak teden ples, tudi kolonija je imela svojo plesno šolo pod vodstvom g. Mrovljeta. Velaluka ima tudi močno sokolsko društvo in je na željo njegovega odbora g. Mrovlje enkrat tudi predaval o sokolski ideologiji. Kolonijo je obiskal tudi prosvetni minister g. Boža Maksimovič, kakor nam ga kaže slika v sredini ko-lonistov. selo Furmansko (Marolt) in bolestno ža. lostno »Na srčku bolan« (Sonc). Da so člani kvarteta tudi izborni solisti, sta pokazala Slanovec in Sekula. Slanovec je zapel z izrednim občutjem narodno: »Vsi so prihajali...«, na klavirju ga je spremljal s prav svojevrstno improvizaci« jo Ivan Godec. Sekulovi spevi Mornar, Delavska redukcija pri Kranjski industrijski družbi Jesenice, 8. avgusta. V zadnjem času je bilo pri KID na Je« senicah in na Javorniku zaradi pomanj« kanja dela reduciranih okrog 100 delavcev in delavk. Redukcija je zadela v prvi vr« sti stare delavce od 60 do 80 let Ti so bili = jančevanja. Kar se čez teden zasluži, zla* sti od strani mladine, to se v nedeljo vse zapije. Mnogokrat fantje zaradi preveč uži* te pijače kar podivjajo. Ne čuješ drugega kakor »aufanje« in preklinjanje. Cesto pri« de do pretepa. Posledice so strašne: Težke telesne poškodbe in celo uboji, o čemer ve sodišče v Krškem mnogo povedati. Poklicni obrtniki morajo plačevati dav» ke, takse in trošarino, dočim so »kontra« bantarji« vsega prosti. Brezvestni ljudje širijo razne neosnovane trditve, da je to« čenje dovoljeno od sreskega načelstva, drugi zopet, od finančne uprave. Zadnji čas pa se je celo razširila govorica, da je bil naravnost v Beogradu izdan tak zakon, da sme vsak posestnik raztočiti na drob« no svoj pridelek po 5 Din. dražje pa ne. Ta novica se širi kakor epidemija med ne« ukim ljudstvom. Zato bi bilo treba proti raznašalcem takih vesti, ki ljudi begajo, strogo postopati, ker zavajajo docela po« štene kmete«posestnike v protizakonito delovanje. Ljudstvo poseča neutrudno za* kotne točilnice, kjer se toči vino vsepo* vsod po 5 Din liter Znani so primeri, da so celo šolobvezni otroci izvabili denar od staršev pod pretvezo, da ga potrebujejo za zvezke in peresa. Iz šole grede so nato šli na »kontrabant bušenšank«, zložili po 5 Din in poklicali kar cel liter vina. Ali je treba k temu še kaj komentarja? Prosimo oblastva za strogo kontrolo. Kongres za ustanovitev Jugoslovenske lutkovne zveze v Ljubljani Ljubljana. 8. avgusta. Ni pač danes na svetu države, v kateri se lutkovna umetnost, ki so jo svetovni odličniki vseh dob ocenjevali za važnega činitelja za vzgojo mladine in duhovno rast človeka, — ne razcvita v čudovit, bajen cvet, in ni naroda, v katerem ne vrši skozi stoletja mala, zagonetna lutka s svojo pravljično in groteskno besedo visoko kulturno poslanstvo, ki mu vodstva sodobnih držav — češkoslovaška republika, Rusija, Nemčija, Belgija _ izkazujejo posebno čast s tem, da lutkovna gledališča denarno podpirajo ali pa jih razpredajo po šolah. Vodilne narodne kulturne ustanove kot je n. pr. Masarykov zavod za ljudsko vzgojo v Pragi, pa lutke in lutkovna gledališča . . . . . - — -------. sprejemajo pod svoje okrilje ter smatrajo, kateri je skusal storiti silo. Namen pa se da program njihovega dela brezpogojno niti. Tmenovani, ki £ TkTifa ^ft ^^oml in idejni svet, luSne je oborožen s samokresom in je v sploš* um^tnostl- nem zelo nasilen človek. | Sodobnemu človeku, ki mu mrzli tok ča- sa odvžemlje njegovo pravo svobodo, lut- kovna umetnost mnogo pomeni. Mnogo ve8 kot si misli malodušni povprečnež, ki mu je lutkovno gledališče samo čudovita igralka in samo kratek »gašpersfci špasc. Sodobnemu človeku je ta umetnost očiščeval-nica vse kalne posvetnosti in pretop v živ, svetel utrip človečnosti. In mnogo pomeni zlasti človeku iz našega naroda V njej i&■ umira brezdomstvo: človek se vrača k svoji zemlji. Kajti lutkovna umetnost kot razodetje narodne pesmi pravljic in bajk, sega globoko v preteklost, odkoder prinaša po čudnih, lesenih likih tisto večno leipoto, v kateri so vžgani vsi ognji veselega in žalostnega bistva našega naroda Lutkovna umetnost je poosebljenje priročnega zdravja in duhovnih stremljenj in teženj, ki so vsidrane v lepi podzavestmosti človeka Radi velikih etičnih in etničnih vrednot, ki set v lutki iin t lutkovni umetnosti, so t vseh državah zrastla udruženja, ki imajo ta velevažen smoter, uravnavati umetnost lutkovnih gledališč v rast in razmah, ln jo o&uvati propadov. Kako pa je v naši kraljevini Jugoslaviji? Slovenci, Hrvati in Srbi smo se ■ lutkovno umetnostjo spoznali šele po svetovni vojni. Toda dvoje odličnih gledališč (Klemenčič _ Ljubljana, širola _ Zagreb) sta ostali osamljeni in njihov blesteč razmah se je neizprosno razbil ob nerazumevanja javnosti in ob tistem večnem finančnem vprašanju. Ker bi sedanjema malemu številu lutkovnih gledališč kanila slej ali prej zagroziti ista usoda in nočemo prepustiti njihova življenja krivičnemu valu usode, potean pa ker iskreno želimo lutkovni umetnosti v naši državi od brati tisto mesto, kot ga po svojem duhovnem poslanstva in po svojih svojevrstnih umetniških izrazitih brea-pogojno zasluži, smo se odločili, da ustanovimo Jngoslovensko lutkovo rrezo. Ustanovitev te zveze naj pomeni raace-stje In prelom z dobo, ki je po svojem srt-cer važnem predhodniškem značaju padala »daj r živo življenje zdaj v mrtvo negib-nost, ter naj izzveni ▼ pozdrav novi dobi Ta pa naj bo v svitu naše samobitnosti večen izraz močnega, kolektivnega dela, Jasne, izbrušene usmerjenosti in umetniške vpetosti sedanjih in bodočih lutkovnih gledališč. Ker pa hočemo ustanovitev te svese te-vesti v* soglasju in ob sodelovanju veeh naših kulturnih in umetniških krogov, vabimo na kongres za ustanovitev jogoslov. lutkovne zveze, ki se bo vršil 17. avgusta t. L v Ljubljani, vsa naša kulturna društva, predstavnike držav, oblasti, mest in občin, vse naše prosvetne delavce, umetnike, akademsko omladino, in sploh vso slovensko hrvatsko in srbsko javnost. Spored kongresa za ustanovitev Jugoslovenske lutkovne zveze, ki se bo vršil 17. t m. ob 9. uri v Ljubljani na Taboru, vhod % Verhovčeve ceste, vsebuje tale dnevni red: uvodne pozdravne besede, referat pripravljalnega odbora, govori udeležencev kongresa, prečitanje in odobrenje pravilnika Jugoelov. lutkovne zveze volitev odbora, slučajnosti. Po kongresu so še tele prireditve: Ob 15. uri: Otvoritev lutkovne razstave na Taboru; ob 16. uri: Uprizoritev lutkovne igre »Gašperjev junaški čin« na Taboru. Predvidoma se bo vprizorila še kaka lutkovna igra na drugih ljub. odrih. Ob 20. uri; Prijateljski poslovilni večer v restavraciji Tabora Igra salonski orkester. Vsa omenjena društva, oziroma njihove zastopnike iz vseh krajev države, prosimo, da se pravočasno pismeno javijo na naslov; Boris Orel, Ljubljana, Jugobanka. Za pripravljalni odbor: Mladen širola. Zagreb; Joso Zidarič in Boris Orel, Ljubljana. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« g renči ca zastajanja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poglejte se v zrcalo, če ne manjka tudi Vam pri negi zob KALIKLORA zobna pasta? Zaloga: Drogerlja Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5 u> Oomaee vesti * Dr. Štampar na inšpekcijskem potovanju. Predvčerajšnjim je prispel v Banjalu-ko načelnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Andrej Stampar v svrho pregleda higijenskih institucij. Dr. Štampar bo vršil inšpekcijo tudi v drugih banovinah. * »Službeni list« objavlja v 17. številki: zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah; zakon o posebnih dokladah na plačah uradnikom resora ministrstva za notranje posle: uredbo o sani-tetsko-tehniških predpisih za gradnjo javnih bolnic; uredbo o izpremembi meje in ugotovitvi področja srezov Čabar in Kočevje v dravski banovini: naredbo o izvozu malih živali v potniškem iti poštnem prometu; pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita predmetnih učiteljev II. kategorije in pravilnik o izvrševanju določil o banovinski in občinski trošarini. * Uredbe o diplomatski službi. »Službene novinec z dne 8. t. m. objavljajo uredbo o sprejemanju v službo in polaganju izpita uradnikov ministrstva za zunanje zadeve nadalje uredbo o ocenjevanju uradnikov in uslužbencev ministrstva za zunanje zadeve ter diplomatskih in konzularnih zastopništev; uredbo o letnem oddihu, dopustu in bolovanju uradnikov in uslužbencev ministrstva za vnanie zadeve ter diplomatskih in konzularnih zastopništev. * Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: uradniki (ice): na Ljubljano 1: Vladimir Vojska iz Novega mesta in Janko Kocmur iz Litije; iz Maribora 1: Fr. Vrtačnik v Litijo in Pavla Kurinčič v Pragersko; Pavla Jarh iz Celja v Šoštanj, Avgust Brejec iz Žužemberka v Novo mesto, Ivanka Peter-nelj iz kotje Loke na Bled 2 in Anica Škr-bec iz Litije na Maribor 1. Upokojena je uradnica Marija Debelak v Ribnici na Dolenjskem. Poštna služba je bila odpovedana uradniku Alojziju Knezu na Ljubljani 2 in pogodbeni poštarici Miri Ragazzi v Oplot-nici; pogodb, poštarica Ana Špurej v Fra-mu je odpovedala službo. Uradnica Anica Zoreč v Breznem se je omožila s poveljnikom orož. stanice Jakobom Sivkom. Izpit za administrativno službo je napravil v Beo gradu uradnik B. Ukušič iz Maribora 2. Za vodstvo pogodbenih pošt sta napravila izpit A. Beznec in Jožica Tomec. Umrl je uradnik Fr. Lesjak v Ljubljani 1. * Iz Hubadove župe JPS. Vsa včlanjena društva naj študirajo naslednje skladbe: Emil Adamič »Oče naše (župa) Anton Fo-erster »Umrl je mož«, moški zbor (Glasbena Matica), Zorko Prelovec »Zadnje slovo« moški zbor (»Zbori«), Emil Adamič »Zabu-čale gore« (Teče voda), mešani zbor (»Zbori«). V oklepajih je naveden založnik, pri katerem se partiture, odnos, glasovi dobe. Odslej so »Zbori« oficijelno glasilo Hubadove župe JPS. Župna uprava bo objavljala svoje okrožnice in vesti v »Zborih«. Župni pevovodja prosi odgovora na svoji zadnji dve okrožnici (koncert, skupni nastopi. * Duhovniške vesti z Goriškega. Za kaplana v Cerknem je imenovan novomašnik g. Rafko Premrl, za kaplana v Postojni novomašnik g. Srečko Rejic, za kaplana v Tolminu novomašnik g. Matija Fortuna. G. F. Jeklin, kaplan v Tolminu, je premeščen v Solkan. Za vikarja v Gorenjem polju je imenovan g. Mirko Zorn, kaplan v Cerknem za kurata v Mirniku pa dosedanji gorenje-poljski vikar g. Evgen Bregant. * Mezde obiralcem hmelja na Češkoslovaškem in pri nas. Iz Savinjske doline nam pišejo: V Žalcu so v nedeljo določili hmeljarji, da bodo splošno plačevali obiranje hmelja po 1.50 pri hrani in 2 Din brez hrane za mernik (28 litrov) hmelja. Na Češkem je predpisano v Žatcu brez hrane 2.30, v ostalih okoliših 1.50 Din za 30 litrov hmelja; določene mezde se smejo prekoračiti pri izredno slabili nasadih na 2.60 Din, odnosno na 1.80 Din. Če upoštevamo, da se na Češkoslovaškem nabere v splošnem mani hmelja in da je večina nasadov na ži- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 8. avgusta, številke za ozuačbo kraja pomenijo: 1 6&s opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperaturo, 4 relativno vlago v %, 5. »mer id brzino vetra. 6 oblačnost l—10. 7 padavine v mm 8 vrsts oadavin Ljubljana 761 1, 16.0, 89, NE 2. 10, dež, prši. Maribor 761.6, 16.0, 80, mirno, 10. dež, 1.0. Mostar 759.8, 22.0, 65, mirno, 0, —, —. Zagreb 762.3, 18.0, 75, SE2, 10, —, —. Beograd 761.0, 20.0, 80, \V2, 0, —, —. Sarajevo 761.7, 19.0, 65, mimo. 0, _, _. Skoplje, ni depeše. Kumbor 759.2, 23.0, 90, mirno, 0, —, —. Split 759.7, 25.0, 45, SSE2 0, —, —. Rab 759.1, 23.0, 75, SE2. 10, —' —. Vis 759.3, 22.0, 75, SE2, 0, —, —. Temperatura v Ljubljani je bila najviš« ja 17.4, najnižja 15.0, Marihor 15.0, Mostar 17.0, Zagreb 17.0, Beograd 18.0, Sarajevo 12.0, Skoplje —, Kumbor —, Split 22.0, Rab —, Vis —. Solnce vzhaja ob 4.53, zahaja ob 19.17. Luna vzhaja ob 20.17, zahaja ob 4.10. | co (kjer se obira le z eno roko) in če primerjamo še boljše prodajne cene v Češkoslovaški, vidimo, da so naši hmeljarji do obiralcev prav pravični kljub svojemu težavnemu gospodarskemu položaju. * Strojni inženier, ki bi prevzel mesto profesorja (suplenta) na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, naj se takoj prijavi šolski upravi. * Kmetijska šola na grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem učencev v svoj zavod. Šola ima letno in zimsko šolo, a letos se bodo sprejemali učenci samo v celoletno šolo. V zimski šoli se bo vršil H. tečaj za one učence, ki so lansko zimo dovršili I. tečaj. Celoletna šola traja od začetka novembra do konca oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Prirejena je za učence iz vseh krajev bivše ljubljanske oblasti. Učenci stanujejo v zavodu, kjer so strogo nadzorovani in uživajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi kmet-skih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali na kmetiji. Pogoji za sprejem so: sta rost od 16 do 20 let, moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrini uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne šole. Slabši učenci bodo mogli vstopiti šele prihodnjo pomlad v pripravljalni tečaj Oskrbnina za plačujoče je mesečno 150 Din Brezplačna mesta se bodo oddala sinovom srednjih in manjših kmetskih posestnikov, ki imajo lepo spričevalo in se starši zavežejo, da ostane sin po končani šoli na domači kmetiji. Priložiti je premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada. Prošnje morajo biti pisane lastnoročno na celo polo in kol-kovane s kolki za 5+20 Din, priloge pa so rojstni in krstni list, izpričevalo iz zadnjega razreda, izpričevalo o nravnosti, izjave staršev ali varuha, da so voljni plačevati stroške šolanja (pri prosilcih za plačujoča mesta) ali izjava staršev, da ostane njih sin na domačem posestvu, v nasprotnem pa, da povrnejo stroške šolanja (pri prosilcih na brezplačna mesta). Pri vstopu v zavod odloča o sprejemu izpit in slovenščine in računstva in pa zdravniška preiskava. Vsa točnejša pojasnila daje ravnateljstvo, ki opozarja, da je letos prostih le 20 mest, ker so ostale zasedli že gojenci pripravljalnega tečaja in II. tečaja zimske šole. Prošnje naj se vložijo do 20. septembra. Kino „l«ieal" Danes premijera: RIn - Tin - Tin v senzacijonalnem filmu GROM" O V glavni vlogi Clara Bow in Rin-Tin-Tin Danes ob 4., pol 8. in 9. * Tečaj za kopunjenje (kastriranje pete-linčkov in purančkov) po moderni Collig-novi metodi se bo vršil to nedeljo pri g. Korošcu na Bregu pri Ptuju. Poučeval bo v rezanju verziran veščak g. Alojz Janžeko-vič, posestnik v Strijancih pri Veliki Nedelji. Naša ožja domovina je svoj čas slovela po znamenitih, okusnih kopunih. Kopunje-nje pa je sčasoma prenehalo. Po starem načinu izvršeno je bilo morda preriskantno, po novi metodi pa je brez nevarnosti in hitro izvršljivo. Tudi se ga lahko vsak hitro nauči. Vsi, ki se zanimajo, so vabljeni, da si ogledajo, kako se to delo vrši in lahko tudi sami poskusijo. * Nepotrebno deževje. Nebeške zatvorni-ce so začele zadnje dni močno popuščati in se vrsti deževje za deževjem, da ga ima dovolj in preveč vsa Dravska banovina. Iz vseh krajev nam poročajo o preobilni moči, ki posebno škoduje letoviškim krajem. Ker nastopa tudi hlad, nastaja razpoloženje že čisto jesensko. Reke in potoki naraščajo in utegnejo ob nadaljnjem tako vztrajnem de-ževanju, kakor ga imamo od včeraj zjutraj, prav kmalu nastopiti poplave. Seveda preobilna moča tudi poljskim pridelkom ni v prid in je le želeti, da se vreme čim prej zopet" spremeni. Za nedeljo je v najrazličnejših krajih širom Dravske banovine napovedana cela vrsta prireditev, ki utegnejo slabo odrezati. Vendar pa smo se letos že tako navadili muhavosti vremena, da nas prav nič več ne presenetijo nagli preokre-ti bodisi na dobro ali pa še na slabše... * Strojnika-šoferJa dnevničarja za nov kompletni cestni valjar potrebuje okrajni cestni odbor Maribor. Strojnik mora biti vešč obrata z Dieselmotorjem na surovo olje. Plača po dogovoru. Nastop službe okrog 15. t. m. Poseben monter-strokovnjak iz tovarne bo nekaj dni strojnika