Leto LXVL, št. 43 f februarja Dfai LOvENSKI dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — limeratl do SO pettt * Pto 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnaerma petit vrata Dto 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« V»Ua m—Cno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljevm uHea *t- 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 te 3U6 Podrntnlce: MARIBOR, Grajski trg it. 8 — NOVO mestu, ujunijai^^* otoio, telefon st. 26 — CELITE: celjsko uredništvo: 8trossmayerjeva uMoa 1, telefon st. 65, podružnica uprave: K oceno va ulica 2, telefon st. 190 — JE SELNICE, Ob kol od* o— SSL Račun pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani st. 10.351 VRNITEV MIRTENBERŠKEGA OROŽJA Izjava dr« Dollfussa o intervenciji francoske in angleške vlade zaradi tihotapskega orožja Dunaj. 22. febr. Glavni odbor avstrij. skega parlamenta je imel včeraj pod predsedstvom dr. Rennerja vecurno sejo, na kateri je zvezni kancelar dr. Dollfuse podal obširno poročilo o hirtenberški zadevi. Najprej je opisal potek dogodkov, omenil informativne razgovore, ki so se vršili ta_ koj, ko se je zvedelo o tej stvari, ter sporočil nato informativno vprašanje Anglije in Francije, ki obstoji iz šestin točk, in odgovor avstrijske vlade na to vprašanje. Nato je zvezni kancelar govoril o že znani angleško.francoski noti od 11. februarja. Zvezni kancelar dr. DolLfuss je izjavil, da angleškemu m francoskemu poslaniku ni prikrival neugodnega vtisa, ki ga je na. pravila ta nota, dejal pa jima je. da je kljub temu vedno pripravljen urediti čimprej vso zadevo. To se mu je na drugi strani onemogočilo s kampanjo, ki se je v javnosti vodila proti Avstriji. Pri vsem upoštevanju dobrih namenov ki so pri ureditvi te zadeve vodili Anglijo in Francijo, mora samo obžalovati, ker je razvoj zade_ ve dovedel do formulacije zahtev, v katere se kot vladni šef države, ki se briga za svojo svobodo, ne more spuščati, še vedno, je dejal dr. Dollfuse, vztrajam na pravnem stališču, da ne gre za kako kršitev mirovne pogodbe. Orožje ne bo ostalo v Avstriji, temveč se bo zopet odstranilo z avstrijskega ozemlja. Repa ra turni promet pred_ stavlja nekak prevozni promet, ki ni pre_ povedan v nobeni pogodbi. Zavedajoč se pravic Avstrije, bo kljub temu delal na to, da se bo ta reparaturni promet po možnosti pospešil. Ministrski »vet, je izjavil dr. Dollfuss. me je pOfalariUL da odklonim zahteve francoske in angleške vlade, in mi je prepustil način ureditve tega vprašanja. Pri današnjem sprejemu diplomatov se je pokazalo, da je bil angleški poslanik po_ oblaščen za naslednje sporočilo avstrijski vladi: V angleškem parlamentu bo danes popoldne postavljeno vprašanje, ali se je že dosegla ureditev hirtenberske afere. Angleški državni tajnik za zunanje zadeve Simon bo na to vprašanje odgovoril tole: >Včeraj me je posetil italijanski poslanik zaradi orožja, poslanega nedavno dvema avstrijskima tvornicama iz Italije, ter me informiral, da je italijanska vlada pripravljena pristati na to, da se orožje, poslano v Avstrijo zaradi popravila, vrne v Italijo, ko bo pogodba o popravilu orožja izpolnjena. Italijanski poslanik me je nadalje in. formirat da so nekaj orožja že poslali na_ zaj. Obstoji sporazum, da se bo vrnitev orožja v Italijo potrdila s carinskimi certifikati avstrijskih oblasti. Angleška vlada upa. da bo ta zadeva urejena s splošnim pristankom na ta predlog. Besedilo odgovora na to interpelacijo se bo sporočilo tu_ di francoski vladi.« Angleški poslanik je pri tem sporočilu, ki mu je prisostvoval tudi francoski poslanik, izrazil v imenu svoje vlade zveznemu kaneelarju v interesu zadovoljive rešitve te zadeve upanje, da bo tudi zvezni kancelar pristal na to. S tem je vsa zadeva pri_ šla na pot, ki sem jo zasledoval od vsega početka, je dejal dr. Dollfuss, ki je končal svoja izvajanja z naslednjimi besedami: >Po razvoju, ki ga je prinesel današnji dan, je gotovo: 1. da se je priznalo naše pravno stališče. 2. da zaprisežene izjave ne pridejo več v poštev in 3. da o roku 14 dni za odgovor ne bo več govora. Glede na to sploh ne bom odgovoril na angleško.fran-cosko noto.« Po govoru zveznega kancelarja je sledila daljša debata, ki se je končala s tem, da je glavzr odbor sprejel na znanje ureditev hirtenberske afere. Končno je bil sprejet še naslednji predlog poslanca Burescha: »Glavni odbor vztraja slej ko prej pri stro. gi in točni nevtralnosti Avstrije napram vsem zvezam, oboroževanjem tn konfliktom sosednjih držav, ki more avstrijsko republiko obvarovati pred resnimi nevar. nostmi.« Pred demaršo v Rimu in Budimpešti Parfz, 22. febr. Kakor napoveduje »Echo de Pariš«, bosta Francija m Mala antanta podvzeli v Rknu in Budimpešti •demaršo zaradi dobave 32 italijanskih letal Madžarski. De marša bo izvršene popolnoma v prijateljskem duhu. Kakor trdi Hat je avstrijska vlada baje protestirala v Rimu. ker so italijanske letala preletela brez njenega dovoljenja avstrijsko ozemlje v višini 6000 m, ftalnjanska vlada pa je samo odgovorite, da so letala zaste. O bir-tenberški zadevi paše Perttufix. da sta Italija in Madžarska odgovorili na protestno demaršo Angtrje m Francije, da zanata nobenih direktnih informacij o njej. Italija je tudi takoj pod vzela protiakcijo v Londonu ter se pritožila proti postopanju v tej zadevi. Kakor trdi Pertinax. sta vplivali nemška in italijanska vlada na avstrijsko, da bi od klonila vsak odgovor na demaršo Francije in Anglije, sklicujoč se na dostojanstvo svoje suverenosti Nemška vlada jo celo sporočila dunaiski. da bi biU v danem primeru pripravljena deti Avstriji kredit v višTP obljubljene^ lausannske^a posojila. »Journal de& Debats« piše o hirtedber-Šlci zadevi, da sta Francija n Anglija napravic pogreško, ker sta nasvetovali Mali anta.nt\ naj ne spravi zadeve pred Društvo narodov. Nerazumljivo se tudi zdi. zakaj sta * Francija in AngLija poslali <*vojo noto samo avstrijski vladi, čeprav sta Madžarska in Ita.lnja krivi v enaki meri. Vesti berlinskih in dunajskih Hstov, ki govore o možnosti izprememb-e avstrijske zunanje politike in približanja Avstrije k Nemčiji, dajejo povod za razmdsijanje. Izključeno tudi ne bi bilo, ako bi sedaj Italnja, ki hoče očividno korakati popolnoma skupno z Nemčijo, pristala na priključitev Avstrije k Nemčiji. Vsekakor se zdi Avstrija pripravljena, da postane četrto kolo pri vozu m se pridružiti zvezi kalije, Nemčije in Madžarske. Ta razvoj pospešuje žal neod-puetijivo slabotna francoska zunanja politika, zaključuje \isi svoja izvajanja. Po -nformacijah Havn^a iz Rma se zdi, d a Italija ne bi nasprotovala vrnitvi trir-tenberškega orožja, ako na to pristane avstrijska vlada. Orožje bi v tem primeru poslali na izhodno postajo. Interpelacija v rimskem parlamentu Rim, 22. febr. Novi pakt Male antante in francosko-anglešika nota zaradi tihotapstva orožja sta postab predmet interpelacije v italijanski zbornici, ki jo je predložil poslanec Bacci. V interpelaciji vprašuje ministrskega predsednika, kaj misli o ženevskih dogovorih Male ■ antante, kakor rudi o fraucosko-aiigleski fnoti Avstriji. Državni podtajnik m zufianjii minister Su-vich je izjavil, da sprejema vlada »nterpe-laoiijo na znanje, vendar pa si pridržuje oas za odgovor. šenčurski dogodki pred sodiščem Danes je bil priveden pred sodišče tudi obtoženec Frane Grilc — Zasliševanje obtoženca Umnika Beograd, 22. februarja. Ob 8.25 se je nadaljevala pred sodiščem za zaščito države razprava v procesu proti Janezu Brodar ju in tovarišem- Danes do poldne je bil priveden po straži tud*i obtoženec Fran Grilc, ki ie izpovedal, da ni mogel priti v Beograd zaradi pomanjkanja denarja. Na predsednikovo vprašanje, zakaj ni prišel že prvi dan, je izjavil, da se je prijavil orožnikom, ki pa niso vedeli, kaj naj napravijo z njion. nakar je odšel na sresko poglavarstvo, od koder so ga sedaj poslali v Beograd. Po zabeležen ju njegovih osebnih podatkov je predsednik senata dr Bu banj odredil, da se Franc Grilc kaznuje, ker se na pravočasno odzval povabilu k razpravi, s preiskovalnim zaporom za ves oas, dokler bo trajal proces. Za tem je državni tožilec dr. Čadrov prečita 1 oni odstavek obtožnice, ki se tiče obtoženca Franca Grilca. Takoj nato Je prešel predsednik na zaslišavanje drugega obtoženca Antona Umnika, posestnika iz Šenčurja, ki je izpovedal, da 9e ne čuti krivega. Izjavil je, da se sploh ne briga za politiko, temveč samo za svoje gospodarstvo. Nadalje je izpovedal, da ni imel namena udeležiti se Barletovega shoda v Šenčurju, ker ee je že dva dni preje dogovoril e svojo ženo, da bosta nedeljo prebila v Veleso-vem. Ker je žena obolela, je moral oditi po zdravnika v Kranj in tako s*e je usodne nedelje mudil v Šenčurju. Barletov shod ga sploh ni zanimal in je šel na zboroval išče šele ko je nastala gneča, da bi videl, za kaj gre. Ves čas se v zadevo ni vmešaval ter je stal poleg- Janeza Brodarja. Vmešal se je šele, ko ga. je sreski poglavar dr. Ogrin pozval, naj skuša pomiriti ljudi, kar sta tudi z Brodarjem skušala napraviti, vendar pa so bili ljudje preveč razburjeni zaradi nastopa orožnikov. Izjavil je nadalje, da tudi ni sodeloval pri napadu na Josipa Prešerna, in da je vse. kar navaja obtož_ nica te denuncijacija njegovih osebnih sovražnikov. Odločno je oporekal, da bi imel ob priliki šenčurskega shoda župnika Bar_ leta slabe namene ter je tudi zanikal, da bi vzklikal, kar mu očita obtožnica. Za tem je bil odrejen krajši odmor, na kar se je ob 11. dopoldne začelo zasliševanje obtoženca Frana Grilca. Društvo narodov v krm Izstop Japonske iz Društva narodov bo pomenil nevarnost za nadaljnji obstoj te mednarodne ustanove London, Ž2. febr. č. Mednarodni politični položaj, ki bi nastal z rzetoporo Jatpon-ske iz Društva narodov, povzroča angleškim političnim krogoma mnogo skrbi. >Da»iy TeJegT«wp-h< je objavil uvodnik v katerem selo tragično slika posledic« takega političnega dogodka. List smatra, da bi doletela Društvo narodov najhujša kriza, kakršne ženevska mednarodna ustanova doslej še ni doživela. Ta kriza bi bila tem bolj huda ker je znano, da je bila Japonska med slavnimi štirimi državami, ki so zgradifle mednarodno politično stavbo v ženevi. Za Društvo narodov bi bila silno otežkočena vsaka mirovna politika, ker bi izstopu Japonske iz Društva narodov takoj sledila vojna napoved na Daljnem vzhodu. •Izstop Japonske bi pokopaj tudi sleherno lupanje v pozitivne rezultate razorožitveae konference. Zaradi tega bi bil onemogočen za nedosleden čas vsak napredek v pogajanjih na konferenci in bi bilo odstavtljeno z dnevnega reda tadi vprašanje o pomorski razorožitvi. Končno svetuje angleški list Društvu narodov, naj ne podvzame proti Japonski nobenib ostrih ukrepov, ker M škodovali le njemu, ne pa japonskemu imperializmu, o yMorningpost< ugotavlja, da tri Društvo narodov v primeru, če bi nastopilo proti Japonski, moralo Kitajski takoj sporočiti, da ae sme računati na intervencijo tujih velesil proti Japonski. Tokio, 22. februarja. V poučenih krogih j izjavljajo, da bodo japonski delegati zapustili najbrže tudi razorožitveno konlereuco in vse druge konference, ki se vrše pod okriljem Društva narodov. Sodijo, bo Japonska izstopila iz DN prihodnji mesec, še preden se bo šef njene delegacije v Ženevi Macu oka vrnil na Japonsko. Kakor pa pišejo listi, jfe Japonska vzlic temu, da se je odločila zapustiti Društvo narodov, odločena nadaljevati politiko spravljivo«!!, in sicer z Anglijo, Ameriko, Francijo, Italijo, Nemčijo in Rusijo, ker se ji zdi umestne je mednarodno sodelovanje, kakor pa abstraktni mternaeionalizem, ki mu je središče Društvo narodov. Obenem namerava japonska vlada uveljaviti Monroejevo doktrino za Daljni vzhod in skleniti pakte o varnosti, nekak azijski Locarno med Japonsko, Kitajsko in mandžureko državo. Sorzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2299.85—2311.21, Berlin 1368.47—1367.27, Bruselj 796.57 do 802.51, Curih 1108.35—1113.86, London 194.47 do 196.07, Newyork ček 5666.59—5694.85, Pariz 224.43—225.56, Praga 169.01—169.87. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.25, London 17.5750, Newyork 513.25. Bruselj 72.05, Milan 26.2*. Madrid 42.60, Amsterdam 207.50, Berlin 122.75, Dunaj 7230—59.60, Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.70, Bukarešta 3.06. Otvoritev kavarne na nel Včeraj popoldne je bfta krasna kavarna brez svojemu namera ikn pompa Ljubljana, 22. februarja. Včeraj popoldne je bil nebotičnik, zlasti pa kavarna na njem, otvorjen brez pompa z intimno čajanko, pri kateri so navzoči lahko občudovali vso prelestno lepoto ka_ varne, njeno bogato in elegantno opremo ter poleg z najrafiniranejsim okusom izbranega servisa tudi Izredne sposobnosti direktorja kavarne g. Jefte Petroviča ter njegovega usluzbenstva. Otvoritve so se udeležili predsednik PZ g. dr. Vilko Bal-tlč s člani upravnega sveta gg. Adolfom Ribnikarjevm, Evgenom Lovšinom, dr. Mi-lavcem ter dr. Kržanom, nadalje direktor PZ g. dr. Sagadin s poddirektorjem dr. Vrančićem in glavnim knjigovodjo Petrom Brelihom ter ekonomom Christofom, last_ piki Ljubljanske gradbene družbe g. Ivan Bricelj, France Kregar in Karel Kavka s stavbnim vodjo J ožetom Bricljem in pro-kiuristom Tomcem, zastopniki vseh ljubljanskih dnevnikov ter poročevalci drugih listov iz Zagreba in Beograda s predsedni. kom JNTJ, direktorjem Stankom Virantom na Čehi, os red je vse družbe je pa tvoril projektant, mojster ing. arh. Vladimir šu-bic s svojim asistentom ing. arh. Med.ve, dom ter drugimi svojimi pomočniki. Ko so si gostje pod vodstvom mojstra šubica ogledali vso lepoto in vse zanimivosti štirinadstropne kavarne, je izpregovoril predsednik PZ g. dr. Vilko Baltič, da PZ izroča v tem trenutku svojo ponosno stav. bo javnosti v navzočnosti onih, ki so neposredno sodelovali pri gradnji ter v prisotnosti zastopnikov dnevnega tiska, ki bodo to veliko slovensko delo prikazali svetu. V imenu upravnega odbora izreka najtoplejšo zahvalo in čestitke vsem. ki so idejno ali manuelno pomagali pri stavba, predvsem pa njenemu duševnemu očetu mojsrtru šubicu, ki je izlil v to svoje ogromno delo vso svojo umetniško dušo, da je stavba najlepša in najkolosalnejša v voej državi ter se kosa s sleherno slično stavbo kontinenta Obenem se je govornik s priznanjem spomnil tudi tehničnih so. trudnikov univ. prof. Foersterja, injg. arh. Khama. ing. arh. Medveda in ing-. Dimnika, posebno zahvalo je pa izrekel bivšemu predsedniku g. Vek o« lavu V rt ovcu, kakor tudi vsem članom upravnega odbora, Ljub. ljansski gradbeni družbi, vsem obrtnikom, ki so tekmovali med seboj, kako bi stavbo lepše in solidnejše opremili, v prvi vrsti ra našemu delavstvu, ki je nebotičnik postavilo s svojimi žulji in znojem. Nebotičnik bo za večne čase znamenje moči in signr. nosti PZ! Tako naj gledajo svoj nebct!čnik zavarovanci kot mogočno pričo, da nikdar ne bodo okrnjene njih pravice! Nebotičnik je pa tudi živ spomenik rpo<=obnosti in kulture našega podjetništva, ki nam zbuja preverjenje, da nam tudi pri največjih delih ni treba več iskati pomoči v inozem. stvu. Vsem inozemcem naj ho pa nebotičnik simbol moči in veličine Jugoslavije, ki bo kljubovala viharjem in strelam kakor nebotičnik! Živel F*2! živeli vsi sotrudniki! živela Jugoslavija! Bilo sreC.no' Upravni svetnik g. Kvgen Lovšin je predvsem poudarjal, da je tako velika de_ la mogoče ustvariti le v popolnem sporazumu brez verskih in političnih razlik. Prihranki zavarovancev so v nebotičniku najboljše naloženi in z nei?o*;^nikom jim je zagotovljena mirna starost, zato pa napija prospehu PZ. Predsednik JNU g. Stanko Virant je v imenu novinarjev in zavarovancev čestital in obširno pobijal vsr ugo. vore proti nebotičniku ter temeljito dokazal, kakor varno so v nj^m naloženi pri. hranki zavarovancev, saj je varnost In rentabilnost v nebotičniku večja kot kjerkoli drugje. Okna so zažarela v bajni sinjini kot ogromni safirji, da ie čarobno valov je barv in luči potegnilo mojstra šubica h kia_ virju . .. Končno so se gostje spustili v globino kleti in strme občutili odkritje inženjerjev, da nad njimi počiva ogromna teža 20 vlakov s po 50 popolnoma naloženimi vagoni. Da, tudi v nebotičniku smo doma! Vse so občudovali zadovoljni gostje na nebotičniku, edino v njegovih temeljih so konstati. rali >cesarski tadel«, ker nebotičnik nima kolesc da bi ga potegnili v Biao^V: aH Podutik ali pa še kam dalje. 20 milijonov za brezposelne Ljubljana, 22. februarja. Banovinski svet je davi ob 10. pričel z nadaljevanjem posvetovanj v finančnem odseku, ki se je pečal predvsem z dodatkom k proračunu, namreč z ustanovitvijo bednostnega fonda v zneska nekaj nad 20 milijonov dinarjev, namenjenega za pobijanje posledic brezposelnosti. V ta fond se bodo stekali že sedaj uvedeni prispevki delodajalcev in delojemalcev, dalje dohodki obdavčenja inozemskih delavcev, višjih doklad na družbe, ki polagajo javne račune, iz obdavčenja na tantijeme upravnih svetnikov raznih družb in denarnih zavodov, odstotek obdavčitve obrestne mere i. dr. Ob zaključku lista seja finančnega odseka še traje, popoldne ob 16. bo pa v plenumu že generalna debata o proračunu. Narodna skupščina Beograd, 22. februarja. Na današnji seji Narodne skupščine je bilo sporočeno, da je skupina poslancev predložil« zakoo-ki načrt o izpremembi invalidskega zakona iz I. 1929 Z-Tte»n se je nadaljevala razprava * o novem občinskem zakonu, v kateri so govorni poslanci Mla-n Radonič. Mihajlo Živančevič in Dušan Ivancevič. Dopoldne je senat nadaljeval rezprarvo o volilnem zakonu. Prvi je govorni senator Emil Gavrila, ki je odločno nastopil proti federalističnim stremljenjem punktašev ter je odStal senatorju dr. Mažuran pri 17. pešpolk* v Mt-denbnrgu skupno z drugimi bfl transportiran na soSko fronto. V Jiidenburgu je shiž-bovaH pod nadporočnikoma dr. Riko Fuxora in Lnkancem. prav dobro ie tudi poznal se-dans>e«a polkovnika v pok. Žerjava, katerega je spoznal pri odideta strojnih puSt. Pri veliki drugi ofenziv« y maju 1916 *e bM otfcrt pri Assiagu v Tirola-h. PrJšei! je v taborišče v Oenovo. ta^r je bilo nad 400 ujetnikov bivše avstro-ogrske monarhije. ImeM so slabo hrano i*i se jim m godiio posebno dobro ter so več čas mislili na beg. Dne 28. februarja 1919 je pobegniio 25 Slovencev in Hrvatov, med katerimi je bil tudi Lesar. Osem d&ii so hod Sli peš do francoske meje. Med potoma pa so se preživljali s kruhom, f«ami in surovim kostanjem NapotiH so se v MarseiHes in so se tu priglasili v tmjsko Vegi jo. Kmalu so se ukrcali na ladjo, ki j« h >e peftaJa v Afeir, v Side Be4 Abes, glavno poJto#ai*o taiske logr^e. Lesar je s4užbova4 v Saldi pri drugem po4fcu, kjer >e b*o več Slovencev va Hrvatov. Ta j« osta* šest meseoev. nakaf so ga za dve leti posiafc v SabariSo, tri leta je nato sGužfooval v Maroku, oVe leti v Si občinske uprave. Ta kritika je vča-6dh umestna, včasih pa izhaja le a nepo-uoenoabi oziroma nepoznavanja razmer. Da bi bila javnost zadostno poučena 0 delovanju občnake uprave, je županstvo sklenilo, da se bodo vršili posebni večeri, dostopni javnosti, na katerih bodo posamezni predavatelji sproti obveščali prebivalstvo O deki posameznih občinskih odsekov in ustanov. Razvila r»j bi se javna d.isku-sija, kjer bi lahko sleherni povedal svoje mnenje, županstvo hi pa na ta naoin slri-šak> želje mesoanov. Sklep občine je vse-fcaikoT hvalf^vreden, saj je s tem najšiiškn sk>jem omogočeno, da pri ovtotovaJjiici obCni zbor Jadranske st»raže, lei je hiA pranr lepo obiskan. Zborovanja so se ndertežili tudi srbski načoAnik vi svetnik g. Loger, znpan dr. Rezek, starosta sokol-skega društva br. MarinČak in drugi. Predsednik krajevnega odbora, učitelj g. Viktor Pirnat, je poročal o potrebi, pomenu, in namenu JS, ta^mik g. prof. Fon pa o njenem delovanju. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da je članstvo naraslo za TO. Lani je podružnica priredila >narcisni dan< in čisti dobiček je šeJ v fond za šolsko ladjo, ki jo JS pokloni naši mornarici. V ta fond je krajevni odbor doslej prispevaa še 3840 Din. Na skupščini je bil eprejet pred-kug, narj se letošnji pokrajinski zbor JS ■vrzi v Novem mestu o priliki jadranskega, tedna-c, ki se bo vršil od 19. do 26. marca. Tajnik je dalje poudarjal, da je krajevni odbor vršil sistematično propagando sa Jadram in nase morje, osnoval poverje-ni&tvo v Trebnjem, v načrtu ima pa še organizacijo poverjeniStev v žniemiberku in Soetanjevici. Posebno pozornost Je posvečal mđađini. Na gimnaziji Je bil netanov-3den pomladek JS, ki šteje ie 150 članov in ima tudi svoj orkester. Na deski soli pomladek JS že obstoji, na dragih zavodih pe bo se organiziram, Ođtbor je izrekel posebno zabvaJo ereakenm načelstvu. in fire-akejTui šolskemu odbora za njuno prizadevanje, prav tako pa tudi g. županu in trgovini Krajec za izkazano naklonjenost. Po* aebna zahvada gre tatdi učite^tvn, ki je korporativno vstopilo v JS. J% biagajničkega poročila kontrolorja s. Starki a je razvidno, da so znašali dohodki 1658, izdatki pa 3363 Din. Primanjkljaj je bil krit z 2000 Din i* hranilnice, kjer ima JS nekaj piihrankov. Odboru je bil podan aJbsofcutorij, nato se je pa ogfiasil k besedi delegat ljubljanskega oblastnega odbora JS dr. Jeglič, ki j« izrekel krajevnemu odboru iskreno priznanje, poudarjajoč, da Je društvo najde-lavnejee na področja ljubljanskega odbora. ijpdttraJ je, naj bi se vsa društva vpisala kot >uridične osebe v JS. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen zaslužni g. Viktor P imat, v upravni odbor pa ga Pavla Režekova, gdč. Albina Ahačičeva, učiteljica, primari j dr. Žiga Cervinka, prof. Danilo Fon, trgovec Josip K oba, ieL uradnik Štefan Obal, tego-vec Josip \PavCK, inž- V^rknčr Petrov, industrijalec Josko Povh, protf. Fran Boj-teKt toitnoior BsnUS 9twfti. namestnAa 10. marca bo dtiskusija o z-gradbi cest, mostov, kanalov, javnih n&sadov in o regulacijskih načrtih. Predavali bodo inž. Lado Bovc. mag. nadsvetnik iož. Mačkov-šek im vrtnarski nadzornik A. Lap. 11. marca bo pod strokovnim vodstvom ogled Tasrla.njakov v mestni vrtnariji. 17. marec je namenjen socijalnomu in zdravstvenemu skrbstvu mestne občine. O zadevi bosta predavala D ra gotici Kosem in dr. Mavricij Rus. Naslednji dan bo pod strokovroim vodstvom ogled Delavskega doma in zavetišča za onemogle v Ja pije vi ulici. Gradnja mestnih stanovanjskih hiš, investiram kapKal in najemnine je spored večena 24. marca. Govorila bosta Ivan Tavčar ki Anton Li kozer. Dr. Diufco Puc, direiktor Anton Jug. Anton Likozar in Josip Rebek bodo 31. marca predavali o položaju osnovnega šolstva, gradnji novih šol, o mestnem dekliškem 1/ice.ju, o obrtno-nadaijevalnih šolah, o pospeševanju izobrazbe in umetnosti m o Narodnem gledališču. Naslednji večer, 7. aprila, je namenjen gasilska organizacij«, trgu, aprovizacijti mesta in tujskemu prometu. Referirali bodo mag. nadsvetnik Janč;gaj, dr. Mavricij Rus, mag. svetnik dr. Brile j Arnošt, naslednja dan pa bo ogled gasilskega orodja v Mestnem domu. Izredno zanimiv večer bo 21. aprila. Ivan Tavčar in župan dr. Puc bosta govorila o občinski finančni politiki, o pregledu mestnih investicij, o obrestni službi posojil an o obČiinčdrih davščinah. Zadnji diskusijski večer bo 28. aprila. Zupan dr. Poč bo predaval o novi Ljubljani in bo podal resume petletnega dela sedanje občanske uprave. Razvil bo tudi načrte za bodočnost. pa čntm. ref. inž. Fran Snlgaj in sreski šolski nadzornik Fran Zagore. V nadzorni odux>r: predsednik gimnazijski direktor c. Ludvig Vagaja, člana šolski nadzornik v p. Matko Marin in šolska upraviteljica Lina Klemenčičeva, za namestnika dr. Ivo Cesnik in dr. Fran Pvanetič. Delegata za pokrajinsko skupščino: župan dr. Josip Rezek in trgovec Josip Tunk. Nato Je občni zbor razpravljal se o programu za bodoče leto, na kar je predsednik lepo uspelo zborovanje zaključil s pozivom na delo za JS. Sport v Trbovljah Trbovlje, 22. februarja. V nedeljo 6e je vršil v veliki sobi go-stime VoJker na Vodah občni zbor twk\j-snijega športnega kluba >Amater<, katerega se Je udeiežičo veliko število čianstva. Občni zbor je vodil predsednik kluba g. Božič Adalnert, učitelj na Vodah, ki Je v svojem poslovnem poročilu obrazložil člaa-strvn, razvoj, napredek in uspehe športnega pokreta v trboveljski doflini v preteklem posiovnem letu. V patriotičnih besedah se je spomnil vrhovnega pokrovitelja dtigosios'enskega športa Nj. VeL kralja Aleksandra L, čemur se je članstvo spontano odavalo s trikratnim športnim >ZOra-vo<. Is poročil, ki so #3i podali posaanesnt kiubovi funkcijemarji. je razvidno, da je bila korespondenca z nadrejenimi športnimi organizacijami jato žiratma, denarni promet precejšen ter prirast članstva ia dovoioiv, Cemor se je zahvaliti agilnosti in požrtvovalnosti posemeonth runkeijonarjev. Score golov dokazuje, da se je >Ama-ter< tudi na »lenem polju v pretekli sezoni častno odejstvoval; >Amater« si je v jesenski nogometni sezoni ponovno priboril prvenstvo. Jedro kluba tvori delavska mladina, ki se v klubu vzgaja tudi v jngo-o venskem nacionalnem duhu. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči funkcijonatfi: Predsednik g. Božič Ađai-bert, učitelj na Vodah, podpredsednik g. Rovžnik Ivo, čevtfarski mojster in posestnik, tajnik g. Stepičniik Robert, bls«ajnrk Princ Ivan, načelnik nogometne sekcije g Borieek Henrik, gospodar g. Kese Franc, ter Se 4 odborniki _ delavci Popoldne istega dne Je gostovala rezerva >Ainaterja< v Zagorju proti SK Zagorju, ki ga je porazila »1:0. Zvečer pa se je rrsila v prostorih gostilne Porte pustna zabava. >SK Amaterja<, ki je iwtotwfr<0 >vse-49toacako gwkmwi3&pu potekla. Živilski trg Ljubljana, 22. februarja. Živilski trg je bil danes kljub snegu še dovolj založen. V tataSnem vremenu pripeljati živila v mesto ni tako enostavno. Zla*, sti ni poplačan trud tistih do s ta vi j ale e v živil, ki jih vozijo v mesto z ročnimi vozički. Meščani pa ne vedo ceniti tega truda. Go. spo dinje nočejo priznati najmanjšega zvišanja cen ter se sklicujejo na to, češ, saj je bila salata prejšnji teden cenejša, zakaj se je torej podražila zdaj kar čez noč?! Mnogim kupcem tudi ne pride niti na mi_ sel, da morajo prodajalci odkopa ti izpod snega motovileč ter ga nabirati v snegu. Toda zaradi tega motovileč ne sme biti dražji, če ga hočejo prodajalke prodati. Danes ga je bilo nekoliko manj na trgu, prodajali so ga po 1.50 Din merico, kot tudi radič. Druge zelenjave, razen one lz južnih krajev, skoraj ni. Zeljna te glave so drage. Debele so ponujali danes celo po 5 dinarjev komad. Tem več je pa drugih ži_ vil; vedno je dovolj krompirja po stalni ceni, dinar kg, repe, ki jo prodajajo po ko. madih, po 25 par, fižola po 3 do 4 Din liter in kislega zelja in repe, ki ju meščani očividno največ konaumirajo. Letos so kmetje pripravili izredno mnogo teh po. kishc, ker niso mogli prodati zeljna tih glav, cele repe pa meščani ne kupujejo. Kislo zelje je pa tudi povsem primerno »duhu časa«, sicer ga pa cenijo tudi oni meščani, ki se jim ni treba braniti mesa. Povratek zime ni vplival na ceno jajc. Skoraj vse prodajalke so jm danes ponujale po dinarju in po 76 par komad. Kot vedno je bilo tudi danes mnogo jabolk, Izbrati pa ne moreš ničesar posebne. ga, tudi mosanjekov ni več posebno lepih. Cena je nespremenjena, kg po 2.50 do 4 Din. Zanimivo je opazovati, kako gospodinj« kupujejo surovo maslo. Gospodinja pač mora vedeti, kakšno je maslo, če ga hoče kupiti. Zato ga odvije iz papirja, odkrhne košček z mohtom ter pokusi. Seveda jI ni všeč, aato ga zopet zavije. Pokušan je nadaljujejo še druge gospodinje, dokler se končno maslo ne zazdi dovolj dobro manj izbi roni gospodinji, ki ga kupi. Higijena seveda zaradi tega ne trpi, saj gospodinje ne morejo priznati, da so manj zdrave od krav in izdelovalcev masla. Noče, pa noče nehati Ljubljana, 22. februarja. Baje ne bo nehal. Pa še mi ne odnehamo. Vsak d**! mu moramo posvetiti vsaj odstotek toliko pozrnosti, kot nebotičniku. Včeraj je snežilo, ponoči tudi, pa tudi davi sc je prašiJo izpod neba, kot da imajo tudi tam zgoraj zakonske pretepe. Toda nebotičnik je še vedno nad snegom ter smo še vedno lahko optimisti Davi smo jo riniH v službe napol po tMOgrntk na pol s pomočjo drugih delov te* lesa. Tu m tam smo izgubili orijentacijo, t&t sneg pač ne prizanaša niti cestam in trotoar jem. Vendar >e na dehi vse in vsi, ki sploh lahko vzamejo lopato v roke. Nebeški, predragocen zakkd se kupici povsod in človeku se res zdi kar greh odvažati ga v Ljubljanico, ki >e tako nečista. Upajmo, da ga ne bodo pospravili vsega in da se bomo lahko še dc4go do mile volje naslajali nad njim. Na vozni promet pa »eg ni vplival bolj, kot da so sani povsem zamenjale vozove, te tramvaj se vosi po koiesih. Vozi pa, oessr menda ni treba posebej omenjati. Prometne razmere so torej normalna če izvzamemo osebni promet. Pešci sc seveda ne morejo in ne smejo pritoževati, ker se lahko vsak smuča, kdor se ne more več zanesti na noge. Nekateri so danes na ta način jadrali v skržbe. Najbrž so prišli opoldne tja, kamor so bili namenjeni. Ta teden bo menda Se uveden splošen smu* carski promet po ulicah. Kdor se pa bo temu npinrL, bo pač moral ostati doma. Drugih posledic zaradi snega še zdaj nismo opazili. Kruh se do tega trenutka še ni podražil. Upajmo pa, da bomo že lahko juiri »opet čitali ». . . ker je snežilo po vsej državi je cena pšenici rapidno poskočila . . .« Ižancev ni več v Ljubljano s Icu-rivom, češ, prej, ko je btto toplo, niste hoteli kupovati drv, zdaj vam jih pa nočemo pripeljati. Seveda je treba upoštevati, -da je tudi na Bspt*wn snežilo ki ds je Ižanska cesta še bolj zasnežena, kot so naše ulice. O drugih strahotah bomo pa govorili jutri. Iz Celja —C Sneg smo zopet dobili od nedelje do srede. V celjskem okolišu ga je zapadlo okrog 25 cm — v veliko veselje Številnih prijateljev zimskega sporta. —e Število brezposelnih je v zadnjih dneh po prejšnjem stalnem naraščanju prvikrat za malenkost padlo. Pri celjski ekspozituri javne borze dela je bilo 10. t m. v evidenci 1318 brezposelnih (1146 moških in 172 žensk), dočim je to število do 20. t. m. padlo na 1315 (1148 moških in 167 žensk). —e Umrl je v ponedeljek 20. t. m, v celjski bolnici 68 letni dninar Karol Her-mam iz Žalca. e— Is trgovskih krogov. Znano delikatesno trgovino ge. Domenike Zamparjttije-ve v Aleksandrovi ulici je kupila gostiln i-čarka in hišna posestni ca ga Alojzija Be-neševa, vd. Zavodnikova v Celju. Razbojnik Hadrovic ustreljen V Sarajevu je bila včeraj zjutraj izvršena smrtma kazen nad razbojnikom Šerifom Hadrovičem Na hribu za mestom, kjer ie bi! razbojnik ustreljen, se je zbraJo ž-o pred dofločeno uro mnogo občinstva. Ta čas je čakal Hadrovic v vojaškem zaporu, kdaj mu odbdjje zadna ura. Ko mu j« hotel naireo-n* zvezati roke, je odgovoril, da se poliedra bolije razume na to m da naj prepusti ta posel nji. Policaj mu je zvezal roke in liadroivič je urnih korakov od&el iz ječe. FosadtiiM so ga v zaprt avtomobil ki spremljali so ga svečenik ša-rič, nairedbik in policijski povenenik. V avtomobilu je k-adfl in pil žganje. Na morišče je prispel prvi avto z majorjem Gašičem, častniki in vojaškim državnom tožilcem. Kmaiu je prikorakal vojaški oddelek, določen za izvršitev smrtne obsodbe. Končno je stopil na morišče tudi Hadrovic, mrtvaško bled, s cigareto v rofci. Stopil je na krai, določen za usmrtRev. in tu mu j« major Gašič ponovno prečita! smrtno obsodba Potem mu ie strgal