instruiral. Lastnoročno pisane in kolkovane prošnje je treba vložiti na okrajni cestni odbor Maribor, Koroška cesta št. 26-II. * Smrt v valovih Drave. Pri Osijeku je v četrtek 21 letni delavec Milan Trsten skušal preplavati Dravo z mestne strani na baranisko stran. Na pleča si je privezal svojo obleko. Sreu* Drave pa ga je najbrže prijel krč. Kriknil je na pomoč in mahoma izginil v valovih. Trupla še niso našli. * Tele z dvema glavama. Na posestvu go spe Kindlove v banjaluški okolici je te dni krava povrgla tele z dvema glavama. Teletu sta zraščena oba vrata, glavi pa sta nor malno razviti. Ker krava seveda ne more hraniti dvoglavega teleta, je ga. Kindlova kupila »sesalko«, s katero bo skušala hran) ti ta čudež prirode na umeten način. * Smrt zaradi zastrupljenja z alkoholom. V neki gostilni na Baniji pri Karlovcu se ie v torek zvečer delavec Ivan Vukovič ba-hal, da lahko izpije dva litra močnega žganja. Res je mož izpil dva litra žganja in hotel še več piiače, ki mu je pa tovariši niso hoteli dati. Kmalu pa je Vukovič preble- . del; zgrudil se je na tla in se ni več ganil. Ko so preplašeni tovariši videli, da je mrtev, so o dogodku takoj obvestili policijo. O smrti mladega delavca so bili obveščeni njegovi starši v Jezeranah. Policija je uvedla preiskavo. * Obleke ln klobuke čisti, barva, plislra in lika tovarna Jos. Reich. * Christofov učni zavod, Ljubljana, vpisuje ves avgust in september vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni In pridni gojenci popust. Pouk se prične 1. oktobra. Dnevni in večerni tečaji. — Zavod preskrbuje službe. Iz Ljubljane n— 20 letnico zvestega službovanja praznuje te dni pri tvrdki I. Samec, njen pridni uslužbenec g. Ferdinand Martin. Čestitamo! u— Učiteljsko omizje v gostilni pri »Novem svetu« je darovalo za Malejevo mater 310 Din. u— Avtobus Ljubljana - Vrhnika v nedeljo ob priliki odkritja spomenika Ivanu Cankarju, ne bo vozil po voznem redu. temveč po potrebi in sicer bosta dva avtobusa stala že zjutraj ob 7. pred kavarno »Zvezda«. Ko bo voz zaseden bo odpeljal na Vrhniko in se takoj zopet vrnil. Zvečer bodo vozili avtobusi v istem redu obratno. u— Posebni vlak z Vrhnike v Ljubljano v nedeljo ne bo vozil ob 23., kakor je bilo pomotoma javljeno v nekaterih listih, mar več ob 22.30. u— »Ljubljanski Sokol« opozarja vse člane in članice ter naraščaj, ki so se prijavili za izlet v Gornji grad, da je zbirališče v nedeljo 10. t. m. ob 6. zjutraj pred »Narodnim domom«, odhod pa točno ob pol 7. Člani v svečanem kroju, Članice v telovadnem kroju. Povratek med 8 in pol 9. zvečer. u— Uredimo Ilirsko ulico! Gornji konec te ulice in ceste je nujno potreben ureditve, ker je cestišče groblje razbite opeke in debelega kamenja, ki ne spada sem in je zadnji čas, da se ulica te navlake očisti! u— Nesreče. V splošno bolnico so včeraj dopoldne pripeljali Marijo Usukovo, hčerko posestnika iz Škrilj pri Igu. Na domačem dvorišču je tako nerodno padla, da si je zlomila desno nogo. V Veliki Poljani je zašel predvčerajšnjim popoldne posestnikov sin France Rigler z desno nogo v mlatilnico in mu je stroj nogo skoro popolnoma zmečkal. Mlademu ponesrečencu bodo morali v bolnici nogo gotovo amputirati. Na Vrhpo lju je našel 20 letni Alojzij Tratnik na polju Danes, vsako sredo, soboto in nedeljo GODBA in PLES sidra Sonny Boj jazz ostale dneve radio koneert v hotelu „Bellevue" Izborna PIJAČA in prvovrstna KUHINJA, najlepša razgledna točka v Ljub-Krasne tuJske sobe> zel° Prijetno bivanje za letoviščarje. — Pension od Din 65. — Jutri mlad prešiček na ražnju. — Cene v moji restavraciji niso višje kot drugod, ampak nasprotno. — Zahtevajte od osobja cenik! Interurban telefon 3042. 11314 ni prejela od nje nikake vesti. Ker je res mogoče, da je odšla Zbašnikova v planine, odkoder pa se ni vrnila, se nehote vsiljuje domneva, da se ji je morda pripetila kaka nesreča. Kdor bi kaj vedel o Zbašnikovi, naj javi to njeni materi ali pa policijski direkciji v Ljubljani. u— V papirju zavit denar v vlaku. Sprevodnik Mihael Tomšič, stanujoč na sv. Petra cesti 35, se je oglasil pred par dnevi v pisarni glavnega kolodvora in izročil v časopisni papir zavito vsoto 2500 Din. Tomšič ie detiar našel v dolenjskem vlaku med postajama Toplice-Uršna sela. Zavitek je bil skrit pod "klopjo. Kdo je lastnik denarja, doslej še ni ugotovljeno. Denar je spravljen v tajniški pisarni tukajšnjega glavnega kolodvora, kier ga lastniku zopet vrnejo. Lepo pa je vendar, da so na svetu še pošteni ljudje. u— Pogrešan deček. Služkinja Frančiška Končanova je prijavila včeraj, da se je dne 4. t m. neznano kam izgubil njen 13 letni bratec Leopold. Fantek se je omenjenega dne povrnil z drugimi otroki z letovišča nakar je bil v Marjanišču razhod. Kakor druge so poslali domov tudi njega in fantek se je namenil peš na svoj dom v Polhov gradeč. Dečko pa je najbrže zgrešil pravo pot in se še doslej ni vrnil k star šefn. Kam je zašel, je zaenkrat še popolnoma negotovo. Mali Poldek je za svojo starost dobro razvit. Oblečen je v temne črtaste hlače, sivkast suknjič in ima na glavi rjavkast klobuk. Obut je v črne visoke čevlje. za modne čevlje 10.385 z rodbinami v Celjskem domu. Prireditveni odbor prosi vse v poštev prihajajoče tovariše, da zaradi skupnega obeda gotovo pri-prijavijo udeležbo najpozneje do 1. sept. na naslov: dr. Ervin Mejak, Celje, Prešernova ulica. Vse ostale podrobnosti bo odbor sporočil udeležencem pismeno. e— Vrata so io poškodovala. Predvčerajšnjim so padla v Šmartnem v Rožni dolini nenadoma vežna vrata z vso težo na 26 letno delavko Marijo Sešljevo in jo hudo poškodovala. Sešljeva je obležala pod vrati nezavestna s pretresenimi možgani. Prepeljana je bila v celjsko bolnico. e— Nesreča na žagi. V Šmartnem ob Paki je predvčerajšnjim stružni stroj zmečkal 361etnemu Žagarju Alojziju Pilihu palec desne roke in mu ga tako razmesaril, da je moral poiskati Pilih pomoč v celj« ski bolnici. e— N esrečen padec. V Dvoru pri Šmar» ju pri Jelšah je pred dnevi padel triletni posestnikov sin med tekom tako nesrečno, da si je zlomil levo bedrenico. Oddali so ga v bolnico. e— Deske so ga zasule. Pred nekaj dne« vi je imel 541etni posestnik Egidij Pod« grajšek iz Zreč opravek pri skladovnici sušečih se desk. Nenadoma se je skla« dovnica nagnila in so deske zasule Pod« grajska s tako silo, da so mu zlomile levo ključnico. e— Konj ga je udaril v obraz. V Trn o« vem pri Gomilskem je pred dnevi brcnil konj 181etnega posestnikovega sina Anto« na Obrovnika, ki je hotel nekaj popraviti pri vozu, z vso silo s kopitom v obra* in mu zlomil desno čeljust. Poškodba je težka. Iz Maribora a— Finančni minister v Mariboru. Včeraj zjutraj ob 3. je prispel z brzovlakom v Maribor minster financ dr. Stanko Švrljuga ki se je pripeljal na obisk k svojim sorodnikom. Kakor znano, je soproga g. ministra gospa Eleonora, rojena Mariborčanka, hčerka pokojnega profesorja Glaserja, njeni sorodniki pa imajo še hišo v Gregorčičevi ulici. G. minister, ki je, kakor znano na c'rpustn. se je iz Maribora odnelial na Bled. a— Zlata poroka. Jutri 10. t. m praz« nuje v Studencih pri Mariboru zlato po* roko železničarski upokojenec Anton Pire s svojo ženo Antonijo. Mož je služboval pri železnici 40 let, je stalen naročnik »Jutra«. Naše iskrene čestitke jubilantoma, še na mnoga leta! a— Štirinajstdnevni gospodinjski tečaj na Pobrežju. V četrtek se je na Pobrežju v šoli pričel brezplačni štirinajstdnevni te* čaj za šivanje, umetno vezenje ter tečaj o racijonelni porabi mleka z uporabo sepa« ratorjev. Tečaja se udeležuje preko 50 de* klet. a— Nov diletantski oder na Pobrežju. Ta teden dobi Rdeči križ svoj novi oder, za katerega so razni dobrotniki darovali materijal, izdelal pa ga je g. Klančnik. da je patrona eksplodirala in fanta precej hudo poškodovala na glavi in na rokah. Tu di on se zdravi v ljubljanski bolnici. u— Hudo ponesrečena deklica. V četrtek popoldne okrog 18.15 se ie pripetila na Šmartinski cesti huda nesreča. Po železniškem mostu se je z drugimi igrajočimi se otroci spenjala 7 letna Justina Jegličeva, hčerka snažilke železniških voz. Jegličeva je nenadoma izgubila ravnotežje in omah-nika, nakar je padla kakih 6 m globoko na trdo cesto. Obležala je nezavestna in so takoj prepeljali v splošno bolnico. Stanje male Justine je zaradi notranjih poškodb zelo resno in se je bati komplikacij. u— Selitve v letošnjem avgustu so v Ljubljani znatno nad normalo, to pa zaradi številnih odpovedi v novembru in maju in ukinitve stanovanjske zaščite. Mnoge stran ke se selijo iz dragih, večjih stanovanj v manjša cenejša; takih strank je pri selitvah v tem roku 50 do. 60%. u— V hribe je odšla In se še nI vrnila. Pred dnevi smo že poročali, da pogrešajo 29 letno kontoristinjo Štefanijo Zbašnikovo, stanujočo na Aljaževi cesti št. 24. Odšla je po izjavi njene matere Alojzije od doma že 27. julija okrog 5. zjutraj. Ko jo je mati zagledala zjutraj popolnoma opravljeno jo je vprašala, kam je namenjena. Hčerka ji je samo kratko Zodgovorila: »Na hribe!« in že je odšla pri vratih na ulico. Odtlej mati Odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki 10. avgusta t. 1. no osumljen, da je v četrtek zvečer vlomil v barako Marije Cavlieve in odnesel razno krošnjarsko robo. Zaradi pijanosti in nedostojnega vedenja je bil aretiran in spravljen v zapor originalen parček Pavla L. in Viljem P., ki sta se seznanila šele predsnoč-njim, seveda pri ruini kapljici. Prav hitro sta se spoprijateljila in obiskala skoro vse gostilne ob Tržaški cesti. Slednjič sta se tako napila, da sta jela zunaj na cesti kričati in razsajati. Ukrotila sta iu šele dva stražnika, ki sfa Pavlico in Vilka spravila v luknjo. Karel N., Anton M. in Alojz F. so bili zasledovani zaradi različnih prestopkov že dalje časa. Včeraj ponoči so bili aretirani v mestu v neki gostilni in odvedeni na policijo. Iz Celja _ __________ _ ________ _ _ _ u— Aretacije. Policija je včeraj ponoči _________ _______ ^ ^ ^ njunem«. staro patrona Igral se jeVnjo toliko časa" I prijela Bosanca Hasana Velečiča, ki je moč- I Oder bo' otvorjen sP"predstav0SJu?č\?čeveM ..............• 1 "" - —1 »Domna«. Diletanti so že večer za večerom pridno na delu. a— Popravi! V naši predvčerajšnji vesti se mora glasiti pravilno ime gospoda, ki se je poročil z gdč. Tatjano Hribarjevo, Drago Senica, bančni uradnik v Zagrebu. a— 30 letnica frančiškanske cerkve. V ponedeljek U. t. m. bo minulo 30 let, odkar je pokojni škof dr. Napotnik novo frančiškansko baziliko Matere Milosti slovesno blagoslovil. a— Mariborske knjižnice v Juliju. V mesecu juliju ie bil kljub mrtvi kulturni sezoni zelo živahen promet v javnih mariborskih knjižnicah. Ljudska knjižnica v Narodnem domu je namreč meseca julija izposodila 604 članom 1478 knjig, a knjižnica Delavske zbornice v palači Pokojninskega zavoda 766 obiskovalcem 1213 knjig skupaj sta torej obe knjižnici izposodili v juliju 2691 knjig. Zanimivo je, da izkazujeta obe knjižnici približno enako frekvenco. a— Novi Sokol na Pobrežju je v sredo začel z vajami. Na šolskem dvorišču se je zbralo lepo število naraščainikov. Ponosni, imajo enkrat svojega Sokola, so izvajali prve vaje na orodju, v četrtek pa nastopijo člani in članice, dočim začne deca telovaditi začetkom šolskega leta. Želimo novi sokolski edinici krepak razvoj. a— Preminuli so v četrtek in včeraj v Mariboru: v 74 letu starosti kuharica Ma« rija Fekonja, v 76. letu starosti upokoje« ni nadsprevodnik Jože Neuwirth in v 65. letu starosti Cecilija Lavrenčič, vdova po finančnem uradniku. N. v m. p.I Vsak dan avtomobilska nesreča. V Mariboru ali njegovi okolici beležimo poslednje tedne že res domala vsak dan avtomobilsko nesrečo. Ze skoro pravilo pa je k sreči pri teh katastrofah postalo to, da se po raznih čudnih naključjih ljudje rešijo brez težjih poškodb, kar seveda ni brezizjemno. Pač pa gre škoda na materi-jalu pri mariborskih avtomobilskih nesrečah poslednja dva tri tedne gotovo preko sto tisoč dinarjev. — V sredo zvečer okoli sedme je zadela nesreča tovorni avto mariborskega trgovca g. Mejovška. Šofer Peter Varič je vozil velik sklad drv in na njem še nekaj ljudi. Na klancu pri Bru-dermanovi gostilni se je kolos z vsem kar je imel na sebi prevrnil v jarek. Hude poškodbe je dobil samo en potnik 27 letni Franjo Košar, ki ga je mariborski reševalni avto odpeljal v bolnico, lažje ranjena je bila 10 letna Lizika Plevnik, vsem ostalim s šoferjem vred pa se ni pripetilo nič hujšega. Varnostna oblastva so takoj imela poizvedbe, kdo ali kaj ie krivo nesreči. a— Nezgoda pri žaganju. Pri tvrdki Pi« štor v Melju zaposleni delavec H. Moč« nik, je včeraj ob 17. imel posla pri žaga« nju drv na električni žagi. Zaradi nepre« vidne manipulacije je dobil težke poškod« be na desni roki. Rešilni avto ga je pre« peljal v bolnico. a— Nezgoda v tovarni. Delavka Zofka Drevenšek je ^tovarni »Tekstilia« na Tez« l1268 Krema ..Sonnenbraune" daje koži prirodno temnorjavo barvo m ščiti pred solnčarico. 154 TONE POLJŠAK Ltublfana. Aleksandr. e. c. Projektiranje In izvršitev električnih naprav bi instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 J. Maček Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in oovršnikih najcenejši e— Za postavitev spomenika Junaku Srečku Puncerju. V Celju se je sestavil poseben odbor za postavitev spomenika v koroških bojih aprila 1919. padlemu koroškemu borcu- idealistu Srečku Puncerju. V odboru so pokojnikovi tovariši: Roš Franjo kot predsednik, kot odborniki pa Bremec Pavle, dr. Mejak Ervin, Novak Martin, Ravljen Davorin in Vrečko Fran. Odbor prosi narodno javnost, posebej pa še koroške sobojevnike, prijatelje in znance našega Srečka, da pošljejo denarne prispevke za spomenik najpozneje do 6. septembra na Celjsko posojilnico v Celju. Odbor pošlje vsakomur na željo tudi položnice. V Ljubljani se prispevki lahko oddajo tudi gg. Pavlu Bremcu ali D. Ravlienu (»Jutro«), Spomenik bo odkrit ob priliki plebiscitne žalne manifestacije Celjske sokolske župe v nedeljo 12. oktobra popoldne na pokopališču v Braslovčah. Odbor je razposlal večje število nabiralnih pol na razne naslove in je zadevna zbirka že v prvem tednu dosegla prav lepe, razveseljive uspehe. i— Občinska naklada na vinski mošt. Mestni občinski svet je sklenil na seji dne 16. maja, da bo celjska občina pobirala v 1 1930. kot samostojno občinsko naklado na trošarino na vinski mošt znesek 25 par od litra. Eventualne pritožbe proti temu sklepu se morajo vložiti najpozneje do 22. avgusta na kr. bansko upravo v Ljubljani. s— Sestanek slovenskih dijakov' celjske gimnazije, ki so maturirali ali bi bili morali maturirati med svetovno vojno v 1. 1919. in 1920., bo definitivno v dneh 6. in 7. septembra t. 1. v Celju z naslednjim sporedom: 6. septembra ob 20. pozdravni sestanek došlih tovarišev in gg. profesorjev v Celjskem domu. Naslednji dan ob 8. v župni cerkvi maša- zadušnica za umrle gg. profesorje in tovariše, ob 9. odhod na okoliško pokopališče na grob prof. Suhača, ob 12. skupni obed v salonu hotela »Evropa«. Ob 15. izlet na celjski Stari grad z rodbinami in znanci (v primeru slabega vremena izlet v Laško). Ob 20. poslovilni sestanek skupno n tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko v zapestju. Odpeljati so jo morali v bolnico. a— Z jablane je padla pri posestniku Ivanu Bregarju v Gornjem Dupleku usluž« bena Amalija Vogrin, ki je z visoke lestve obirala jabolka. Pri padcu si je zlomila levo nogo in so jo odpeljali v bolnico. a— Obesiti se je hotel v četrtek popol* dne v Grajskem gozdu brezposelni skla* diščnik Lojze C. Ljudje, ki so nabirali go* be in po naključju opazili njegov namen, so ga odvrnili od obupnega koraka. Iz škofje Loke B— Nabori so se vršili pretekli teden In v ponedeljek v Škofji Loki. Ob zvokin harmonike so prihajali mladeniči, okrašeni s cvetjem, zeelenjem in trobojnicami Vse štiri dni so se vedli v veliki večini prav zadovoljivo. Le nekaj primerov nedostojnega ponašanja s kričavim petjem in vpitjem ni delalo fantom časti. K umerjenemu ponašanju je seveda pripomogla prepoved točenja alkoholnih pijač. ŠI— Škofjeloški zamorec je še vedno predmet pozornosti s strani Ločanov, kakor tudi okoliškega prebivalstva. V ostalem se je dečko že dokaj privadil našega življenja in je svojemu gospodarju g Ogorevcu v pomoč pri delu v mesnici in kot šofer pri motociklu. Dokaj zabave so imeli kopalci v nedeljo v Retečah. Popoldne ni bilo za kopanje in so se izletniki zbrali pri gostilničarju Gosarju. Med gosti je bil tudi črnec, ki je v zabavo gledalcev izvajal elegantno moderne plese Evrope, pa tudi rajanje svojih rojake v. Iz Kranja r— Osebna vest. Kranjska tekstilna to* Tarna »Jugobruna« je te dni dobila svoje* ga prvega ravnatelja v osebi g. ing. Voja knopa, ki se ga še prav dobro spominja, mo iz časa koroških bojev, kjer se je od* likoval pri utrjevanju naše severne meje. Veseli nas, da je zasedel to važno mesto zaveden Slovenec in mu želimo mnogo uspeha v prid naši mladi industriji, ki je v popolnoma slovenskih rokah in si je kratkem času obstoja znala pridobiti sim* pati je naših trgovcev po vsej Jugoslaviji Iz Tržiča g— Naše požrtvovalno Gasilno društvo priredi to nedeljo veliko tombolo. Ima krasne dobitke, med temi novo moško kolo, vrečo moke, blago za obleke itd. Kakor na vseh prireditvah Gasilnega dru štva, bo obisk tudi letos gotovo največji ker so skrbno aranžirane. Gasilskega kon gresa v Ljubljani se je udeležilo naše ga« silno društvo s 26 člani v kroju m je na. stopilo dvanajst članov pri vajah s seki ricami. Vodil je četo poveljnik g. Karol Bocak. Tržiško gasilstvo je eno najbolj« ših na Gorenjskem. Ima že dve motorni brizgalni, svoj osebni avto in dobro iz vežban reševalni oddelek, namerava pa si nabaviti še drugo potrebno orodje. Z Jesenic s— Prenos kosti italijanskih vojakov. Te dni so italijanska oblastva dala izko* pati na vojaškem pokopališču na Hrušici 46 okostij italijanskih vojakov, ki so v času sveitovne vojne umrli v ujetniškem taborišču. Prevoz zemskih ostankov žrtev svetovne vojne je vodil neki italijanski vojni kurat, ki je ukrenil vse potrebno za prevoz v Ljubljano, kjer bodo pokopani na svojem skupnem pokopališču s— Sokolsko društvo Koroška Bela«Ja« vornik priredi svoj običajni letni javni nastop v nedeljo, 17. t. m. ob 15. na let« nem telovadišču na Javorniku. Članstvo bližnjih bratskih društev in prijatelja so* kolstva so vljudno vabljeni, da se prire* ditve agilnega društva udeležijo v čim večjem številu. Sodeluje pri nastopu so* kolska godba z Jesenic. Iz Kamnika ka— Kamniška mestna godba je v če« tek zvečer priredila promenadni koncert na glavnem trgu. Bila je ojačena z zuna* njimi godbeniki in je prav dobro igrala Razvila se je po trgu dolga promenada in gostje so bili prav zadovoljni. — Drevi bi se moral v Čitalnici vršiti koncert salon* skega orkestra in »Lire«. Ker pa je v ne* deljo gasilska veselica, so prireditelji kon* cert preložili na poznejši čas t. j. po obeh veselicah. Nogo si je zlomil. V četrtek do* poldne sinček trafikanta Belanbiča n« Glavnem trgu. Vozil se je proti Novemu trgu in padel. Zdravnik g. dr. Pole mu je nudil prvo pomoč, nakar je bil fantek prepeljan v ljubljansko bolnico. Iz Litije i— Na praznik 15. avgusta se bo vršila na Športnem igrišču v parku »Svarcove ho-ste« velika javna telovadba. Četrtinska vožnja dovoljena vsem udeležnikom prireditve. Iz Trbovelj t— Kino Sokol predvaja 9. in 10. t. m. velefilm »Zelena maska« z Douglasom Fašerbamks. V nedeljo se vrši od pol 10. do večera v Sokolskem domu tombola Aerokluba. Dobitki v gotovini. t— Gospodinjska šola. Društvo za var* stvo otrok in mladinsko skrb sprejme za šolsko leto 1930*31 24 gojenk v gospodinj* sko šolo. Prosilke morajo biti popolnoma zdrave, lepega vedenja in morajo imeti najmanj 5 razredov osnovne šole. Pred* nost imajo tiste, ki so stare 16 let, v pri* meru pa, da takih ne bi bilo dovolj, se sprejemajo tudi mlajše. S poukom se bo pričelo 1. septembra t. 1. Prošnje, oprem* Ijene z zadnjim šolskim spričevalom, je vlagati do 25. t. m. pri odboru društva. Iz Zagorja i— Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi. Prijavnice, ki smo jih razposlali društvom, naj izpolnjene takoj vrnejo. Vabili smo tudi posameznike luxembourške sokolske vrste, ki se bodo vabilu skoro gotovo odzvali. Iz Laškega 1— Danes zvečer vsi na veliki pevski koncert celjskega delavskega društva »Svobode«, ki se bo vršil ob 8. zvečer v dvorani hotela »Savinja« pod vodstvom pevovodje, g. Cirila Preglja. Pridite! Iz Ljutomera lj— Poset. Naše mesto je v sredo pose. til g. minister dr. Švegel. Bil je v »prem: stvu pisatelja dr. Novačana. Vračal se je »z Murske Sobote, kjer si je bil ogledal Szaparyjev grad. lj— Sestanek poštnih uslužbencev iz za padnega Prekmurja in sreza ljutomerske ga je bil v nedeljo v Zavratnikovem ho< telu. Zbralo se jih je 49. Razpravljali so o stanovskih zadevah ter se zvečer vrnili na svoja službena mesta. Iz Poljčan p— Osebna vest. Za predstojnika polj čanske orožniške stanice je postavljen g Regoršek, dosedaj v Slovenski Bistrici. p— Čitalniška prireditev je zadnjo ne deljo na Baumannovem vrtu še precej do^ bro uspela, le škoda je, da jekratek naliv ki je prihrumel proti 23. razgnal nekatere goste. Po dolgem času je na tej veselici 9pet nastopil domači orkester, ki je i-zme noma s pevskim zborom neutrudno zaba val glasbe željno občinstvo, za kar sta žela oba splošno odobravanje. Izredno bogati srečolov je osrečil marsikoga z le* pim dobičkom, za kar gre hvala vsem da rovalcem. Zelo živahno je bilo vrvenje okoli drče in zvečer v kavarni »pri rde* čih rožah« Ze dopoldne pa je privabil k sebi mnogo ljudi sv Miklavž, kjer je bilo ta dan žegnanje. Mnogi med njimi so se povspeli seveda tudi na stolp in se divili lepemu razgledu. Iz Braslov£ br— Sokolsko društvo je priredilo v nedeljo na vrtu Narodnega doma javno telovadbo, pri kateri so nastopili vsi oddelki dece, naraščaja in članstva v prostih vajah, ki so bile kljub neugodnemu vremenu, ker je med nastopom žarelo deževati, dovolj dobro izvedene. Tudi orodna telovadba na drogu, bradlji in konju je dobro uspela dasi je tej dež še bolj nagajal. Po javni telovadbi je prisijalo zopet solnce ter vabilo občinstvo, da je napolnilo obširne vrtne prostore in se zabavalo ob zvokih zagreb ške vojaške godbe še pozno v noč. Da je prireditev moraino in gmotno tako uspela, gre priznanje predvsem telovadcem, članom in članicam, ki so tudi v dežju vzdržali ter navezali nase občinstvo, da je vztrajalo do konca Prireditev so posetila in sodelovala tudi odposlanstva bratskih društev Bregana, Krško, Rajhenburg, Sv. Križ in Zagreb I. Pri tej priliki se je med posameznimi društvi dogovorilo, da se priredi v nedeljo. 17. t. m. telovadni nastop v Do-bovi, kjer se je ustanovilo novo sokolsko društvo, ki je že pridno na delu. Obisk nedeljske prireditve v Brežicah kaže, da zanimanje za Sokolstvo v našem okolišu raste. Da se to zanimanje še bolj razmahne, naj skrbi društvena uprava, ki naj občinstvo pogosteje vabi k društvenim prireditvam. br— Slovo. Sokolsko društvo v Brežicah je zgubilo enega svojih najboljših članov, dr. Ivana Vidmarja, sreskega podna-čelnika, ki je odšel za sreskega načelnika v Radovljico. Članstvo je priredilo svojemu dragemu bratu, večletnemu načelniku in še vedno vztrajnemu telovadcu poslovilni ve< čer, katerega mnogoštevilna udeležba je bila najboljši dokaz priljubljenosti odhajajočega brata in njegove rodbine. Br. dr. Vidmarju želimo na novem mestu v Radovljici srečo in zadovoljnost! Iz Gornjega grada gg— Nadškof g. dr. Jeglič je v torek popoldne prispel semkaj. Pred cerkvijo ga ji pričakovala zbrana duhovščina, gg. sreski načelnik, notar, mestni župan z občinskim odborom in nebroj faranov. Želimo g. nadškofu prav prijetno bivanje v našem me steeul gg— Sokolski zlet. Priprave za nedeljski sokolski zlet so v najlepšem teku. Že od ponedeljka se ureja in krasi veselični prostor. Obeta se precejšnja udeležba z vseh strani. Ponovno opozarjamo na naš zlet vse Sokole in Sokolstvu naklonjeno občinstvo z vabilom, da nas posetijo. gg— Stavbno gibanje. Vila g. Gleščiča bo že v kratkem gotova. Hiša g. Zmovca je tudi že pod streho Pomladi prične z gradnjo stanovanjske hiše tudi mestna občina. Najbrže pa se prične graditi pomladi tudi pre-potrebni Sokolski dom. Iz Gor. Radgone gr— V Apače, kjer priredi krajevni od* bor Narodne odbrane v nedeljo popoldne veliko vrtno veselico z godbo, petjem in ostalim pestrim sporedom, gremo peš in tudi z avtomobilom, ki bo vozil ob 14. izpred gostilne pri Pošti. Spodnjem grisu. Oskrbljeno je vse potrebno, da je omogo* čena udeležba vsakomur. Prijave spreje* majo gg. Probst, Snoj in Stanovšek. Ude* ležba za članstvo NO in SKJ je obvezna, priporočamo "pa tudi ostalemu občinstvu, ki mu je ugled našega življa ob meji ko* ličkaj pri srcu, da se prireditve, ki je prva te vrste v Apački kotlini, polnošte* vilno udeleži ter podpre nacijonalno delo in pripomore do zaželjenega moralnega uspeha. gr— Vrnjene legitimacije. Vsem onim gornjegradčanom, ki so se 6. julija udele* žili velike tombole v avstrijski Radgoni ter so jim bile odvzete obmejne izkazni* ce, jih je sresko načelstvo v Ljutomeru zopet vrnilo. gr— Nesreča. Preteklo nedeljo okrog poldne se je ponesrečil rečni mojster iz Veržeja g. Cmerekar. Vozil se je z mo* torniim kolesom po veliki okrajni cesti proti Apačam, kjar mu je nasproti pripe* ljal omnibus, ki vozi na progi Gor. Rad* gona « Gor. Cmurek. Val prahu, ki ga je dvignil omnibus, je napolnil oči g. Cme* rekarju tako. da je zavozil v obcestni plot ter dobil poškodbe na glavi. Iz Murske Sobote mr— Odhod ravnatelja Šege. Ravnatelj kmetijske šole v Raikičanu g. Anton Šega je podal ostavko in je te dni odpotoval na svoje posestvo v Ptuju. Bil je tri leta šef zavoda, ki bi v normalnih razmerah in pod njegovim odličnim strokovnim vodstvom gotovo postal ponos Prekmur* ja. Tako pa se je moral ubijati z neznos* nimi dotacijami, a posrečilo se mu je vseeno tudi v okviru teh skromnih kreditov zgraditi malo poslopje in upostaviti prekrasno drevesnico. Pri ljudstvu je bil dobro poznan, ker je često prirejal in vo> dil kmetijske tečaje, zato so se domačini in uslužbenci ob odhodnici ie težko točili od njega. Vrlemu možu, ki se mu je po* srečilo rediti in dobiti po agrarni reformi objekt za to prepotrebno institucijo, ki ji je znal dati zdravo podlago, želimo tudi mi ob njegovem odhodu najboljše. Novi ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu je g. ing. Sada«-. G. iinženjer ima odličen slo* ves. Bil je že na istem položaju v Mari* boru in na kmetijski šoli v Bonkovu pri Negotinu. mr— Iz finančne službe. V Beltince je premeščen kot vodja starešina oddelka kr. finančne kontrole g. Anton Pioj, ki je bil doslej preglednik v Št. Ilju v Sloven* skih goricah. mr— Zopet škrlatica. Pred dnevi se je pojavila v Krogu pri Murski Soboti škr* latica. Žal, da se je mati prepozno sponi* nila na zdravniško pomoč. Preden je mo* gla priti k zdravniku, ji je otrok že med potjo v naročju umrl. To se je zgodilo v nedeljo. V torek pa so prinesli v bolnico še dva druga otroka, ki sta obolela na škrlatici in sta tudi iz Kroga. mr— Sreski odbor »Rdečega križa« bo 9. t. m. odposlal 9 šolarjev v starosti od 10. do 16 leta na klimatsko lečenje v Ba* karac. mr— Dražba v -gradu grofa Szarparyja. V ponedeljek se je vršila v gradu grofa Szaparyja največja dražba premičnin, kar jih je bMo dosedaj r Sloveniji. Organiza« oija dražbe je bila pomanjkljiva in je ugodno za udeležence, kakor tudi za pre« zadolžen ca, da se je dražba ustavila. Pred ustavitvijo se je prodalo 19 krasnih pre« prog za 176.000 Din in še nekaj drugih predmetov. Posoda iz porcelana «1 stekla, ki predstavlja veliko vrednost, pa ni pri* šla na dražbo, ker ni bila sortirana. Tudi dragocene slike še niso bile na dražbi. Dražbe se je udeležil tudi ravnatelj ljub* ljanskega muzeja, dr. Mal, ki je nakupil nekaj starin za muzej Ker je pris-lna dražba ustavljena, bo prišlo do dražbe iz proste roke, pri kateri prezadolžencu re bo treba prodajati izpod cenilne vredno* sti. Na dražbo je prišlo mnogo interesen* tov iz Zagreba. Beograda, Gradca in Du* naja ter od drugod, tako da je Murska Sobota dobila v treh dneh, to je v soboto, nedeljo in ponedeljek popolnoma veleme* stno lice. Pred parkom je bilo vse os.-no avtomobilov. a in cenej saje, zd^auilnfi ^rier^^^cia. . DOBIVA S£ POVSOD/, i ških izdelkov ter da morejo skleniti do-bičkanosne kupčije pod ugodnimi pogeji. = Dobave. Vršile se bodo. naslednje ofertalne licitacije: 26. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 800 kg angleškega cina in 500 kg svinca ; 26. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave varnostnega mate-, riala; 28. t. m. glede dobave raznega lesenega materiala; 30 .t. m. pa glede dobave yarnostnega materiala; 29. t. m. pri upravi policije v Zagrebu glede dobave uniform. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 26 t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertelna licitacija glede dobave 1980 komadov zabojev. 30. t. m. glede dobave 5000 parov nogavic. 2. septembra pa glede dobave 5000 metrov mreže zoper komarje in 10.000 metrov vrvi. (Oglasa sta na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem skladišču). — Dne 29. t. m. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 450 komadov avtomatskih telefonskih aparatov. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) 262 GOSPODARSTVO Nova pota naše trgovinske politike i. Sklepi konferenpe gospodarskih ministrov Rumunije in Jugoslavije v Sinaji in za-ključko predhodne bukareške konference agrarnih strokovnjakov Riimimije, Madžarske in Jugoslavije, pomenijo brez dvoma povsem novo orijentacijo naše trgovinske politike. Najznačilnejši rezultat teh konferenc je, opustitev dosedanjega sistema neomejene in brezpogojne klavzule o največjih ugodnostih v trgovinskih pogodbah in tesnejša združitev agrarnih držav, predvsem Rumunije in Jugoslavije. Ze na konferenci za carinsko premirje, ki se je vršila letos v februarju v Ženevi, so se ne glede na obstoječe politične gru-pacije združile evropske agrarne države k skupni zaščiti njihovih ogroženih interesov, kar je prišlo zlasti do izraza v podkomisiji, ki je razpravljala o razmerju med evropskimi agrarnimi m industrijskimi državami. Pretiran agrarni protekcijonizem industrijskih držav, ki se zapirajo proti uvozu presežkov kmetijskih proizvodov iz agrarnih držav in obenem zahtevajo prosto pot za svoje industrijske izdelke, je na tej konferenci pokazal nasprotja, ki jih na podla gi doslej običajnih trgovinskih pogodb z neomejeno in brezpogojno klavzulo o največjih ugodnosti ni mogoče premostiti, kajti vsaka carinska ali druga ugodnost, ki se da eni državi, pride na podlagi te klavzule av toinatično v prid vsaki drugi pogodbeni državi. V interesu gospodarstva po kmetij, krizi težko prizadetih agrarnih držav in prav tako v interesu ožjega gospodarskega sodelovanja med industrijskimi in agrarnimi državami je bilo treba najti novih smernic v trgovinski politiki. V tem pogledu predstavljajo sklepi sinajske konference, zlasti" kolikor se^ nanašajo na carinsko unijo med obema državama šele prvi korak k zaže-ljenemu nadaljnjemu združevanju evropskih držav, ki bi se v svoji produkciji do polnjevale, in si«» na podlagi kolektivnih trgovinskih pogodb z ugodnostnimi, odnosno preferenčnimi carinami v medsebojnem prometu, katerih se ostale države ne bi mogle posluževati. Pomisliti moramo, da se evropske industrijske države ne zapirajo toliko proti samemu uvozu kmetijskih pridelkov iz agrarnih držav, kakor predvsem proti nizkim cenam, po katerih prihajajo na trg ti proizvodi iz agrarnih držav. Evropske agrarne države pa zopet ne znižujejo morda teh cen. ker poceni proizvajajo, temveč edino zato. ker so zaradi prekomorske in medsebojne konkurence k temu prisiljene. Sedanji napori evropskih agrarnih držav imajo vendar v prvi vrsti namen, poboljšati sedanje nizke cene, pri katerih je rentabilnost izključena. Ker pa so