vse vojaSke znalce, podporočnik Lilič ga j« pa Odvedcl h kolu, na katerega ga je narednik privezal in mu hotel zavzati oči, kar je pa razbojaicfk odddooil. Kl^nb temu SO mu OČi zavezali. Nekaj korakov od ndega je stalo pet vojakov, podiporočnite LHič je dal s sabljo znak in zadonela Se salva. Svečenik je opravil molitev, vojaki so pa zasuli grob m usmrtitev je bila končana. Vbtfak Hadrovic je služil v Sarajevu, od koder je pobegrnd v Dubrovnik itn se naseUl pri Ivanki Prran/rč. Lani 14. marca je zadavil PrizuiČevo s tem, da ji je zadrgnil žico okrog vratu. Iz Dubrovnika ie pobegnil v Sutorino pri Hercegnovem, kjer je bU aretiran in odpeljan v Sarajevo, Vojaško sodišče ga je obsodilo na dosmrtno ječo, vrhovno sodišče je pa to sodbo razveljavilo in absod&o Hadrovic a na smrt. Z Jesenic _ V sam čitateljem > Slovenskega NarO-da<. Te dni -je začel rzaajaili v načem listu krasen roman >Dve sirot.Lt, ki je poln napetosti in nepozabnrh ter pretresljivih dejanj. Zato n« ocUasaj&e, temveč naročite ae na Ust čim prej in mu pridobite novih naročnikov. -Slovenski Narod< je najcenejši »J o venski dnevnik, ki prinaša dnevno največ vesti iz podežeiskih kratfev. — Seja mestne občinske uprave se bo vršila v neded^o 36. t. DL ob 1-5. uri na mestnem magistratu. Na dnevnem redu je predvsem razprava o mestnem proračunu za tekoče leto, ki še ni izglasovan. — Hripa. Tudi v našem okoJisu se je pojavila epidemija hripe. K areoi dosedaj še ni bilo težjih slučajev, a vendar ljudstvo s skrbjo zre v bližnjo bodočnost za slučaj, če bi se bolezen širila. — V znamenju težkih časov. Večkrat j sreča varno na jeseniških cestah gonjače ] krav in volov, ko po njih gonijo živino iz I Kranja na Jesenice ali pa še odtod naprej. ; TI siromaki, ki vstajajo v Kranju zjutraj ob 3. ali 4., gonijo živino po dolgi poti j ob mrazu in snežnem metežu za nekaj kovačev. V torek popoldne so nekateri gonjači v najhujšem snežnem metežu zopet prignali živino na Jesenice, med njimi pa je bil eden, ki je, po zunanjih znakih sodeč, doživel že gotovo lepe čase, pa se je siromak s zadnjimi močmi pomikal po cesti in je le stežavo vlekel za seboj svojo bolno nogo. — Novo zimo smo dobili. Po večdnevnem toplem in južnem vremenu smo dobili te dni nov sneg, ki se nam je ponujal že dalje Časa, a ga je zapadlo le nekaj cm. Pač pa imamo izredno mrzlo in vetrovno vreme, kot ga to zimo še nismo Imeli. Tudi letos se je v polni meri uveljavil ljudski pregovor, ki pravi: Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Koledar. Dane«: Sreda 2*2. februarja katoličani: Petra stol, Gojslav. pravoslavni 0. februarja. Današnje prireditve. Kino Matira: Comki valček. Kino Ideal: Proces Mary Du^.n. Kino Dvor: Rumena lilja. Kino šiska: >Persem ljubeznic ob 18 in 20. Društvo ^Pravnike, predavanje prof. dr. Bohma ob 20.30 v restavraciji >Zvezda«. Dežurne lekarne. Danes: Kuralt, Gospbsvetska cesta 10 in Sušnik, Marijin trg 5. {Jatpod sita in Tešeta V pehanju in potenju nad problemom brezposelnosti so prišli v Zagrebu na to, da bi kazalo pobirati poseben socialni da* vek. Tujci, ki jih pri nas ne primanjkuje in ki tudi od lakote najbrž vsaj pred nami ne bodo pomrli, naj bi plačevali poseben davek, da bi smeti pri nas delati, pct> možnejši domačini bi bili pa tudi obdavčeni in sicer progresivno, začenši od 4000 Din. Plačevali bi od 4000 Din mesečno 10 Din, od 10.000 Din 100 Din, od 15.000 Din 2O0 Din itd. Tako bi zbrali vsaj toliko denarja, da bi vneli brezposelni kaj jesti, menijo v Zagrebu, kjer je prišel na to ne* varno idejo ožji finančni odbor mestne občine. Ta ožji odbor naj bi se razširil in raz* množil tako, da bi posloval v vsakem našem mestu, kar se pa seveda ne bo zgo* dilo. Tudi v Zagrebu bo ostal socialni davek samo pobožna želja tistih, ki »o to misel sprožili. Najznačilnejši *e nam zdi pri tem tisti »i td.ee za 15.000 Din. Al nogo naravnih, človeških in strojnih sil imamo, nobene pa ni, ki bi pojasnila zagonetko tega »itd.« Zato je tudi progresiven socialni da\'ek praktično nemogoč. Brezposelni ostanejo brezposelni, mi pa ostanemo, ka* kor smo b*U . . . Iz Trebnfs^a — Poroka. Poročila Rta se g. Matija Sila iz Prietave in gdč. Fortuna Ana od Sv. Štefana. Poročena sta bila v ponedeljek v farni cerkvi v Trebnjem, orignalna dolenjska svatba se je vršila na ženinovem domu na Pristavi. Mladima zakoncema vso srečo! Prispevek sa nakup plugov. U&enei tukajšnje kmetijsko nadaljevalne Šole so prejeli od kr. banske uprave v Ljjbljani Din 2000, kot banovinski prispevek za nakup plugov in trijerja. Pluge m trijer bo nabavila tukajšnja kmetijska podružnica. — Nov sneg. Nov sneg smo dobilL Zapadlo ga je toliko, da zameti ovirajo redni promet. Tako so se morali vračati vozniki, ki so vozili preko Velike Loke v Dobrniče, Nov sneg je pa zapadol v veliko ves lj*> smučarjev. — Mina je eksplodirala. V Dečji vasi pri Trebnjem sta razstreVjevala kamenje posesutnUs Lotf-ze Hle£>ec in Karel Slavič, M©d polnjenjem naboja je isti eksp.Lodiral in težko ranil oba moža po rokah in ramah. Morala sta v bolnico. Tja se Je zatekel tudi posestni kojv sin Jože Porle iz Krasinjega vrha pri Sftocrjanu. Domov grede je bil od dveh tovariSejv napa-iko In zlom-Vjenio ima zdaj lerro roko. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 22. febr.: Gospa ministrica. Red Sreda, četrtek, 23. febr.: Slava m njeni mežetarjL Red C. Petek, 24. febr.: Ob 17. uri Pastirček m kralj Briljantin. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Izven. Sobota, 25. febr.: Dopust na Francoskem. Izven. Globoko znižane cene. Opozarjamo na nocojšnjo dramsko predstavo Izvaja se Gospa ministrica v režiji g. Lipaha. Največje vloge so v rokah ge. Juvanove Polonce, g. Cesarja in g. Sanc'na. Predstava »e vrii za red Sreda. SJa\>a in njeni mešetar ji se ponovi v režiji g. Skrbinška v četrtek 23. t. m. za red C Dek> je izvrstno, velezanimivo, zasedba prav dobra ter je imelo vselej ve* lik uspeh. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda, 22. febr.: Morana. Red A. čsetrtek, 23. febr.: Zaprto (generalka) . Petek. 24. febr.: Blejski zvon, opereta. — Premijera. Izven. Sobota. 