po sedanji trgovinsko-politični^ praksi trgovinske pogodbe evropskih držav zgrajene na podlagi neomejenega in brezpogojnega principa največjih ugodnosti, si tudi industrijske države ne morejo drugače pomagati, kakor da v svrho zboljšanja cen na domačem trgu povišu-ejo carine. Tu je torej mogoče najti izhod le tedaj, Če evropske države prelomijo z dosedanjo prakso trgovinskih pogodb z neomejenimi največjimi ugodnostmi. Delna carinska unija med našo državo in Rumuniio sama na sebi sicer še ne more prinesti zaželjenega uspeha za naše gospodarstvo, saj gre za ožjo združitev med dvema državama s skoro enako gospodarsko strukturo; ta združitev pa je potrebna, če hočemo doseči končni cilj v obliki združitve drugimi državami v svrho izmenjave produkcijskih viškov. Tu so poleg Češkoslovaške mišljene predvsem Madžarska, Avstri ia. Bolgarija in Nemčija ter Francija. V tem prizadevanju bosta obe državi s kon-sumnim področjem od 32 milijonov prebivalcev. pri skupnem nastopanju gotovo lažje dosegli uspehe, kakor pa če bi ločeno nastopali. Od usoehov, ki jih bosta obe državi dosegli v tem pogledu, pa bo odvisna bodoča ekonomska orijentacija, kajti možnosti za končno rešitev tega težkega problema ie več. Imeti pa moramo tudi potrpljenje. kajti glede na veljavnost obstoječih trgovinskih po?odb bo mogoče popolni uspeh doseči šele čez leta. Organiza«*Ma nagega izvoza sadia na Bunaj Pred dnevi smo poročali, da je bil pod firmo >Jugoimport< ustanovljen posebni oddelek naše trgovinske agencije na Dunaju, ki bo posredoval pri uvozu sadja in zele-niave na dunajski trg m prevzemal naše v komisijsko prodaio. Kakor nam po-•očnjo t. D"nsia. nudi »Jiigo'mnort' vsem inSim izvoznikom, ki svojega blaga ne mo-reio prodati za gotov denar in ga hočejo vnnvčiti potom komisijske trgovine, da bo njihovo blago na Dunaju (in od tu tudi na Češkoslovaško, Poljsko ali pa v ostalo Avstrijo) kar najbolje prodano. Nadalje jim Jugoimport pod okriljem naših oblasti jamči za izkupljeni denar, ki ga dobe takoj, ko se blago razproda. Naši. izvozniki so v zadnjih letih zaradi neorijentiranosti glede razmer na trgu in zaradi nesolidnosti koniisijonarjev izgubili znatne vsote. Lani se je n. pr. dovoz češpelj na Dunaj v početku septembra tako dvignil, da je bilo neki dan samo na kolodvoru v Matzleinsdorfu 105 vagonov češpelj iz Jugoslavije. Zaradi poplave blaga je cena tekom enega dne padla od 70 na 35 grošev, ogromno število vagonov pa so morali prodati po 20 grošev za kuhanje žganja, torej po ceni. ki je krila komaj stroške. Vrhu tega tamo-šnji komisijonarji tekmujejo v tem, kdo bo več prodal — po vsaki ceni; pri obračunu pa nastanejo pogosto še ogromni primanjkljaji na teži. često se-morajo naši ljudje še boriti za preostali izkupiček in ga pogosto sploh ne dobijo ali pa se morajo poravnati za kakih 20%. Letos je bilo v enem mesecu samo v tej stroki za 25 milijonov Din poravnav in konkurzov. Doslej je dunajsko državno pravdništvo uvedlo postopanje proti petim takim nesolidnim trgovcem in komisijonarjem, šestorici pa je magistrat odpovedal stojnico na trgu. Glede na te razmere je hvalevredno, da se je naša trgovinska agencija lotila težkega posla za ozdravitev razmer v korist našim izvoznikom. Družba >Jugoimport<, ki je bila ustanovljena na inicijativo naših oblasti in v kateri sta tudi dva Slovenca, ki dobro poznata razmere, bo skušala postati regulator za naš izvoz na Dunaj, tako da ne bo prišlo več blaga na trg, kolikor ga more dunajski trg absorbirati. Solidni dunajski grosisti bodo dobivali blago po tej družbi, kolikor ga bodo mogli prodati. Naloge, ki si jih je nadela nova družba, so težke in seveda ni pričakovati čudežev, vendar je gotovo, da bo njeno delovanje vsaj deloma odpravilo sedanje nevzdržne razmere, zaradi katerih so naši ljudje izgubili že mnogo denarja. = Naše železnice uvažajo angleške brike- te. V zvezi z našim člankom »Naraščujoč uvoz premoga in drugih pogonskih sredstev«, ki smo ga objavili predvčerajšnjim, je zanimiva vest dunajske »Neue Freie Presse« iz Walesa v Angliji, po kateri so se baje jugoslovenske železnice obvezale uvoziti v teku bodočih 12 mesecev 100.000 do 150.000 ton premoga ▼ obliki briketov. Fakturna vrednost teh dobav se bo kreditirala na 3 leta, pri čemer bo angleška vlada prevzela garancijo. = Lombardiranje begi u ških obveznic. Poštna hranilnica objavlja, da lombardira 6% begluške obveznice po ugodnih pogojih. Imetniki tega novega državnega papirja lahko dobijo na vsako obveznico posojilo v višini 75 % naminalne vrednosti in plačajo za to posojilo 7 % letnih obresti. — Zračni transport kvasa v Jugoslavijo. Tvornice za kvas v Plznu so sklenile, da bodo v bodoče zaradi hitrejšega prevoza izvažale kvas v Jugoslavijo z letali. Prevoz z žc-leznico traja 60 ur, dočim znaša prevoz z letali rednih linij le 24 ur. = Ukin jen je privatno*profesijonalnih po* sredovalnic za delo. Na podlagi zakona o zaščiti delavcev se imajo, kakor znano, uki* niti vse privatno«profesijonalne borze dela odnosno posredovalnice za delo. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka je sedaj izdal odlok, po katerem se ima za vse javne borze dela, njihove ekspoziture in podružnice, usta* novljene pred 1. januarjem t. 1. smatrati 1. julij t. 1. kot dan ustanovitve v smislu naredbe o privatno*profesijonalnih borzah dela, za ostale javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture, ki bi se usta« novile po tem dnevu, po početek prvega meseca po preteku 6 mesecev od ustano« vitve. V roku enega leta od tako ugotov* ljenega dne se imajo brez vsake odškod« nine v smislu § 105. zakona o zaščiti de» lavcev zapreti vse tedaj v dotičnem kraju obstoječe privatno«profesijonalne borze dela. Gornji odlok je objavljen v »Službe* nih novinah« od 7. t m. = XI. Liberški velesejem od 16. do 22. avgusta 1930. V Libercu, osredju znanih severočeških industrij, se bo vršil v dneh od 16. do 22. t. m. XI. velesejem. Tekom minulih let si je ta velesejem pridobil poseben sloves zlasti kot tekstilni velesejem. Visoko razviti industriji pomeni preizkušeno sredstvo za razpečavanje njenih kvalitetnih proizvodov. Zato posečajo to prireditev, ki se leto za letom vrši v avgustu, trgovci, ki so v poslovnih zvezah s češkoslovaško, ali pa šele zveze iščejo. Pa tudi ostale panoge splošnih vzorčnih velesejmov so bogato zastopane po slovitih razstavnih tvrdkah. Na letošnjem li-berškem velesej-Jiu se bo nudila nakupo-valcem prilika, da se na najširši podlagi in v čim krajšem času orientirajo o raznovrstnosti, kvaliteti in ceni češkoslova- BORZE 8. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab; le v devizah Dunaj in Berlin je bilo nekaj prometa. Tečaji so ostali skoro nespremenjeni Devize Berlin. London in Trst so nekoliko popustile, devize Dunaj, Newyork in Pariz pa so se za malenkost dvignile. Na zagrebškem efektnem tržišču med državnimi papirji danes ni bilo prometa, vendar so tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. Med zasebnimi vrednotami pa so bili zaključki v Praštedioni po 910. v Srp-ski po 185 ter v šecerani, ki se je pri nadalje veliki ponudbi trgovala po 306—308. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.71, Berlin 13.45 — 13 48 (13.465). — Bruselj 7.8872. — Budimpešta 9.885. — Curih 1095.9. — Dunaj 795.2-? _ 798.22 (796.72). — London 274.47. — Newyork 56.245. — Pariz 221.73. — Praga 167 13. — Trst 294.10 — 296.10 (295.10) Zagreb. Amsterdam 22.6538 — 22.7138, Dunaj 795.22 — 798.22, Berlin 13.45-13.48, Bruselj 788.72, Budimpešta 987 — 990, Milan 294.109—296.109, London 274.07—274.87, Newyork ček 56.1425—56.3425, Pariz 220.73 do 222.73, Prasa 166.73 — 167.53. Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.12875. Pariz 20.235, London 25.04375, Newvork 514.25. Bruselj 71.975, Milan 26.935, Madrid 57.5. Amsterdam 207.3. Berlin 122.825. Dunaj 72.7, Sofija 3.7325, Praga 15.255. Varšava 57.7, Budimpešta 90.21. Bukarešta 3.0675. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97.5 bi., 7% Blair 87 bl„ Celjska 160 den . Ljubijan. kreditna 122 den., Praštediona 909 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 124 den.. Ruše 280 do 300. Stavbna 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in ,kasa 437 — 438.5, za december 437.5 — 438.5. investicijsko 88 — 89, agrarne 55 — 55.75, 8% Blair 97.25 — 97.751 7% Blair 86.5 — 86 875, 7% Drž. hipot. banka 85.5 — 86.25, 6% begluške 74 — 78; bančne vrednote: Praštediona 910 — 915, Union 191 — 193, Jugo 77.5 — 78.5, Narodna 8100 do 8190, Srpska 185 — 186. Zemaljska 135; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 155 — 160. Slaveks 65 bi., Slavonija 200 — 202, Drava 220 den.. Šeče-rana 307 — 309, Brod vagon 110 den., Vevče 124 den., Dubrovačka 375 — 380, Trbovlje 400 — 403. Beograd. Vojna škoda 451 — 451.26. z* december 460.5 — 461.5. investicijsko 91.5 do 92.5, agrarne 56 — 56.75, 7% Blair 89 bi., Narodna 8100 — 8130. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon bukovega oglja. Povpraševanje je za 70 kub. m smrekovih desk (I«, II., 10—15 % jelke, v predpisanih dimenzijah), za bukove sveže hlode (ravne, srednji premer od 15 cm navzgor, dolž. od 1 m navzgor), za bukove re-meljčke (brez napak, 7X7 cm, dolž. 70 cm ali večkrat 70 cm) in za 1 vagon lepih hrvatskih neobrobljenih hrastovih plohov (v raznih dimenzijah). Nudi se ca 1000 kub. m tramov in hrastovi nežamani plohi (30 kub. m, 50—100 mm, 2—4 m). ŽITO -f Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Ponujali so (slov. post., plač. 30 dni): pšenico: baško, 80/81 kg, mlevska tarifa po 242.5—245, 79/80 kg po 237.5 do 240. 78/79 kg po 232.5 - 235; rž: baško, 72 kg po 170 — 172.5; ječmen: baški, ozimni, 66/67 kg po 185 - 187-5; oves: baranj-ski. dobava v prvi polovici avgusta po 210 do 215; koruzo: baško po 180 — 182.5; moko: baško iz stare pšenice po 405—410, iz nove pšenice po 395 — 400. +»Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca mirna Promet: 35 vagonov pšenice, 85 vag. koruze, 15 vag. moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 177.5 — 180; gornjebaška. 79 *80 kg 180 do 182.5; banaška, Tisa šlep, 79 80 kg 185 do 187.5; gornjebanaška, 79 '80 kg I75 do 177.5; slavonska, 78 kg 167.5 — 170. Oves: baški, sremski 150 — 155. Ječmen: baški, sremski, ozimni, 63/64 kg 120 — 125. Ko-ruia: baška, sremska 135 — 137.5; ladja Dunav 137.5 — 140; banaška 127.5 — 132 5. Moka: baška >0g< in >0gg< 310 — 320- »2« 280 - 290; »5< 235 - 245; >6« 177.5-185; >7< 115 — 125; >8< 100 — 105. Otrobi: baški, 9remski in banaški 97.5 — 100. + Somborska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca stalna; promet 354 vagonov. Pše-niea: baška, 78 kg 175.5 - 180.5: baška. Tisa. šlep, 80 kg 185 - 190; gornjebaška. 79/80 kg 180 — 185; sremska. 78 kg 162.5 do 167.5. Oves: baški in banaški 140—145; slavonski in sremski 135 — 140. Bž: baška 110 — 120. Ječmen: baški, 64/65 kg 120 do 125. Koruza: baška 132.5 — 137.5- za september 135 — 140. Moka: baška' *0g< in »Ogg< 310 — 320; »2« 280 — 290; >o< 235 do 245; »6« 170 — 480. Otrobi: baški 85 do 90 - Bndimpeitanska terminska borza (8. t. m.) Tendenca mlačna, za koruzo stalna; promet živahen. Pšenira: za oktober 18.97 do 18.96, za marc 20.65 — 20.67. za maj 21.50; rž: za oktober 12.60 — 12.63. za man-13.88 — 13.89: koruza: za avgust 18—18.03. za september 18.10 — 18.12, za maj 18 46 do 18.18. KULTURNI PREGLED Cankarjevi Amerikanci Da se dviga danes na Vrhniki Cankarjev spomenik, je velika zasluga naših Amerikancev, predvsem Vrhničanov, ki jih ie mnogo odšlo preko morja in so upravičeno ponosni na svojega rojaka. Cankar je z njimi združil svojo usodo, zato jih je razumel In tudi oni so ga morda tam bolj razumeli nego doma. Cankarjevo ime je med našim delavstvom v tujini splošno znano m spoštovano in to po pravici, saj je bil njegov največji glasnik in zagovornik. K temu so gotovo mnogo pripomogli tudi naši socialni in kulturni organizatorji, ki delajo med našimi izseljenci v tujini, saj so večinoma izšli 'n Cankarjevega miselnega kroga. Zato nosi mnogo društev med našimi izseljenci Cankarjevo ime. Kakor vse narodne rane, tako je Cankar globoko občutil tudi bolest izseljencev. Saj je bil sam človek brez doma in — kakor se je zdelo — izgnanec iz lastne domovine. Zato je med trpečimi in nesrečnimi, ki so romali skozi to solznoveselo dolino šentflorjansko, opazil še posebno nje in povzdignil zanje svoj glas. Od pol-drugomilijonskega naroda je skoraj četrt milijona pokril ameriške fabrike. To je gotovo problem. Morebiti se ga je dotatc-nil tako živo prav zato, ker ga je najbolj občutil v svojem rojstnem kraju. Dasi so njegove misli objemale vedno vse obtežene in nebogljene, vendar se ravno pri Amerikancih kaže neko posebno vihmško domoljubje, ki ga tako ozko veže z usodo izseljencev. »Ne po materi, ne po nevesti ni Jokal Amerikanec, ko mu je bilo žalostno pri srcu; po tebi je zajokal: O ti svetega Pavla zvon, ki te slišal več ne bom.« Kakor vsej je dal Cankar tudi tei vrsti »metnosti svoj pečat. Dočim smo prej či-tali razne amerikanske zgodbe pod vplivom indijaneric, kalifornijskih povesti, stric Tomove koče (»Ne v Ameriko« — »Doma fcija nad vse« — »Za srečo«) in še celo vrsto povesti, ki so na ta ali oni način podajale izseljeniško vprašanje (te vrste lite' ratura je precej bogata pri nas in je stala kakih 30 let v ospredju ljudske povesti), je Cankar globlje pogleda! v dušo izgnancev - izseljencev in je v njih pokazal usodo naroda. Zato tako visoko zapojo strune ljubezni do njih in do domovine, kadar govori o teh svojih ljudeh. V svoji visoki pesmi odrešenja, ki jo poje »Za križem«, jih zagleda na cesti: »Prišla jima je nasproti dolga vrsta Budi; cule so imeli v rokah m so gledali v tla. Globoko so bili upognjeni, do pasti oprašenL Moški in ženske, starci in otroci. Tudi otroci so bili tekli in so gledali v tla. »Kam, ljudje božji!« je vprašal tujec. Niso ustavili koraka, niso vzdignili gta ve; in vsi so zapeli žalostno romarsko pesem. »V Ameriko, v obljubljeno deželo, kruha iskat in zemlje in domovine!« Tujec se je ozrl nanje, pogledal je vse po vrsti; in kakor so občutili njegov pogled, so se jim nenadoma zjasnili obrazi, ki niso bili prej nikoli jasni in veseli. »Odložite cule in pojdite z menoj!« je rekel tujec. In takoi so vsi zvrnili cule na cesto tn so šli za njim...« In v »Kurentu« nam kaže ta del naroda r pretresljivi sliki na koncu potovanja: »Ves žalosten je stopil Kurent v dolino; šel je in šel, pa se je pridružil drugim romarjem, ki niso prepevali pobožnih pesmi in tudi ne molili Marijinih litanij. Došel jih ie na prašni cesti, že blizu kraj mesta. Težke cule so nosili, život je klo-nfl v pas. Obrazi so bili opaljeni od solnca, nobeno oko bi ne razločilo, če so mladi aii stari, zakaj temni in grenki so bili vsi do zadnjega. Debel prah je bil na suknjah, na licih, na očeh. Kurent sam se je prestrašil. »Kaj sem dožel procesijo, ki se je napotila naravnost na Golgato?« Stopil je do starca, ki je težko sopei. »Kam?« je vprašal Kurent Vprašal je, pa je sam že vedel odgovor v svojem srcu. »-mak je umrl L 1878. v Parizu. Praška Ume-lecka Beseda je dala prenesti njegove kosti na Olšansko pokopališče. Pred dvema letoma je začela v Pragi izhajati obširna monografija o Čermakovih delih. Smrt ruskega etnografa. V Moskvi umrl v mladi dobi 41 let Boris Mihajkm« atolov, eden najbolj znanih in sposobnih ruskih etnografov sedanjostll Pred nekaj leti je prevzel vodstvo Osrednjega muzeja za etnografijo v Moskvi, zavoda, ki je nastal večinoma po njegovi zaslugi in z njegovim sodelovanjem. Bil je soustanovitelj in vodja novih folklorističnih časopisov »Etnografija« in »Hudožestveni folklore Zadnja leta je odšlo na njegovo pobudo vež etnografskih odprav v najoddaljenejše kraje severne Rusije, odkoder so raziskovalci prinesli domov mnogo doslej še neznanih bilin. Bodočnost Bajrentha. Siegfried Wagner je v oporoki določil, da prevzame vodstvo Wagnerjevega gledališča v Bayreuthu njegova vdova Winnifrieda Wagner, roj. Wfl-liams. Kot režiser ji bo pomagal ravnatelj dr. Knittel. Knjižna produkcija Italije. Statistični urad v Rimu objavlja po podatkfh Italijanskega književnega zavoda vest da Je izšlo v Italiji v letih 1908—1917 povprečno po 9000 knjig letno. Leta 1928. se Je število publikacij zvišalo na 14.723. Seveda je med temi deli velik del prevodov. Največ prevajajo Italijani iz francoščine (409 dei), potem iz angleščine (324 del) ter iz nemščine (136 del). Nov spis Romaina Rotlanda. Znani francoski pisatelj Romain Rolland je izdal novo knjigo »Življenje Vivekanande«, ki Jo nadaljevanje »Življenja Ramakrišnec Obe knjigi predstavljata plod Rollandovih filo-zoffkih študij o Indiji. Bauhaus v Dessann je dobil novega ravnatelja v osebi berlinskega arhitekta Ludo-vika Miesa. Dosedanji vodja Bauhausa, prof. Hannes Meyer, ki je nasledil Gropio-sa, je moral odstopiti, kakor poročajo časopisi iz dobro informiranih virov, zaradi političnih vzrokov. Tehnični del rubrike urejuj« avtotuhnietu oddeiek Vacnam Oil Companr. i, i. Ameriška in nemška avtomobilska industrija Nedavno je izdala Avtomobilska trgovska zbornica v Newyorku statistiko, ki nudi jasno sliko o stanju avtomobilskega prome- i ta na celem svetu. Ta statistika nam po- j ve, da je danes na celem svetu v prometu ] skoro 35 milijonov avtomobilov in okrog 2,500.000 motornih koles. Če primerjamo to število s stanjem avtomobilizma pred 25, oz. 30 leti, vidimo, da je napredek v tem razmeroma kratkem razdobju naravnost ogromen. Pred 30 leti smo imeli le posamezne avtomobile. Svetovno gospodarstvo ne more zabeležiti večjega napredovanja, kakor ga je doživel avtomobilizem. Svetovna produkcija avtomobilov znaša sedaj okrog 6 milijonov vozil. Od te produkcije dobavljajo ameriške tvornice okrog 80%, Anglija, Francija in Kanada vsaka fpo 5%, ostalih 5% pa vse druge države skupaj. Celokupna produkcija avtomobilov v U. S. A. se računa za leto 1928 na 4.6 milijonov vozil, a za lansko leto na 5.6 milijonov vozil. Vrednost lanske produkcije je znašala nad 3 in pol milijarde dolarjev. Naravno je, da se posebno drugi avtomobilski producentje bavijo s temeljitim študijem razmer v ameriški produkciji in nemško časopisje je ob priliki sedanjega kongresa o svetovni energiji napisalo nekoliko člankov m se med drugim bavilo tudi s primerjanjem ameriške in nemške produkcije. Nekje najdemo sledečo, pravilno konsta-tacijo: cenen ameriški avto se prodaja za protivrednost 400 mezdnih ur (1 del. ura po cca 1 dol.), medtem ko se nemški avto približno enake kakovosti prodaja za protivrednost 4000 delovnih ur (1 mezdna ura po cca 1 RM). število delavstva v ameriški avtomobilski industriji brez drugih industrij, ki so z njo v zvezi, znaša 400.000, v nemški avto-industriji pa okrog 100.000. Če primerjamo ti dve številki, vidimo takoj velikansko razliko, ki jasno kaže, s kakšnimi težkočami se bori nemška produkcija. Fosamezen delavec producira v Nemčiji na leto komaj 1.7 avtomobila, medtem ko napravi ameriški delavec 14 avtomobilov. To postane razumljivo, če omenimo, da ima Američan na razpolago 2,8 k. s. strojnega učinka, medtem ko ima nemški delavec le 1.4 k. s. Jasno je, da nemška industrija ne bo mogla nikoli doseči ameriške, vendar bo treba gledati na to, da se marsikaj izboljša. Konzum jekla v Nemčiji je znašal leta 1P28. 215.000 ton. Od tega je bilo le 1.5% domačega. Uvoz ameriških avtomobilov v Nemčijo je predstavljal vrednost Din 3 650.000.000 in so v tej vrednosti vračunana vozila, ki so se importirala gotova in ona. ki so se montirala v ameriških delavnicah v Nemčiji. Za visoko ceno nemških avtomobilov je kriva tudi prodajna organizacija in predvsem kreditni sistem, ki je v U. S. A. naravnost vzoren, saj se dobi avtomobil na odplačilo le za kakih 15% dražje, medtem ko je nemški za do 70% dražji, če se ne plača v gotovini. Takih ugotovitev je vse polno in člankarji *o precej v skrbeh, ker smatrajo, da bi se nemška avtomobilska industrija le tedaj lahko uspešno razvila, če bi našla pota za pocenitev produkcije pri dosedanji kakovosti. Gonilo motornega kolesa Iz v naši rubriki že omenjene knjižice »Nega motornega kolesa«, ki jo je izdal tehnični oddelek Vacuum Oil Co. posnemamo še sledeče važne tehnične nasvete za naše motoriste: Za vozača, ki hoče združiti največji učinek z nizkimi obratovalnimi stroški in izdatki za popravila potom znižanja trenja in minimalne obrabe, je važno, da skrbi za to, da se ohrani poleg motorja tudi gonilo v kar mogoče najboljšem stanju. Tvornost motornega kolesa se lahko prav znatno zmanjša zaradi prevelikega trenja v gonita. Zato moramo rabiti za mazanje gonila tako mazivo, ki zmanjša trenje na najmanj-io mero in ki prepreči oklikor mogoče prezgodnjo obrabo. Mazivo se mora dobro oprijemati, da ga ne bi odstranili od zobov visoki pritiski, in mora zajamCiti tih tek. Na drugi strani pa mora zadostno mazati tudi ležaje. Mazivo mora omogočiti lahko pretikanje ln ne sme odtekati iz okrova gonila, ako je bilo v njem na predpisani višini. Ne sme pa biti tako trdo, da bi zobniki vdolbili vanj grede in bi potem ostali nemazani. Mazivo mora biti take sestavine, da ne bi kemično ali mehanično delovalo kvarno na dobro polirane kroglične ležaje in zobe. Konstrukcija nekaterih vozil zahteva za mazanje mehko mast, ki se tudi pri mrazu preveč ne strdi in omogoči brezhibno sti-kanje. V zadnjem času se gradi zelo pogosto tkzv. konstrukcija enega bloka, t. j. motor in gonilo tvorijo enoto v skupnem okrovu. S tem, da se združi sistem jnazanja motorja z onim gonila, se je moralo predpisati motorno olje za mazanje gonila. Ako prenapolnimo okrov gonila z oljem, bo to izteklo. Če pa premalo napolnimo, se lahko zobje in ležaji obrabijo. Zaradi tega moramo vedno paziti na to, da napolnimo okrov gonila do pravilne višine. če je polnilna odprtina v okrovu gonila majhna, in če uporabljamo gosto olje, bo dobro, da olje prej segrejemo zato, da ga lahko vlijemo do pravilne višine. Gosta olja rabijo več časa, da dosežejo v okrovu pravilno višino. Mnogokrat se nam zdi, da smo že napolnili olje do pravilne višine, v resnici pa temu ni tako. Ako prevozimo 8000 km, moramo gonilo temeljito očistiti in napolniti moramo okrov s svežim oljem. Velika dirka v Monzi. 7. septembra se bo vršila velika avtomobilska dirka v Mon zi. Za dirko so razpisane zelo visoke nagrade v skupnem znesku pol milijona lir. Prva nagrada znaša 70.000 lir, druga 30.000, tretja 25.000 lir. Razen tega so razpisane še manjše nagrade. Pričakuje se, da bo udeležba na tej dirki zelo velika. ŠPORT Plavalna tekmovanja za državno prvenstvo Zelo dobri rezultati — Trije državni rekordi zrušeni — Vilfan postavi dva nova državna rekorda — Deževno vreme ovira potek tekmovanja Vreme našim juniorjem ni bilo naklo> njeno. 2e od ranega jutra je močno deže* valo, tako da so se tekmovanja pričela pod najneugodnejšimi vremenskimi prili« kami. Zato je pač jasno, da so v kopališču Ilirije številčno prevladovali tekmovalci sami, od občinstva so prisostvovali pri* reditvi le najožji interesiranci. Predpoldne se je pričelo tekmovanje ob 9. Na sporedu sta bili samo dve točki: predtekmovanja juniorjev na 50 m svo> bodno in skoki juniork. Juniorji so nasto« pili skoro polnoštevilno. Prijavljenih jih je bilo točno 50, na start jih je prišlo 44. Tekmovali so prav za prav vsi prijavljeni, tista šestorica, ki ni nastopila, pripada Brdjaninu (Beograd), ki ni prispel v Ljub« ljano, in Karlovačkemu Športnemu Udru« ženju, ki je sicer dopotovalo v Ljubljano, pa menda ne bodo startali. Predtckmova« nja so se izvršila v sedmih grupah, po štirje prvi iz vsake grupe so se plasirali za drugo predtekmovanje. Plasirali so se (Bob; Beograd; C » Con« cordia Zagreb; G « Gradjanski Karlovac, I « Ilirija, Jug; J « Jadran; P * Primorje; V « Victoria Sušak): Juniorji 50 m prosto: I. grupa; 1. Kuzmanič (J) 30.8; 2. Panj« kovic (V) 31.6; 3. Ciganovič (Jug) 33.4; 4. Stokič (Beograd). II. grupa; 1. Marovič (J) 39.1; 2. Vilfan (P) 29.3; 3. Grkinič (V) 31.2; 4. Betner (Jug). III. grupa: 1. Birimiša (J) 30.7; 2. Do« natič (Bob) 31.2; 3. Šuljič (C) 32; 4. Ži« rovnik (I). IV. grupa: 1. Brainovič (J) 29.5; 2. Raj« čevič (Jug) 32; 3. Fritsch (I) 32.4, 4. Balaš (G). V. grupa: 1. Gazzari (J) 30.1; 2. Dimi« trijevič (Beograd) 30.5; 3. Dabrovič (Jug) 31.4; 4. Negovctič (V). VI. grupa: 1, Radovan (Jug) 31.2; 2. Gr« čič (Bob) 31.8; 3. Durman (Beograd) 32; Fcrček (G). VII. grupa: 1. Prvan (J) 31; Z Marčeta (V) 31.5; 3. Lavrenčič (I) 31.6; 4. Bikar (Beograd). Doseženi časi so razmeroma dobri, to« da niso najboljši, saj smo pred 14 dnevi na podsaveznem prvenstvu šli pod 29. Naj« brže gredo na rovaš slabemu vremenu. Pod 30 »o plavali trije; Marovič, Vilfan ia Brajnovič, pod 31 «o šli Gazzari, Dimi« trijevič, Birimiša, Kuzmanič; razven Vilfa« na in Dimitrijeviča so vsi od splitskega Jadrana. Jadranova premoč v sprinterskih progah je očitna. Skoki juniork: Prijavljenih je bilo 12 tekmovalk, ki bi imele skakati v 2 gru« pah po šest. Startale pa so samo tri, ude« ležba je torej dosegla komaj 25 odst. I. grupa: Startali sta Kraljevič (J) in Wohlfart (I); plasirala se je samo Kra« Ijevič 23.58, \Vohlfart je bila zaradi ene« ga neizvedenega skoka diskvalificirana. II. grupa: startala samo Dovč (I) 33.52. Popoldansko tekmovanje so otvorile ju« niorke s svobodnim stilom na 50 m. Vre« me se ni spremenilo, kvečjemu v toliko, da je dež šc močneje lil. Vplival je skraj« no neugodno na potek tekmovanja, pa so tudi rezultati nekoliko zaostali za priča« kovanjem, dasi so v splošnem prav dobri. Juniorke so plavale v štirih grupah. Pri« javljenih jih je bilo 31, na startu sc jih je javilo samo 16, torej dobra polovica. Ve činoma jih je plavalo v vsaki grupi toliko, da so se plasirale vse za nadaljnje pred« tekmovanje, kljub temu pa je doseženih nekaj prav dobrih rezultatov, Medaničeva (V) je celo zrušila rekord. Juniorke 50 m prosto: I. "rupa: 1. Medanič (V) 35.6, nov dr« žavni rekord; 2. Lampret (I) 38; 3. Bradač (I) 36.6; 4. Ivančič (J). II.grupa: 1. župan (V) 37.4; 2. Wimmer (V); 3. Fettich (I) 40; 4. Jakaša (J). III. grupa: 1. Wohlfart (I) 38.4; 2. Kogoj (C) 40.8; 3. Kaliterna (J); nastopile so samo tri. IV. grupa: 1. Jenko (I) 41.8; 2. Surič (J) 42.6; 3. Margetič 47.6; nastopile so samo tri. Sledilo je drugo predtekmovanje junior« jev na 50 m prosto. V dopoldanskem pred« tekmovanju se je plasiralo za to tekmova« nje 28 plavačev, ki so plavali v štirih grupah po sedem. Nastopili so vsi. Kon« kurenca je bila že ostrejša, zato so se tu« di časi znatno zboljšali. Sedem jih je šlo pod 30. Škoda, da se nista znašla v isti grupi Vilfan in Marovič, tako se ni mogel Vilfan revanžirati za dopoldanski poraz. Vendar mu je revanža uspela vsaj posred« no s tem, da je dosegel najboljši čas dneva. Juniorji 50 m prosto, II. predtekmovanje: I. grupa: 1. Birimiša (Jug) 29.8; 2. Grki« nič (V) 31.2; 3. Lavrenčič (I) 31.6; 4. Gr« čič (Bob). II. grupa: 1. Marovič (J) 29.2; 2. Gazzari (J) 29.8; 3. Durman (Bgd) 34.6; 4. Nego« vetič (V); v tej grupi ni mogla jury do« ločiti 3 — 5 mesta, zato je odredila ponov« no tekmovanje za ta mesta med Durma« nom, Negovetičem in Rajčevičem (Jug). Slednji pa pri ponovnem tekmovanju ni prišel na start, pa sta se ostala dva po« lastila v ležernem plavanju teh dveh mest. III. grupa: 1. Vilfan (P) 28.8 (najboljši čas dneva); 2. Brajinovič (J) 29; 3. Šuljič (C) 30.6; 4. Panj kovic (V). IV. grupa: 1. Marčeta (V) 30.6; 2 Do« natič (Bob) 30.8; 3. Kuzmanovič (J) 31.2; 4. Prvan (J). V prsnem plavanju juniorji niso niti zdaleka dosegli udeležbe, kot so jo dosegli v sprintu. Prijavljenih je bilo 27 tekmo« valcev, ki so bili razdeljeni v štiri grupe po sedem, odnosno šest, startala je kom« pletno samo zadnja grupa. Vsega je star« talo 16 tekmovalcev, za nadaljnje predtek« movanje se jih je plasiralo 14. Rezultati: Juniorji 100 m prsno, predtekmovanje: /t1 L Pazin°vič (J) 1:32.2; 2. Jelič (Jug) 1;32.3; 3. Kostič (Bob) 1:43.2. II. grupa: 1. Ferček (G) 1:33; 2. Šturm (P) 1:37.6; 3. Skrbinšek (I) 1:43.8. III. grupa: 1. Midžor (J) 1:30.7; 2. Niko-Iajevič (Bgd.) 1:31.7; 3. Turkalj (G) 1:34.2; 4. Arčanin (V). IV. grupa: 1. Birimiša (Jug) 1:29.2- 2 {V?..1;?* 3. Daskalovič (Bgd.) 1:38; 4. Matosic (J). Nato so vrinili 15 minutno pavzo, pred« no sc je pristopilo k hrbtnemu tekmova« nju juniorjev. To tekmovanje se je priča« kovalo z velikim zanimanjem, ker sta se v njem imela pomeriti naš Vilfan in Mar« četa od Victorije. Od 25 prijavljenih tek« movalcev se jih je pojavilo na startu 15. tekmovalo se je v štirih grupah, pa tudi tukaj ni bilo, razen v eni grupi, prave bor« be za mesta, ker so se itak vsi tekmoval« ci plasirali za prihodnje predtekmovanje. fcdmo v prvi grupi so plavali za prvo me« sto m za — čas. Vilfan je plaval za štiri petine boljše kot na podsaveznem prven« stvu m postavil z 1.18.2 nov državni re« kord. Svojega tekmeca Marčeto je odpra« v![ z razliko skoro štirih sekund, od dru« gih bi bilo omeniti še Minija (V), ki drži lA%fiff so? ^ * P'",a P°d Juniorji 100 m hrbtno, predtekmovanje I. grupa; 1. Vilfan (P) 1:18.2, nov držav« ni rekord; 2. Marčeta (V) 1:22; 3. Duv« njak (Jug) radi prezgodnjega starta di« Z Sv 34.8; 4. •kvalificiran; 4. Zirovnlk U. grupa: 1. Lavrenčič rešena vseh skrbi za bodočnost«, bosta v kratkem pričela s >popolnim telesnim in duševnim preporodom«. i tega Spance nemščino, Francoze an- ' 1 gleščino in Slovane vse te jezike skupaj. Vedno več ljudi obvlada po več tujih jezikov in se seveda ne zanima za esperanto. Mednarodni kongres proti napitninam V Kodanju se je vršil kongres brivskih pomočnikov, ki so ga posetili nji hovi strokovni voditelji iz vseh dež.3l. Ena najvažnejših točk dnevnega reda je bilo vprašanje običajnih napitnin brivskemu osobju, proti katerim je kongres naperil sila ostro resolucijo, ki zahtva odpravo te miloščine, češ, da je za brivske pomočnike onečaščajoCe, da si morajo dobršen del svojega zaslužka priboriti s priklanjanjem in ponižnimi pozdravi ter uslugami. Boj proti napitninam se vrši že več let in so jih odpravljali že na najrazličnejši način. Sama mednarodna orgaxiizacija brivskih pomočnikov je bila že sprejela sklep, da jih je treba odpraviti — a vse zaman. Mojstrom je pač vše.