25. febr.: Faust. Gostuje g. Bakla, nov. Izven, Gotovčeva opera Morana se poje drevi ob 30. za red A. Zasedba javnih vlog: Ojungjenac. Thierrv, Gofobova. Gostič, Janko in Marjan Ruš Dirigira ka* pemik Neffat, režija je Delakova. Pevec svetovnega »/rn'e^a g. Bakla-nov gostuje v soboto dne 23. t. m. zvečer v naši operi Poje vlogo Mefista, v kateri je že enkrat gostoval na našem odru z nepozabnim uspehom. Sobotna vprizorltev Fausta je izven abonmaja, veljajo zvišane operne osno. Jadranska straža v Novem mestu Otočni zbor najdejavnejše podružnice JS na področju ljubljanskega odbora 43 ■SLOVENSKI NAROD«, dne 22. februarja 1933 KHUHRnn HEBOTlCniK DANES ODPRTA Dnevne vesti — Shrlba rehnif-trosra uradnika >e razpi-na državnem posestvu Bel je. R-n Pri prehlafenju, hrt**1 vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« Rrenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Statistika brezposelnosti. Po zadnji statistiki Borze dela je v Ljubljani brez posla 3457 moških in 1351 žensk. Brezposelnost torej trajno narašča in se je, kakor je iz statistike razvidno, število brezposelnih v zadnjih desetih dneh zopet pomnožilo za 500. Vsega skupaj je torej brez posla okrog 5000 oseb, ne vstevši one, ki Borzi dela niso prijavljeni. Teh je gotovo še 2O00. —lj Otvoritev ilirijanske skakalnice Mostec, V nedeljo 26. t. m. bo SK Ilirija otvorila svojo lično novo zgrajeno skakal, nico Mostec na Šišenskem hribu. K otvoritvi so povabljeni naši najboljši skakači, ki so se večinoma povabilu odzvali. Med drugimi bo skakal tudi Norvežan Guttorm. sen. Skakalnica dovoljuje skoke do 30 m in bodo torej Ljubljančani, ki imajo rekdo-kdaj priliko prisostvovati skokom, prišli na svoj račun. —lj Sneg. Kljub precejšnjim zametom in čeprav je vso noč snežilo, je ves železniški promet normalen. Vsi vlaki prihajajo točno v Ljubljano. Zastoj v železniškem prometu je nastal samo med Gračcem in Kninom v Liki. kjer že več dni divjajo snežni meteži. — V mestu je sicer zapadlo precej snega, vendar občina ni najela brezposelnih, ker upa, da bo kidanje in či_ ščenje ulic lahko opravila s svojimi delavci. —lj Prosvetno družabni večer »Krke« se bo vršil v petek 24. t. m. pri Mikličoi-Predaval bo g. A. Paulin o razvoju mode. Predavanje bo pojasnjevalo 80 skioptičnih slik, po kratkem odmoru pa še film, ki ga je dal izdelati g. Paulin v Ljubljani. Predavatelj se je mudil zaradi tega predavanja na Dunaju in v Parizu in smemo zato pričakovati, da bo pomenilo njegovo predavanje v marsikaterem ozlru senzacijo zlasti za nas ženski svet. Pred predavanjem in po predavanju bo igrala godba jazz Odeona. Obeta se torej že zopet prav lep družabni večer. Vstop vsem prost! Brez vstopnine! —lj Ljubljanski Sokol ponovno vabi svoje članstvo na zanimivo predavan je brata dr. Fran te Misa, ki bo jutri 23. t m. točno ob pol 9. zvečer v društveni sejni dvorani. Snov predavanja: »0 zdravstvenem pomenu izzivetja v sokolskem dNoblesec v palači Viktoriji na Aleksandrovi cesti občudovali originalno porte t no glavo mlade dame, sedaj je pa Niko Pirnat ravno tam razstavil malo sobo nagega dečka, ki je kakor vstvarjena za okras stanovanja, podala bi se pa tudi na evcetodi gredici ali pa sredi malega bazena na vrta. Kipec je prav prikupen in od vseh strani skladen m finiji in mirni silhueti, zato pa želimo, naj bi kipar nadel čimprej priliko, da ga viije v bron in postavi na stalno mesto, kjer bo ljubki fantek povsod prav efektno dekwaL Ze dolgo vrsto svojih plastičnih del nam je umetnik pokaaai v kratkem času, zato bi pa vsa ta res kvalitetna dela visoke umetnostne vrednosti ze kaj radi videli zbrana tudi na umetnostni razstavi, da bo Nikolaja Pirnate mala ceniti rudi Širša javnost. —lj V petek »Revna kot eerkvena miš« na filmskem »porodu ZKD. V Elitnem kinu Matici bo predvajala ZKD od petka dalje znamenito veseloigro po znanem gledališkem komadu »R«vna kot cerkvena m is*. Fihn je izdelan z najboljšimi reprezeotanti filma in bo gotovo imel velik uspeh! —lj Plesni turnir in proslava Jenkove 10-letnice kot plesnega mojstra bo v soboto 4. marca v veliki dvorani Kazine. Vee informacije in prijave tekmujočih parov v Jenkovi Šoli — Kazina. 115-n 28. II« Postni torek PUSTNI PLES v KAZINI (velika In mala dvorana) Ronny-Jazz Sokol II —lj Nadaljevalni smučarski tečaj v Ljubljani. Slovensko planinsko društvo priredi v prihodnjih dneh drugi smučarski tečaj in sicer za že nekoliko izvežbane suučarje. Pričetek tečaja v Četrtek 23. t. m. Prijave za tečaj v p sami SPD palača Grafike, \la-sarvkova 14. Čas in kraj se izve istotam. Tečaj vodi g. J. Kveder. —lj TK Skala. Plezalni odsek opozarja vse članstvo na X. interno predavanje, ki se vrsi drevi! Predava tov. DeBdn. — Smučarski odsek javlja, da se vrši v nedeljo 20. t ra. >Lov na lisico« na Rakitni. Natančnejši razgovor po predavanju. Odbor. —lj V izložbenem oknu tvrdke Magd i č na Aleksandrovi cesti je razstavljeno krasno darilo ^Veliko src^c, ki ga bo dobila kraljica srčkov na velikem pustnem plosu Sokola na Viču na pustno soboto zvečer. Zato pohitite vse dame in plesalke na Vič, da si priborite prekrasno darilo. Dvorana bo sijajno dekorirana in igral bo prvovrstni sokolski orkester. Zdravo in na svidenje. —Ij Uradovanje komisije za pregled motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani objavlja, da bo uradovala komisija za pregled motornih vozil Še v soboto dne 25. t m. v garažah »Triumphauto« na Celovški cesti 38 od 7.30 do 10.30 in od 13.30 do 18 ure, tako da bo dana prilika vsem lastnikom vozil predstaviti tudi ona vozila, ki so b?ia niorda na potovanju ali v popravilu, pravočasno komisiji ter pridobiti davčne knjižice in se izogniti občutni kazni radi zanude plačila državnega davka na motorna vozila, ki niso opremljena z davčnimi knjižicami. V interes j lastnikov motornih vozil jfc» da predstavijo omenjenega dne vsa še nepregledana motorna vozila. Uradno tehtanje vozil se vrši istega dne in ob istih urah na mestni tehtnici na oglu Bleiweaeove - Celovške ceste. V 24 urah moške obleke, damski kostumi in plašči po meri. Sprejemam samo boljše blago v izdelavo oblek, kar naj bo cenjenim strankam v vednost. — Za prvovrstno delo se jamči. Fr. Meško, Celje —lj Krajevna organizacija JBKD — Mestni trg v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor jutri v četrtek, dne 23. februarja ob 19. uri v gostilni pri Sokolu, Pred škofijo. Poročajo župan dr. Puc, predsednik obč. svetnik Rebek in drugi. Člani