\ da lahko na račun napitnin svojim pomočnikom delijo neznatne plače, pomočniki spet ne čutijo vsi, da bi bilo sprejemanje napitnin nekaj onečaščajočega. Tako bo navzlic mednarodnim resolucijam steklo bržkone še dosti vode v morje, preden bo to vprašanje spravljeno dokončno z dnevnega reda. Ruski poslanik v Stock-holmu Gospa Kolontajeva, dosedanja ruska poslanica v Oslu, je prevzela rusko poslaništvo v Stockholmu po umrlem poslaniku Koppu. Sovražniki esperanta Pristaši esperantskega jezika so imeli v Parizu svoj kongres. Na žalost so morali ugotoviti, da je dobil esperanto dva nova tekmeca. Prvi se imenuje novial, ki mu je avtor danski profesor Jespersen. Drugi, Skandina-vee prof. Sakriceon iz Upsale, je izumil »poenostavljeno angleščino« z olajšano izgovarjavo. Najbrž bosta imela oba nova jezika manj uspeha nego esperanto: pristaši esperanta tega jezika vsekakor ne bodo zapustili novialu na ljubo. Angleški zastopnik Robertson pa je kongresiste opozoril na drugo še večjo nevarnost, marveč na po vsem svetu razširjene Berlitzo-ve šole tujih jezikov. To mogočno podjetje se boji, da ne bi ostalo brez zaslužka in zaradi tega preprečuje razvoj mednarodnega jezika. Uči namesto Japonska policija Kakor v večini dežel, je tudi na Japonskem zakon, da mora policija areti-rance predati po določenem času redne-,mu sodišču ali pa jih izpustiti. Kakor v večini dežel, se tudi japonska policija ne drži brezpogojno tega zakona. Oziroma: drži se ga, ampak kako! Rok, da mora predati aretiranca sodišču ali pa ga izpustiti, obsega tam tri dni. Pred kratkim so pa prijeli nekega komunističnega študenta, ki ga v treh dneh nikakor niso mogli >omehčati«, t. j. ni se jim posrečilo, da bi ga v tako skopem času pripravili do priznanja na-prtene mu krivde. Torej so ga izpustili, a takoj pred vrati policijskega zapora so ga znova aretirali, držali so ga spet tri dni v zaporu, ker ga tudi sedaj niso omehčali, so ga ponovno izpustili in ponovno aretirali dva koraka od zapora itd. Ta procedura se je ponovila petnajstkrat. Sele po 45 dneh so uvideli, da ne bodo dosegli ničesar in so ga izpustili zares. ' Kača v brzovlakn Francoski listi poročajo iz Roche-forta o nenavadnem dogodku, ki se je primeril na brzovlakn, ki vozi iz Pariza v Biarritz. Baš ko je drvel s 60 km na uro pod nekim mostom, je padel skozi odprto okno nekega vagona med potnike podolgovat, temen predmet, v katerem so potniki v svojo grozo spoznali več nego meter dolgo strupeno kačo. Za srečo pa je težki padec nevarno žival tako omamil, da jo je utegnilo železniško osobje se pravočasno ubiti. Mir Eot znanost V času, ko se vršijo po Evropi veliki vojaški manevri, poročajo iz Francije o zanimivem pacifističnem poskusu. Bivši francoski ministrski majhen starinski parnflE, da jih popelje v Brazilijo. Lepotice se še niso odločile, da odpotujejo v Rio de Janeiro, ako pa bodo odpotovale, so sklenile, da se ne bodo udeležile javnih nastopov, ako bodo prireditelji puščali v nemar vse zahteve dostojnosti in porabljali deklice samo za vabo. Modne norosti Angleški zavodi za gojitev lepofe se ne zadovoljujejo več, da bi svojim obiskovalkam barvali krvavo rdeče, zdaj so se izmislili to, da jim slikajo na te nohte znake športa, ki ga imajo obiskovalke najrajši, n. pr. rakete za tenis ali pribor za crickett. Najbolj priljubljen znak pa je igralna karta. Radio Herriot predsednik Herriot namerava na lyon-skem vseučilišču ustanoviti posebno stolico za mir. V svoji utemeljitvi pravi Herriot, da naj bi ta stolica pomagala z znanstvenim delom najti najboljšo metodo za mirno združenje vseh narodov. Organizirana bo tako, da bodo njena predavanja posečali lahko tudi širši sloji javnosti, ne samo dijaki. Proti znova pojavljajočim se morilnim nagonom imamo samo eno orožje, pravi Herriot, in to je: Miru ne smemo več prepuščati slučaju kakor doslej, temveč ga moramo sistematično, trmasto in nepopustljivo organizirati. Komedija s kraljicami lepote Tekma v Rio de Janeiro za naslov kraljice vseh lepotic sveta, ki so jo priredili nekateri špekulanti, čedalje bolj kaže svoje pravo lice. Južnoameriška prireditev je podjetje nekaterih privatnikov, ki si hočejo zaslužiti s krasoticami milijone, zato je njih početje naravnost ostuden škandal. Deklice, ki so se odzvale vabilu v Rio de Janeiro, morajo dan na dan nastopati pred občinstvom v kopalnih oblekah ali v pižamah ter so izpostavljene pohlepnim pogledom dobro oblečene so-drge. Podjetje služi s temi prireditvami lepe denarce, krasoticam pa se pišejo v dolg veliki računi, tako da se marsikatera ne more več odtegniti sramotnemu izkoriščanju. Vendar se upirajo temu početju ter se branijo odpotovati v Brazilijo. Večina deklic noče več javno nastopati, miss Danska je že ušla s transporta, vendar ji je bilo mogoče osvoboditi se izkoriščevalcev, ko je oče plačal vse stroške in brzojavno zaprosil danskega konzula, naj skrbi, da bo dekle prišlo brez težav domov. Iz Havra odpotujejo zbrane krasotice v Lisabono, kjer jih čaka IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota. 9. avgusta. LJUBLJANA 12.30: Plošče. - 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: G. Loške igra na citre. — 19 30: Novi kazenski zakonik. — 20.15: Jugoslovanski večer; prenos iz Beograda in Zagreba. — 21.45: Pr enos z Bleda. — Napoved časa in poročila. Nedelja, 10. avgusta. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvcne glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Poljedelsko predavanje. — 11: Prenos odkritja Cankarjevega spomenika z Vrhnike. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Koncert cerkvenega pevskega zbora z Doba pri Domžalah. — 16: Duet na citre in kitaro. — 20: Tamburaški zbor ?/KrimaševDekle iz Elizonda«. — Nočni koncert. — STUTTGART 19.30: Koncert na citre. — 20.15: Koncert filbarmonicnega orkestra: mednarodna glasba. — 22.50: Godba za ples ih >šlagefjic. — BUDIMPEŠTA 13: Koncert opernega orkestra. — 16: Pesmi. — 17.10: Vojaška godba. — 19: Pevski koncert. — 20: Madžarske pesmi. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — Godba za ples. — 21.02: Opera j-Seviljski brivec«. Vogali ulic ▼ Amsterdamu Mestni očetje nizozemske prestolnice ne imenujejo samo cest po slavnih možeh marveč na vogalih ulic postavijo tudi njih umetniške kipe. Slika nam prikazuje Michelangela in Rubensa v zelo originalni izvedbi. Frčderic Boutet: Njena skrivnost Ob devetih zjutraj je sobarica kakor običajno potrkala na vrata. Simona se je prebudila in odprla še zaspane oči v svoji dekliški sobi. ki so jo zatemnjevali zastori in kjer bo bivala le še nekaj dni. — Noter! je rekla. Sedla je v postelji in vzela zajtrk. Dobila je bila nekaj pisem. Eno jo je vznemirilo. Bilo ie obilno frankirano. Nepoznana ženstca pisava. Odprla ga je. Pola papirja z isto žensko pisavo kakor na ovitku. Poli je bilo priloženih več pisem z moško pisavo. Simona je pričela citati polo? »Gospodična Simona Tracy, čez nekaj dni boste poročeni z gospodom Robertom Moultierjem. Čestitam Vam. Gospod Moultier je res zapeljiv človek. To vem jaz posebno dobro, odkar me je pred tremi leti zapeljal. Od tistih dob pa do minulega meseca je bil moj ljubček. Ko sem se seznanila ž njim, sem bila mlada in neizkušena. Ni mu bilo težko priboriti si mojo ljubezen. Verjela sem njegovim lažem. Hočem reči, da sem bila neumna, ker sem mu verjela, ko mi je obljubljal zakon. Žrtvovala sem mu vse. Zaradi njega sem izgubila rodbino in prijatelje. Bila sem mu popolnoma vdana. Zanj bi bila tudi skočila v ogenj. Ni se poročil z menoj. Pred nekaj tedni je postal hladen, tuj in vznemirjen. Pritoževal se je, da sem mu v napoto, in mi očital vse mogoče napake. Začudena sem si ga skušala znova pridobiti, brez uspeha. Nazadnje sem ga prosila za iskreno besedo in on mi je rekel, da zapravlja z menoj svoje življenje, da njegova rodbina nikdar ne bo privolila v poroko z menoj in da se bo oženil »v svojih krogih,« to se pravi, z Vami, kar sem zvedela pozneje. Blaznela sem od bolesti in jeze... Rotila sem ga — zaman — moje trpljenje ne zanima nikogar — niti trenutka se ni oziral na to. Omožite se z njim... A prej prečitajte teh nekaj pisem, ki mi jih je pisal pred dvema letoma v času najine ljubezni ko je bil na potovanju v inozemstvu. Videli boste, kako zelo me je ljubil in razumeli boste, da je moški, ki piše ženski take stvari iin jo potem zapusti, strahopetec in lažnik, zmožen vsakega izdajstva. Ne pretim Vam z nikakim škandalom. Grem iz Pariza, da si poiščem kako službo na deželi. Ta človek je uničil moje življenje. Premislite, če ste še pripravljeni, da mu zaupate svojo bodočnost, in če morete verjeti njegovim Iju-bavnim besedam, zakaj gotovo Vam pravi — s prepričevalno strastjo — da razen Vas še ni ljubil nobene. Zbogom, gospodična. Suzana Vigne,« Kljub svojemu presenečenju Simona ni razmišljala o njem. Radovednost jo je premagala, da je prijela takoj ona pisma, ki jih je bil pisal Robert Moultier — takoj je spoznala njegovo pisavo — Suzani Vigne, ki je na tako poseben način posegla v njeno življenje. Prvo pismo se je pričelo takole: »Moja nad vse ljubljena Suzi!« Potem je sledila sentimentalna in strastna vsebina s hotenimi otročarijami, nežnostmi in strastnimi zatrjevanji, hotljivimi spomini v najmanjših detaljih s tako drznostjo, da je Simona — čeprav poučena — zardevala. Njeno začudenje je bilo ogromno. Nikoli ni mislila, da je Robert sposoben takih občutkov in izjav. Robert je bil stopil v njeno življenje pred šestimi meseci o priliki neke proslave pri Duttre Liancourtovi. »Moja mala Simona, predstavim vam gospoda Moultierja,« je rekla gospa Duttre-Lian-courtova, ki se je po svojem kohčnem izstopu iz ljubavne skupnosti tolažila z zvajanjem zakonov. Simona je videla, kako se ji je priklonil gospod kakih tridesetih ali pet in tridesetih let. Visok, črnolas, korekten. Njegov obraz je bil nekako ošabno mrzel. Počasi se je od-tajal in pokazal mladi deklici, da mu je všeč. Tudi njej je bil simpatičen. Sestala sta se t onovno in opazila je, da je iskal prilike za novo svidenje. Pozneje je iz njegovih besed razumela, da jo je zasnubil, česar se pa ni mogla spomniti. Bil je iz odlične rodbine ter je zavzemal v industriji visoko mesto. Simona, ki ji niso ugajali zelo mladi in preveč moderni ljudje, je privolila v poroko z zadovoljstvom roditeljev, ki sta si želela te zveze. In ta tako spoštljivi in rezervirani ženim je bil zmožen tako pijane ljubezni, kakor jo je opisal v svojih pismih? Ali more vnanja hladnost skrivati tolikšno strast? Simona je bila vsa začudena. Nenadno ga je vi-videla v popolnoma drugi luči. Nikoli ni videla v njem ljubimca, ampak samo svojega bodočega moža, primernega in dobro situiranega življenskega tovariša. Začutila je, da jo peče ljubosumnost. »Ali je lepa?« se je vprašala, ko je mislila na Suzano, ki je ne bo nikoli poznala. »Ali je zato tako hladen z menoj, ker jo je tako strastno ljubil? Poroči se z menoj in to mu zadošča...« Mislila je, da bi razdrla zaroko, pa se je premislila. Robert Moultier je imel sedaj zanjo večjo vrednost — vrednost ljubezni, ki jo je bil vžgal drugi. Vedela je, kaj je bil za ono drugo, hotela je vedeti, kaj bo zanjo. Vstala je, zaklenila pisma v svojo pisalno mizo, sklenila, da ne črhne roditeljem niti besedice o tem, in se zamišljeno oblekla: življenje je bilo dobilo zanjo nov pomen. Robert Moultier pride popoldne. Pričakovala ga je tako nepotrpežljivo kakor še nikoli. Ali ve, da je njegova bivša ljubica poslala ta pisma? Prišel je tih in korekten kakor vselej, a Simoni se je videl drugačen. Ali ni opazila v njegovih očeh bliskov strasti? Oklevala je. Opazovala je in skušala videti kako zadrego, ki bi ga izdala. Toda bil je popolnoma miren. Ne, ni vedel, da je dobila pisma. Postala je nervozna in zdajci vprašala: * Ali misliš, da more moški strastno ljubiti žensko in za njo spet drugo?« Bil je začuden. Nikoli ga ni bila vprašala kaj takega. »To je na moških,« ie dejal mirno. »Mislim, da so mogoča mrnoga ljubimkanja, a prava ljubezen ie v življenju samo ena. Toda zakaj si me to vprašala?« Rada bi bila odgovorila: »Zato, da bi zvedela, ali boš mene prav tako strastno ljubil, kakor si Suzano? Ali pa spadava ona in jaz med ljubimkanja?« Toda rekla je samo: »Zaradi nekega romana, ki sem ga čitala.« Niti slutil ni o pošiljatvi pisem. Ni vedel, kaj vse je vedela. In prav je bilo tako. Imel je skrivnost pred njo. Tn njeno poznanje te skrivnosti je bilo njena skrivnost, njeno orožje pri vstopu v zakonsko življenje. Pristopajte k Vodnikovi družbi! V. WilUams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. »Zasledujejo te, kaj ne? ... Pauvre petit, ali se bojiš ...« »Ne bojim se zase. Bojim se za nekoga, ki mi je drag...» Sam ni vedel, zakaj je razkril svojo bolest pred to pocestno žensko. A tako dolgo je bil že sam s svojo bolečino, da mu je bilo govorjenje uteha. Dekle se je trudno nasmehnilo. Ponudila mu je vrč. »To je edina tolažba,« je dejala. »Samo ta nam da pozabljenje. Kolikokrat jih vidim, ko prihajajo, izmučeni, izčrpani in obupani, a po nekaj požirkih jim odleže. Le dečko si! Daj, skupaj bova pila, jaz plačam zate!« Poklicala je krčmarja, ki je dremal v kotu. Prišel je in napolnil vrč. S stopnic so se začuli težki koraki. Več mož je prišlo v klet in vsi so bili prav tako umazani, kakor ostali gostje. Vsak izmed njih je nosil v roki sekiro ali lopato, ki jo je potem odložil v kot. »Ali ste opravili?« je vprašal krčmar novodošlece. »Da!« je odvrnil eden izmed njih. j Koliko jih je bilo danes?« »štiri in šestdeset!« »Vraga!« je vzkliknil krčmar in stisnil pesti. »Da, spet jih je bilo veliko,« mu je drugi odgovoril. »Zdaj nam pa daj okrepčila!« Krčmar je odhitel. Hektor se je nagnil k dekletu in vprašal: »Kje smo? Kakšna krčma je to?» »Splošno jo imenujejo krčmo pri »Vdovi«. Nikoli nisem slišala drugega imena.« »In — kje je ta krčma?« Vsa začudena ga je pogledala. »Nu — v grobnici nekdanjega Picpuškega samostana.. .. Picpusl Pri tem imenu jo je Hektor ves prepaden pogledal. »In kdo — kdo so ti ljudje?« »Moj Bog, grobarji so!« je odvrnilo dekle čudeč se, da ni vedel. Hektor ni mogel odgovoriti. Poskočil je,prevrnil stol, ki je stal za njim, in stekel ven. Zunaj se je danilo. Prišel je na zaraščen vrt, odkoder je vodila steza na cesto. Tam se je od utrujenosti zgrudil in zaspal. Cez dve uri se je zbudil. Počasi se je spomnil, kaj se je bilo zgodilo. In ko je bila ura deset, je stal na trgu pred sodno palačo. Sodna dvorana je bila nabito polna. Zrak je bil soparen, čeprav so bila vsa okna na stežaj odprta. Mahoma je v dvorani vse utihnilo. Hrušč se je polegel in oči vseh so se uprle v mala vrata ob levi strani dvorane. Vrata so se odprla in stražnik je pripeljal prvo žrtev. Bil je majhen, čokat mož. Jetnik je pogledal po dvorani. Ko se je obrnil, je Hektor spoznal v.JVern Pofrdora, Zouzouinega hišnika. Kako je ta prišel pred sodišče? A med dolgo vrsto jetnikov, ki so zdaj drug za drugim prihajali v dvorano, je zagledal tudi Marto, bledo in prepadeno, in za njo sivolasega vrtnarja Alcesta, ki je bil videti ves potrt. In potem, za mnogimi, mnogimi drugimi — Zouzou! Ko je ona vstopila, je množica nehote občudovala njeno lepoto. Na sebi je imela preprosto mušljinasto obleko in videti je bila mirna — neverjetno mirna. Prijazno se je zahvalila vojaku, ki ji je pokazal prostor med jetniki. Zdajci pa se je začulo iz množice jezno mrmranje. Pripeljali so bili debelega moža in Hektorjevi sosedje so trdili, da je neki špekulant z žitom. »A mort!« je nekdo zaklical. In spet je postalo vse tiho. Hip nato so se začuli občudovalni vzkliki. Ljudje so vstajali, da bi bolje videli zadnjega jetnika, za katerim so se bila zaprla vrata. »Oseminštirideseta!« je zašepetala ženska, ki je sedela Dopisi Hektorja. A on je ni slišal. Loison je bila vstopila v dvorano. 28. poglavje. Zadnfa krvniška dvokolnica. Vedel je, da se bo hrabro držala. Te mirnosti in te hladnokrvnosti pa vendar ni pričakoval. Njen obrazek je izražal toliko tihega pokoja, da je bila videti srečna. V njenih očeh je bilo sicer nekaj začudenja, a niti senčice strahu, ko je šla za stražarjem, ki ji je določil prostor v tretji klopi. V sodni dvorani je postalo spet vse živo. Ljudstvo je razgrajalo in pelo, jetniki so vpili in se zgražali nad občinstvom. Glasno so govorili med seboj ali klicali kako besedo prijateljem, katere so bili zapazili med poslušalstvom. Nihče se ni menil za večkratno opozorilo, naj mirujejo. Žele ko so vstopili sodniki, se je polegel hrušč in vsi so vstali v pozdrav. Kakor v snu je slišal Hektor, kako je utihnil vsak ropot, in kakor v snu je zagledal rdeč obraz pod košatim klobukom. Bil je javni tožilec. Hektor ni videl ničesar več. Vse, kar se je godilo okoli njega, je utonilo in zamrlo. Videl je le Njo, edino, ki jo je ljubil iz vsega srca. Loison je pazljivo gledala občinstvo s svojimi lepimi očmi. Roke je upirala v sprednjo klop. Hektor se je sklonil daleč naprej. Vedel je, da ga išče. Ali ga bo mogla najti med tolikimi obrazi? Kako rad bi bil poskočil in zaklical: »Evo me, Loison, tu je tvoj Hektor, ki čuva nad teboj in snuje načrte, kako bi te otel smrti — tvoj Hektor, ki bi po kolenih preplazil ves svet, da te odkupi — tvoj Hektor, ki se mu neizmerno toži po tebi!« A bil je kakor ohromel. Za trenutek ga je obšlo, kakor da so se Loisonkine oči srečale z njegovimi — a tisti mah jo je pobegnil stražnik za rokav in ji velel, naj gleda sodnike. GROBELNO. C. M. podružnica priredi lutri, v nedeljo 10. t. m. popoldne vese* boo. Prosta zabava, srečolov, ples i. t. d. V slučaju slabega vremena v restavraoij» sVih prostorih. BREZNICA. Počitniška kolonija ljub« lianske mestne občine priredi 100. t. m. ob 15. t Društvenem domu na Breznici aka= d«raijo v prid ubožne brezniške šolske mladine. Na sporedu so: dcklamacije, petje, prizori, igra i. dr. Za obilen poset se priporočajo — kolonistinje. SMREČJE NAD VRHNIKO. 15. t. m. bo rusvetite-v norega zvona pri naši podruža nna m kakor običajno cerkveni shod Ve» Mkega Šmarna. Ob po! 10. bo posvetitev rvoma, ob 10. slovesna sv. maša s cerkve* ni/na govorom in darovanjem za zvon. Z v on on" so: 1. C 1500 kg 1. 1890, II. E, 700 kg 1. 1929, III. G, 480 kg 1. 1725 od Sv. Treh kraljev (Vrh) in IV. A, 338 kg L 1930. Za izletnike so naši kraji najbolj priljubljena točka, ker se nudi krasen razgled na pol ure oddaljeni Vrh Sv. Treh Kraljev in slovenske kraje v Italiji ter proti Ljubljani. Pridite, izletniki od vseh krajev ta dan v Smrečje, da ste deležni naše lepe svečanosti. Z« okrepčala bo do« v torno brizgalno in gasilski voz. Društvo je bilo komaj pred letom ustanovljeno in si šteje v čast, da že more pokazati tako lep uspeh. V prvi vrsti gre zasluga gg. Lovše* tu, Smrekarju in g. Jerini, ki so žrtvovali mnogo svojih moralnih in materielnih moči v prospeh društva. Kakšnega pomena je gasilno društvo za Ribče, vemo vsi prav dobro, saj smo edino po brodu veza= ni z večjim, bližnjim krajem s Kresnicami in tudi ta zveza je odvisna le od velikosti Save, ker je ob hujših nalivih vožnja z brodom skrajno opasna. Zato vsa hvala našim požrtvovalnim gasilcem, ki se niso strašili truda in si nabavili prepotrebno brizgalno. Priskočite jim vsi na pomoč in udeležite se veselice, ki se bo vršila v ne> deljo popoldne na vrtu g. Lovšeta. LUKOVICA. Društvo za narodovo zdravje v Lukovica priredi t« nedeljo po dveh letih zopet enkrat rei^to vrtno ve» selico v vseh prostorih ge. Vidičeve. Ker je bilo to društvo prvo svoje vrste v Slo* veniji ustanovljeno in dosledno vrši svo= jo nalogo, vabi vse one, ki jim je zdrav* stveni blagor naroda vsaj nekoliko pri st* cu, kakor tudi one, ki žele združiti prije* tem daljši izlet z veselico, ki se prične ob 15. z bogatim sporedom. -vfiriltl' fi Io, ki Vas ko zadovoljilo! adovoljilo! . : ' * -"..i • " -• ..,;• v).':-- ■ • - "" V : .. . ' " ' - ^ --.*"1 - - ; >••."•.' . •■•V" .*" R OTB A RT- LUX UOSA. ROTBART-SONDERKLASSt V . B/-In . vvnuirtn^t, . . . MOND-EXTRA GOLD . ROTBART (LILA) /;■ MOND-EX T R A < GR UN), 'V' R O T H • B O C H N B R D. D, Špecfjatua tovarna aparatov ca britje tn rezil. BERLIN. Zastopnik sa Jngos!avlJ»- M O R I C A K A L O E R O N. Beograd. Knet TEMPELHOPDN. Mlhajlov Venac 23 a 183 Trstje za (trope ttro^sjts I® pri domači tvornld, katera EDINA izdeluje to blago iz naJboljSega materifala In prodaja najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana Gradaška nI. St 22. tel. 2513 Telefon 2718 SLOVENIA -TRANSPORT Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. S«. 147 St. 29239 30. Razpis. 11318 Mestno načelstvo razpisuje oddajo težaških In zidarskih del za napravo novega opornega zidu v Streliški ulici. Vsi razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski dre-Tr»r«d 211. med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 14. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne istotam. Mestno načelstvo ▼ Ljubljani dne 6. avgusta 1930. Savinjska podružnica slovenskega planinskega društva r Olju naznanja žalostno vest, da je umrl v Gornjem gradu njen ustanovitelj, častni član in dolgoletni načelnik, gospod Fran Kocbek ■adnžitelj t pokoju Za razkritje in spoznavanje Savinjskih planin, za utrditev njihovega slovenskega značaja in za turistiko si je pridobil nevenljivih zaslug. Čast njegovemu spomina! Celje, dne 7. avgusta 1930. 11321 Javna prostovoljna dražba V soboto dne 9. t. m. ob 10. uri se bo vršila v Ljubljani, Kolodvorska ulica 31, .javna prostovoljna dražba ene tovarniško nove Internacional Harvester tovarne ša-| sije 2 l-s tonske. 11315 Primarij dr. Rihard Jug |ne ordinirado 10. septembra Radio naročniki: Sedaj je čas za popravila, pregled ln mo-[ dernteiranje VaSih radio aparatov. Obrnite I se tozadevno na špec. radio trgovino I RADIOV AL. — Ljubljana, Dalmatinova ! ulica štev. 13. 10618 Zamenjava starih aparatov za najmodernejše. čaše -ove aparati za vkuha* Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »daven« ie mast Dobite v lekarnah, droze- rijah ali naravnost iz tvor-nice in eiavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak 261 IZVANREDNA fKILKAl Zelema .Minska patent postelja zloiljiva, ■ t»- fieciraAom madracom. M-o praktična z. vsako hiio, hotele, noiae slui-b. ia potujnt* * osobe stane samo Dia 39*.—. Razpošiljam po poltac-oom povzetju. TAKO IZfiLEDA SUtfEN >1 orvooEM Les... patcat pfesUlj«, rlofljiva. » tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo O M0. Leialka ta snnčan!e — (Lie(estuhl) najnovije vrsti, stane samo Dfn 150. vanje so prispeli. ^FRUCTUS'4. Ljubljana, KREKOV TRG 10. 60a Nakupni trg češkoslovaškega eksportne- ga blaga odličnih svetovnoznanih tekstilnih izdelkov. XI. 16. do 22. avgusta Vozne olajSave v: Jugoslaviji 50 % C. S. R. 33 % Dopotovanje brez vizuma. Legitimacije oddaja: SPLOŠNI SEJEM TEKSTILNI SEJEM SEJEM TEKSTILNIH STROJEV TEHNIŠKI SEJEM Ljnbljana: Aloma Company, Aleksandrova cesta 2; Čsl. konzulat, Blehveisova cesta 181. 10553 Sele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati L A R S 1 T ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade ln je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po poŠti razpošilja 166 DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE. Elektro - veletvrdka išče za fakturno deljenje samostojnega gospoda, ki je že v istem svojstvu bil zaposlen. Znanje strojepisa potrebno. Gospodje z daljšo prakso v elektro-branži naj se javijo z navedbo dosedanje prakse na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Fakturist«. 11285 aaal Madr.cl "ponjeoi • »ol-oom stanejo samo D 75*. L. BROZOV1Č, ZAGREB ILICA 82. 138 KONTORISTINJO vestno, samostojno moč, zmožno vseh pisarniških del, z znanjem slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi, SPREJMEM s 15. avgustom ali 1. septembrom v stalno službo. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisom zadnjega šolskega spričevala, navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevo plače je poslati na podružnico >Jutra« v Celju pod šifro: »Manjša industrija«. 11309 Zahvala Za izraze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega sina Brano Juha izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih šopkov in vencev ter pevcem in godbi narodnega železničar-skega društva »Sloga« in vsem, ki so spremljali blagega pokojnika v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. H306 žalujoči ostali. CEHE MALIM OOLASOMt Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 Mali&glasi tfCdcr hoče £ "oZ" aK Ca/ee druge informacijo ti cd o mcmaKh cfJamov naj pri Idi i •icef n« bo prejet naci/v ncccv mm marin >tt£cvora t <2(0**1 CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem x naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 1 fladevi matih ogCa&ov ln druge informacije tičoče te oglasov, te dobijo tudi * podružnicah ».JUTRAc v flovem mestu * »o sprejmem v trgovino mešanega bia«ra. Ponudbe pod »Trgovski učenec« na oglasni oddelek »Jutra«. 32210 Dekle s*a1TO 15—20 let, polteno, ki ima veeelje do gostilne in male trgevine na deželi ter do drugih domačih del. sprejmem takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteno dekle«. 32129 Fotogr. pomočnika dobro izurjenega, s plačo po dogovoru sprejme v stalno službo atelje Ivančič — Crikvenica. 32552 Postrežnico srednjih let, po možnosti vpščo nemščine iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32595 Učenke za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova 13. 32574 Vajenca in pomočnika za avtokleparstvo sprejme takoj Al. Dudek. Ljubljana, Tržaška cesta št. 10. 32568 Sedlar, pomočnika iš' em. Prednost imajo lira rji, ali vajeni izdelovanja gamaš. Naslov v jgl. oddelku »Jutra«. S2176 Vzgojiteljico popolnoma samostojno — z znanjem slov. in nemškega jezika, iščem k 2 deklicama Potrebno je tudi nekoliko znanja šivanja. Ponudbe na odružnico »Jutra« v Mari-nru pod značko »Ljubezen d" otrok«. 32647 Čevljar, vajenca sprejme Ivan Novak, ličen št. 81 — St. Vid rad Ljubljano. 32107 20 krojačev konfekcijonerjev sprejme oblačilniea »Ceh«, fr.-onje Hrana in stanovanje isto-tam. 32425 Trgovsko učenko s primerno šolsko izobrazbo — pridno in pošteno sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Josip Kos-mus, Loka pri Zusmu. 32531 Zastopnika za Slovenijo iščem za prvorazredne izdelke za čiščenje čevljev. — Ponudbe Zagreb I. 80. 32594 Folcanje prevzamem na dom. Dopl se pod »Inteligentna« na oglasni oddelek »Jutra«. 32534 Trgovskega vajenca lepega vedenja, z dobrimi šolskimi spričevali in čedne zunanjosti, ki bi imel veselje do trgovine, sprejme Ant. Savnik, trg. v Škofji Loki. 32208 Šivilj, pomočnico natančno in spretno sprej mem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32608 Upravitelja (gospodarja) sprejme takoj Dijaški dom v Kočevju. — Kavcija 100.000 Din. Pogoji v društveni pisarni. Prijave do 14. avgusta 1930. 32607 Trg. vajenca dobrih in poštenih staršev, dobrega računarja sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga na deželi. — Martin Guček, Dobje, pošta Slivnica pri Celju. 32653 Radio-tehnika veščega in zanesljivega, z daljšo prakso, sprejmem takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Radio«. 32656 Avtogenske varilce popolnoma izvežbane v va-renju tanke pločevine — sprejmemo v trajno dalo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Varilec 1930«. 32638 Potnika zmožnega krojaške stroke, :prejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Lepa eksistenca«. 32543 Potnika s stalno mesečno plačo In dnevnicami išče zavarovalnica v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Zavarovalnica« na oglasni oddelek Jntra. 32536 Potnika manufaktnrne stroke. za obisk privatnih strank, za Gorenjsko sprejmem D°d ugodnimi pogoji v stalno službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Potnik Gorenjsko«. 32539 £ * J 11 It "i* WA T«1* Li f4 l Resne zastopnike za obiskovanje priv. strank 2 odličnim predmetom za domačo porabo. — Samo marljivi gospodje naj se javijo pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«. S2323 Zastopnike za prodajo petrolej, sve-tiljk poznane svetovne tovarne »Standard« iščemo. Možnost velikega zaslužka Standard svetlost, Beograd — Francuska ulica 28. Prepisovanje v nemškem in slov. jeziku na lastnem stroju prevzamem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna«. 32535 Šoferska šola Gojko Pipenbacber Ljubljana. Gosposvetska 12 Specialni učni avtomobil 32168 I. oblastv. konceslionlrana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunatska cesta štev. 30 (Jngoavto) telefon 2236 Pouk in oraktične vožnle 251 < m Zobozdr. asistentka z daljšo službeno dobo išče mesta v svrho izpopolnitve. najraje v Ljubljani Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« ood značko »Dobra pomofi v kavčuku in zlatu«. 27052 Kot blagajničarka ali v kaki pisarni iščem službo proti nizki plači — v mestn ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hvaležna z«. 32476 Odvetniški uradnih slov. ln nemške stenograt. želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša konceptna moč«. 32472 Knjigo vodinja s petletno prakso, zmožna vseh pisarniških del, želi premeniti mesto. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Knjigovodinja 44«. 32444 Kontoristinja prvovrstna moč s petletno prakso, išče stalno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kontoristinja 43«. 32443 Trgovski uradnik z devetletno prakso in sedemletno špedicij, prakso, knjigovodja in kore-spondent, išče službo. Na-siov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32439 Stenografinja in strojepiska s 3 in polletno prakso želi premeniti službeno mesto. Gre tudi kot blagajničarka ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra stenografinja«. 32364 Pekovski pomočnik s 1000 Din kavcije, išče stalno slnžbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32580 1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nagrada«. 32581 Mladenka stara 15 let, močna, zdrava in poštena, sirota brez staršev, s 5. razredi meščanske šole, išče mesto vajenke v trgovini z mešanim blagom. — Gre tudi kot frizerka ali karkoli. Ponudbe n3 oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujna rešitev sedanjega položaja«. 32j82 Uradnik z večletno prakso — išče službo v spedicijski ali skladiščni 6troki. Zmožen je slov., italijanskega in deloma nemškega jezika. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Računar«. 32473 Poklicni šofer išče službo. Ponndbe pod šifro »Primorec« na oglasni oddelek »Jutra«. 32636 Pekovski pomočnik trezen in zanesljiv išče stalne zaposlitve kot skupni delavec. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 32644 Rudi* Radio-aparat 4—Scevni, v dobrem stanju kupim. Ponudbe z opisom in navedbo zadnje cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jamstvo«. 32631 Filatelisti, pozor! Večjo množino krasnih znamk prodam. — Resni kupci naj vprašajo za naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 32448 Opremo za mesarijo sestoječo iz pulta, blagajne. tnale za sekanje mesa, medene tehtnice z uteži in obešalnikov, poceni proda Ivan Jeilenz. trgovina usnja, Celi«, Prešernova ul 32103 Malinovec pristen, pripravljen iz aro-matičnih gorskih malin, kg do 18 Din nudi stara lekarna »Pri orlu«. Celje. Glavni trs. 31635 Motor Harley-Davidson, 350 cm* OHV, takoj prodam za Din 12.000. Na ogled na Miklošičevi cesti 17. 32490 Auto plašča 740 X 140. skoraj nova, rabljena 500 km. no nizki ceni naorodal. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 31648 Fiat 509 dvosedežni, kompl. oprem-IjeD naprodaj v garaži Stupica, Ljubljana, Slomškova ulica 13. 32579 Motorno kolo Arlel brezhibno, z veliko prikolico OHV 500 m* prodam. Pojasnila daje fv.m ZJeb-nik, urar v Domžalah. 32421 Avto Fiat 509 štirisedežen, odprt, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Avlo 509«. 32629 Motorno kolo »Wanderer«, zelo dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31981 Avto rezervno kolo s plaščem Continental 6 X 32, se je izgubilo med potjo od Višnje gore—Grosuplje— Ljubljana. Najditelj naj se izvoli zglasiti z dopisnico proti nagradi pri tvrdfci D. Guštin, Moste pri Ljubljani 32623 Šofer trezen in zanesljiv, Jeli premeniti, ali nanovo kjerkoli nastopiti službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32628 Dijak ki je dovršil 4. razrede meščanske šole b prav dobrim uspehom in z završe-nim izpitom, išče službo Pisarniškega pomočnika ali ;aj sličnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Iščem službo«. 32544 Moško kolo dobro ohranjeno naprodaj v Zg. Šiški št. 4. 32573 Premog in drva prodaja Jezeršek.- Vodmat 200 Trboveljski cement ima v zalogi trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 32447 Nova pripovedka h slika] V nedeljo, dne 10. t. m., prične Izhajati na običajnem mestu „ Sambo in Joko" vesela levja istorlja priljubljenega g. Th. Rotmana Opozarjamo nanjo vse stare in mlade bralce »Jntra« ter jim želimo obilo zabave in smeha! Tehtnice •Florenz E*oress«. tehta 10 kg. brez otežev. deci-malke 1'100 1/1000 kg malo rabllene do nizki ceni orodam vsled ooustitve trgovine. Naslov oove ogl. oddelek »Jutra«. 29052 Odpadke od žage hrastove, lelkove In bu> kove nudimo, vezane po Din 1200. nevezane do Din 1000 za 10.000 kg franko vagon Črnomelj. — »Zora« d. z o. z.. Črnomelj. 28006 Reform steklenice za vknhavanje sadla tn po-vrtnin. se odlikujejo s popolno zanesljivostjo in nizko ceno. Zaloga za Jugoslavijo Lovro P e t o v a r. Ivanjkovci. — Ceniki na zahtevo. 27180 Puhasto perje k g DO 38 Din razpošiljam do oovzetlu nalmanl 5 kg DOtem čisto belo gosle kg do 130 Din In člstf onh kg do 250 Din. L. Brozovič Zagreb tlica 82. kemična čistilnica oerla. 262 Dira na vzmeteh kočija ter razna konjska in hlevska oprema naprodaj med 12. in 14. uro v Medvedovi 28 — Ljubljana VII. 32575 2 manjši lončeni peči poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32616 Brusnice v vsaki množini po dnevni ceni kupuje Srečko Potnik in drug, Ljubljana. Metelkova al. 13. 32352 Stare steklenice razne, majhne kupim. — Sv. Petra nasip štev. 15, pritličje. 32332 Več stolov za kino rabljenih ln dobro ohranjenih kupim Ponudbe pod »Kino stoli« na oglas, oddelek »Jutra«. 32210-a Mehkega lesa suhega, v debelosti 15 mm in v širini od 15 cm naprej, kupim večjo množino Navesti je ceno za 1 m1 franko Celje. Kupim tudi stroi za cinkanje (Zinkmaschine). Fonu lbe ra I. celjsko mizarsko zadrugo v Celju. 32406 Stalno službo in udeležbo na podjetju dobi tisti, ki vloži v vaj-no podjetje 30000 Din. — Ponuiibe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Resno podjetje«. 32217 Gostilno in mesarijo dobro idočo, z lepim gostilniškim vrtom in njivo, hlevom, ledenico in klavnico, na zelo prometni cesti, z vsem inventarjem prodam za 360.000 Din. — Prevzame se lahko takoj. — Naslov pove podružnica »Jutrac v Mariboru. 32298 Hišo z manjšim posestvom ln gostilno, ali brez nje. blizu mesta ali v industrijskem kraju kupim. Ponndbe s ceno na naslov: A. Križe. Ptuj - Haidina 2. 31619 Bukovih gozdov samo večie komplekse, od katerih les bi moral biti soosoben za izdelavo pragov. kupujem stalno. Isto-tako kupujem bukove ora-ge za francoske železnice, za dobavo oktober 1930 do aorila 1931. Ponudbe na naslov: Anton Petrič. Novo mesto. 284 Prodam najideal-nejšo pozicijo s prekrasnim razgledom — 2 ha obsegajočo — sadovnjak, travnik in njive — v zdraviliško - letoviškem kraju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32551 Zidano hišo z 2 sobami, kuhinjo, vežo, 3 kleti, gospodarsko poslopje. velik vinograd, njive, sadonosnik, travnik za 2 živini, tik farne cerkve, četrt ure od kolodvora Mestinje prodam za 80.000 Din. J. Skodič, Sv. Peter, Medvedovo selo 15, pošta Podplat. 32549 Svetel lokal s skladiščem oddam na Dunajski cesti št. 37. Informacije istotam v I. nadstropju, desno. 32571 Lep trgovski lokal na najboljšem prostoru Maribora oddam v najem. — Opremljen je s stelažami in pulti. — Dopise z navedbo stroke pod »Dolgoletna pogodba« na podružnico Jutra v Mariboru. S2648 Stanovanje 2 ali 3 sob, po mož.nsti s kopalnico, v eentru mesta za takoj ali pozneje išče mirna stranka. Ponudbe i.a naslov: N. Miljutin, Gledališka ul. 8-111. S2458 Gostilno dobro Idočo, v bližini Ljubljane oddam takoj v najem Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32515 Hiša v Mariboru pritlična, 5 »ob. kuhinja, .okal, klet, dvorišče, elektrika ln vodovod; v sredini mesta naprodaj za 95-000 Din. Informacije daje Albin Leban, Maribor, Pristan 11. 32524 Na Bledu prodam 5000 m' veliko parcelo, pripravno za stavbi-sče, oddaljeno 5 minut od Ljubljanske cesta. Pojasnila se dobe na Bledu, Grič št. 6. 32596 Priložnostni nakup! Arondirano krasno posestvo z vso obdelano zemljo, sadonosnik, krasna lega ob državni cesti, njive, travniki in gozd, vse v enem kosu, hiša v najboljšem stanju, 6 lepih sob, predsobe, kuhinja, pralnica in krasno dvorišče, moderna ln velika gospodarska poslopja, v najboljšem stanju, vse z opeko zidano in krito suhe obokane kleti. Okraj Maribor. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji z živim in mrtvim inventarjem ter letošnjim pridelkom. Prevzame se labko takoj ali kasneje. Dopise resnih reflek tantov pod »Ugodno leto višče 31« na podruž. Jutra v Mariboru. 32649 Gostilno in trgovino v Ortnekn štev. 19 oddam v najem. Ponudbe sprejema uprava graščine Ortnek. 32541 Kovaško delavnico s stanovanjem oddam najem za 500 Din mesečno Ponudbe na naslov: Ferdo Vavrik. Kariovac, Bamja, Drežnička cesta. 32577 Pekarno v bližini Maribora oddam v najem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32646 Trgovino z mešanim blagom, na deželi vzamem v najem takoj ali pozneje. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 32652 Jabolka kisla in zdrava, v vsaki množini po dnevni ceni kupuje Srečko Potnik in drug, Ljubljana, Metelko va ulica 13. 32353 !!£mH tub Tobačne srečke glavni dobitek 100.000 Din prihodnje žrebanje' 15. septembra, nudi po 55 Din s priporočeno poštnino vred Upravništvo Merkur, Ljubljana, Šelenburgova ulica It £n. 32503 Pohištvo (obednico, spalnico m klavir) prodam aJi dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 321:'-" Spalnico iz trdega lesa, skoro novo s posteljnino in kuhinjsko opravo vsled selitve poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32V.K) Razno pohištvo staro naprodaj med 12. In 14. uro v Šiški, Medvedova 28. 32576 Otroško posteljico t žimnico, v najboljšem 6tanju prodam za 315 Din. Ogledati med 10. in 12. uro v Valjavčevi ulici 15. 32528 Parcelo ca 5—10.000 m1, v bHinri mesta na severni strani kupim. Ponudbe z navedbo lege in cene n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Parcela 5000«. 32305 Večje zemljišče kupim v bližini Ljubljane, v smeri proti Drav(jam. St. Vidu ali Ježioi. Cenj.. ponudbe z označbo lege in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »ilro »Zemljišče 10.000«. 32304 Veliko hišo z velikim, vrtom, hlevom in podom tik pri hiši, 3 minute od postaje Duplje (proga Kranj—Tržič) prodam iz proste roke. Hiša in svinjak sta z opeko krita. Elektrika poleg hiše za event. napeljavo in voda 10 korakov od hiše. Cena 54.000 Din. Pojasnila daje Alojz Kleindienst — Zriče pri Tržiču, Gorenjsko. S24.17 Vsakovrstno pohištvo spalnice In jedilnice dobite pri Ivanu Polenšek, mizarstvo, Vižmarje 1, St. Vid. 32631 Novo spalnico iz javorjevega lesa, še ne rabljeno, po zelo nizki ceni prodam, event. tudi stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32658 OMoZiUi Letni damski plašč in moški površnik oba dobro ohranjena po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30593 Lokal pripraven za pisarno aH ----------Di_____ delavnico, z elektriko !n telefonom oddam s 1. septembrom. Istotam se sprejme gospodična na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32639 Solidna dama išče štiri višješolske deklice na celokupno oskrbo s souporabo klavirja. Cesta v Mestni log št. lJI. 32330 Dijakinji snrelmem v najboljšo oskrbo. Pomoč pri učenju. Na razpolago nov pianino. — Rimska c. 3/1. 31914 Dijakinjama oddam lepo in zračno sobo s hrano m souporabo klavirja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31827 Dijak išče sobico z elektr. lučjo, v bližini tehnike ali Poljan ske ceste. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Bližina«. 32650 iimnih Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam v Zeleni jami, Val. Vodnikova št. 30 32-176-a Stanovanje 1—2 sob išče za mesec oktober mirna tričlanska družina, ki plača do 450 Din mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prostorno«. 32456 Stanovanje 2 sob in pritiklin I i 5 e starejši par brez otrok v centru ali bližini za 1. oktober. Plača do 1100 Di» mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno 888«. 32450 Sobo in kuhinjo Iščeta mati in sin za takoj ali pozneje, r trnovskem ali šentjakobskem okraju Naslov na oglasni oddelek »Ju^ra« pod šifro »Tiha«. 28688 Stanovanje 1—2 sob išče majhna družina za september. Pismene ponudbe na na-lov: Litija 116, B. 32031 20—25.000 Din posodim tistemu, ki mi da stanovanje 2 sob in pritiklin. Oiresti in stanarina po Jogovoni. Cenj. ponudbe na [odružnico »Jutrac na Jesenicah pod »Solidni«. 32419 20.000 Din posodim za stanovanje ene velike, ali 2 manjših sob ter pritiklin, za 1. oktober. Cenj. ponudbe na upravo »J'i'ra« na Jesenicah i'0d »Oktober«. 32418 Suho stanovanje 3 sob, kuhinje, 2 podstrešnih sobic, parket, elektrika, vodovod, pralnica itd. za 1000 Din oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelhu »Jutra«. 32529 Kcmfort. stanovanje trisobno, solnčno in suho, z vsemi pritiklinami. s s^nč/no verajid-o it-d., avto r>c«teja pri hiši, oddam takoj. Naslov pove oglasni - - - v -32530 Dve lepi sobi addam tako] za pisarno na Miklošičevi cesti štev. 14 L nadstropje. 32563 Separirano sobico nasproti 6odnije oddam s 15. avgustom boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32599 Opremljeno sobo z dvema posteljama takoj oddam na Jegličevi (prej Ahacljevi) cesti štev. 5. 32610 Prazno sobo veliko in solnčno takoj oddam na Cojzovi cesti št. 9 32615 Lepo sobo separirano, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32609 oddelek »Jutra«. Stanovanje dvosobno, z elektriko, vodovodom in pritiklinami takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32410 Stanovanje 3 sob, kabineta, kuhinje, kopalnice in pritiklin, lep vrt, visokopritlično, v vili pri Taboru takoj na razpolago za 14"0 Din. »Posredovalec«, Tavčarjeva ul. 6 32635 Stanovanje 2 podstrešnih sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj v centru mesta mirni stranki brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Mirna stranka«. 32620 Dve sobi lepo opremljeni, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, v sredini mesta išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Brez otroke. 32513 Opremljeno sobo separirano — ob Tivoliju, sredi mesta ali v trnov-skem delu išče dober plačnik s 15. t m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba 15«. 32504 Opremljeno sobo veliko, lepo. svetlo, mirno in čieto, • Dcsebnim vhodom. elektriko ter parketom, par Sto barakov od Zvezde oddam s 15. avgu-sbcvm 6»mo boljšemu, stalnemu. solidnemu io čez iten zaipos-lenemu gcepodu. Naslov po«ve oglas oddelek »Jutrac. 82318 Sobo s posebnim vhodom fn dobro domačo hrano iščem s 15. avgustom ali 1. septembrom v Vodmatu ali kje blizu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra stranka«. 32238 Sobo sredi mesta z električno razsvetljavo, z vso oskrbo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32336 Prazno sobo _ kako shrambo, eventuelno kuhinjo išče učiteljica za tako j. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Sredina me*?a«. 32195 Opremljeno sobo oddam v vili blizu bolnice Na Kodeljevo 13. S2139 Komfort. stanovanje 3 manjših sob tako) oddam v vili ob Tivoliju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31668 Kcmfort stanovanje event. 3 sob, z vsemi pritiklinami, po možnosti s sobico za služkinjo, pre<*-vsem s kopalnico, v sredini mesta ali neposredni bližini iščem od 15. septembra dalje za tričlansko družino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro plačamc. 32572 3 stanovanja eno šestsobno in dve dvosobni, z vsem komfortom, z novembrom na razpolago Informacije na Tržaški cesti št. 8. 32492 Opremljeno sobo separatnim vhodom oddam jrospodu s hrano ali brez. Naslov pove oglaspi oddelek »Jutrac. 31826 Opremljeno sobo z elektriko in posebnim vhodom, čisto, v centru išče s 1. septembrom zakonski par brez otrok. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno«. 32604 Sostanovalca sprejmem v veliko zračno sobo na Starem trgu 22-1. 32547 Opremljeno sobo lepo, s prostim vhodom, parketom in elektriko oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 32588 Sobo sredi mesta z elektriko in parketi, z vso oskrbo oddam 2 mlajšima gospodoma po ni/ki ceni. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutrac. £2434 Elegantno sobo svetlo in veliko, z električno razsvetljavo in vso oskrbo takoj oddam Pred škofijo 31-11. 32613 Sobo z vso oskrbo oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 32634 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, v bližini gorenjskega kolodvora oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 32640 Dve prazni sobi z elektriko, parketom In posebnim vhodom s stop-njišča, ob Zvezdi, pripravno tudi za pisarno ali čisto obrt takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32637 Opremljeno sobo elegantno, separirano, oddam za stalno na Erjavčevi cesti. Naslov pove ogl. oddelek »Jutrac. 326^9 1 ali 2 opremljeni sobi s hrano ali brez išče mlad zakonski par za 1. september. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Kopalnicac. 32622 Solnček! Sprejel! Tisočera hvala. — Bodi brez skrbi. V duhu veduo pri Tebi. Določi koncem prihodnjega tedna sestanek. rridem kamor želiš Vedno Tvoj Oblak. 32-^57 Tvoj biser misli na Te. Strpi se! Svidenje nemogoče — dasi hrepenim. 32555 Mlad mož čuteč se v zakona razočaranega, išče istotako mlado damo svobodnih nazorov ter prikupne zunanjosti. — Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jntrac pod »Kratko je življenje«. 32511 Klavir po najnižji ceni prodani vsled pomanjkanja prostora. Naslov in ceno po^*8 oglasni oddelek »Jutra«. 32427 Gramofone in plošče tudi slovenske prodaja in razpošilja najceneje Rado-slav Dolinar, Jesenice. 32420 Harmonij radi pomanjkanja prostora prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32311 Radi odpotovanja prodam gramofon s 40 ploščami, šivalni stroj »Sin-gerc, otomano, trikrilno omaro, mizo, stole in drugo. Mayer, Gledališka ul. št. 10. 32537 Pse brake prvovrstne istrske ali albanske pasme kupim. Ponudbe na naslov; K. Sns«, Mestni trg 18. 32477 Psa čistokrvnega nem3keg» trr-čarja, _ 1 leto starega, hudega in i zbornega Suva -a prodam. Naslov pove o^i. odldelek »Jutrac. 321^7 Nemškega ovčarja 3 mesece starega proda-m. Naslov v oglas. oda. »Jntra«. 319*0 Pisalni stroj ^ dobro ohranjen kupim takoj. Ponudbe na podružnico »Jutrac v Celju pod šifro »Pisalni stroje. 32606 Za mešanje betona nov stroj na 2 kolesih, na ročni pogon, proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška. 32347 »Hrepenenje« Prosim, dvignite pismo. — Svarog. 3-3598 Simbol! Ker sem pozabila, oprosti. Trpim s Teboj! V nedeljo ob 4. uri na svidenje pred opero. Poljub. ' S2612 Pralnica Rkalnica in reparatura vsakovrstnega perila se priporoča. — G. Vojska nasl. S. Hafner, Wolfova ulica 12 — dvorišče. 32606 st- m Razpis Krajevni šolski odbor v Rušah rabi 140 ms trdili 6uhih bukovih drv in 4 m* mehkih drv. Nekolkovane pismene ponudbe je vlagati do 17. avgusta 1930 opoldne pri krajevnem šolskem odboru v Rušah. Dobavni rok je do 15. septembra 1930 franko šola Ruše, Krajevni šol. odbor v Rušah, 6. avgusta 1930. 32545 Halo! — Anica! Javite se z Milenkico, vse moje — od danes, dobivate Vas dvel 32578 Zlato! Sera se motil? Ni nobenega upanja? — Prosim odgovor pod »Tangretc. 32633 Nikolaj Zoboda Ali ste dvignili pismo? £»26 Mlada gospodična simpatična, želi znanja z njej primernim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Skupna harmonija c. 32625 Gospod 28 let star, inteligenten, z okrog 50.000 Din premoženja, želi poročiti gospodično ali vdovo, trg. naobra-ženo, ne nad 28 let staro, ki poseduje trgovino ali gostilno, ozir. nekaj denarja. Samo resne dopise s sliko poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šitro »Sreča v bodočec. 32552 «u UUL Kratek klavir (Stutzfliigel, Luner, Wien) dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«. 32486 Gramofon plošč i m i ugodno naprodaj v hotelu »Bellevue«. 32592 Ne I 223130. S250S Prostovoljna sodna dražba V sredo, dne 13. avgusta 1930 ob 11. uri dopoldne se vrši v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 prostovoljna sodna dražba zemljišča pod vlož. št. 110 kat. občina mesto Ljubljana, obstoječe iz hiše št. 19 v Florijanski ulici z dvoriščem, stavbiščem in sadnim vrtom. Dražbeni pogoj f so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja. Mate Hafner, notar, kot sodni komisar. Preklic Podpisani preklicujem tem potom vse žaljivke, izrečene napram gospodu Francu 2oharju in Hanžiču, Prešernova ul. 24, ane 3. avgusta na promenadi pred Jadransko banko. Svetlin Feliks. 32651 Prostovoljna lavna dražba v Frankopanski nllcl 2S-II, levo, se vrši v torek 12. avgusta ob 9. dopoldne. —. Prodalo se bo pohištvo: kompletna hrastova spalnica z modroci, dalje divan, salonska oprava, slike itd. Interesenti se vljudno vabijo- 32660 diese/-ttt eter kompl., 40 HP, znamke Weizer, G raz, se vsled razprodaje ugodno proda. Natančneje se izve pri »Vijak« d. z o. z., Gregorčičeva 5. 14441 Urejuje Davorin Ravfco. Izdaja za konzorcij »Jutra. AdoJi Ribnikar. Za Narodno tiskarno d.