in somišljeniki vabljeni! —Ij Zimski sport se zopet razvija na vseh koncih in krajih, kar opaziš že na tro-toarjih. Najbolj živahno je pa v Tivoliju ob Cekinovem gradu. Včeraj smučarji n so bili zadovoljni, ker je bil južen sneg, kljub temu so pa vztrajali. Ploskali so smučmi neprestano, a sneg se je prijemal kot smola. Mož, ki posoja sani, ne more bti zadovoljen s svojim v podjetjem c, mladina je dobro opremljena s športnimi potrebščinami, priložnostni sankači, ki nimajo svojib sank, so pa redki. —lj Otrok podlegel opeklinam. V pone_ del jek smo poročali, da so v bolnico prepeljali 2-letnega Antona Zajca, posestni, kovega sinčka iz Zgornje Zadobrove, ki je bil d cena nase zvrnil posodo s kropom m se opekel po glavi in po nogah. Zdravniki so se zelo trudili, da bi nesrečnemu otroku rešili življenje, ves njihov trud je bil pa zaman. Mali Tonček se je včeraj po hudih mukah preselil med krilatce. —lj Esperanto z3čne poučevati v četrtek 23. t. m. na H. državni gimnaziji na Poljanah diplomirani učitelj esperanta g. Jelenič. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Zvočni kino Sokolski dom v 8ISKI (sa mttnloo). — Tel. 33-87. GUSTAV FBOHLICH in RENATE MtfLLER ▼ ljuba vnem filmu krasnih pesmi PESEM LJUBEZNI Predstave: danes ob 18. m 20. url, jutri ob 20. url Pride! Po tekmah FIS v Innsbruckii Kaj pravi o tekmah generalni tajnik JZSS g« Goreč Harrr PH Ljubljana, 22. februarja. Tekme FIS, ki so bile gotovo največja letoinja smučarska prireditev in tudi med največjimi v zadnjih letih, so za nami. V ponedeljek 13. t. m. yo bila tekmovanja, ki so trajala teden dni, zaključena z vztrujnostnun tekom na 30 km oziroma s smučarskim mora tonom. Na teh tekmah je sodelovalo 20 narodov, med njimi smo bili tudi mi. poudarjati pa moramo, da je bila Jugoslavija tudi med onimi štirimi državami, katerih tekmovalci so startali v vseh panogah. V splošnem so se naši tekmovalci kljub silni mednarodni konkurenci dobro držali in tudi mestoma častno odrezali, odpovedali so samo v smuških panogah, ki smo jih doslej premalo ali pa sKoraj prav nič gojili: v smuku in sla* lomu. Glede tekmovanja FIS smo se obrnili na generalnega tajnika JZ»SS g. Gorča a prošnjo, naj nam poda svoje mnenje o prireditvi sami kakor tudi o uspehih in neuspehih naših tekmovalcev. Začnimo kar s smukom, ki je bil prvi na programu tekmovanja FIS. Gotovo je, da smo se v tej panogi najslabše odrezali, vendar je to opravičljivo. Pri nas so go* jili doslej smuk samo v dveh ali treh klubih, slalom pa celo samo dva kluba. Sele v zadnjem času se je začela ta panoga malo bolj razvijati, toda neugodne zime zadnjih let so zajezile še ta razvoj. Obenem je treba omeniti, da sta bila smuk in slalom tudi prvič na programu FLS, ki je pristala na željo Avstrije na lanski konferenci v Parizu. Letošnje tekme so bde torej v glavnem zamišljene kot pro* paganda za te panoge. Smuk in slalom sta smuški panogi, ki zahtevata od tekmovalca predvsem dovršenega tehničnega znanja in napačno je misliti, da zadošča samo drznost, kar se je doselj pri večini naših tekmovalcev opažalo. Upamo, da bo sistematična gojitev smuka in slaloma imela to dobro posledico, da se bo tehnično znanje znatno dvignilo. JZSS prire* di tudi tečaj za smuk in slalom pod vodstvom specialnih trenerjev. Naš nastop v inozemstvu v teh panogah je bil samo poučnega značaja. Naši tekmovalci so uspeli vsaj toliko, da nismo bili zadnji in obenem dokazali, da bi bil naš plasma s primernim treningom mnogo ugodnejši. Ugodno bi se plasiral edino Klukovec, ki je tri leta treniral v Inns» brucku, kjer študira, pa mu je JZSS prepovedal start, ker jc stavil zahteve, ki niso v skladu s športnim pojmovanjem. Na drugi strani pa ni prezreti dejstva, da so bili zmagovalci v teh disciplinah skoraj izključno smuški učitelji, torej profesijo-nali. Zato je tudi razumljivo zakaj se Norvežani niso hoteli udeležiti tekem FIS. Navajali so, da s pro fesi jonali nočejo sti* kov in so imeli v tem pogledu prav. V teku na 18 km smo doaedaj v inozemstvu že večkrat nastopili. Pri teh tekmovanjih odloča predvsem brzina, ki se v zadnjih letih nenavadno razvija in napre* duje. Za primer naj navedemo, da je "se pred petimi leti znašala razlika med prvim Norvežanom m prvim Srednjeevropcem PRIDE! PRIDE! PRIDE! PBIDE! VELIKI HISTORIČNI ZVOČNI FILM OGORČENIH POMORSKIH BOJEV! 20 minut, dočim je znašala zdaj samo 2 minuti. Janša je kot naš najboljši vozač zaostal za zmagovalcem samo 13 minut, kljub temu je pa zasedel šele ?0 mesto. To je dokaz, kako se izpopolnjuje kvaliteta Srednjeevropcev in kako težko ye uspeti v taki konkurenci. Pomisliti je namreč treba, da je Janša na tej progi dosege! svoj najboljši čas z 1:15. Mimo* grede naj omenimo, da je rudi pri včerajšnjih sokolskih tekmah v Bohinju do* segel isti čas. Za take uspehe je potrebno mnogo časa. Čeprav že mnogo let tekmujemo v inozemstvu, v tej panogi počasi napredujemo. Brzina ni pri nas doma, poprej vztrajnost. Jakopič in Smolej sta pr» vič nastopila na mednarodni prireditvi, Sramel in Bervar sta za 18 km prepočasna. V štafeti smo zasedli osmo mesto pred Madžari, Rumuni in Bolgari, lahko bi pa porazili rudi Poljake, če bi tudi drugi tekmovalci tako vozili, kakor Smolej. V skokih za kombinacijo smo se slabo odrezali. V glavnem zato. ker so naši tekmovalci prvič skakali s skakalnice za »ko* kc 70 metrov, treninga pa na njej niso dovolili. Zato so bili vsi izgledi, da pridobimo pri skokih, kar smo izgubili pri re» ku, izgubljeni. Šramel je padel pri enem skoku, Jakopič, ki je doma najbolj siguren, pri obeh. V specialnih skokih se je postavil mladi Palme, ki je med 104 tekmovalci zasedel 30. mesto. Sramel je en« krat padel, dočim je bil Jakopič zaradi pogreške komisije, ki ga je zamenjala po številki z nekim Rumunom, ociganjen za drugi skok. Rumun je namreč tako nesrečno odletel, da mu niso dovolili drugega skoka. Najlepši uspeh beležimo v amuškem maratonu. Tekmovanje zahteva od smučarja ogromnega napora in vztrajnosti. Razveseljivo je, da smo lahko postavili na tej progi tri tekmovalce, ki so se vsi prav dobro odrezali, zlasti pa Janša in Smolej. Doslej je vedno znašala razlika med zmagovalcem in prvkn na^im, ki je prišel na cilj, nad eno uro, to pot pa .samo 39 minut. Poleg tega smo pustili zadaj močno nemško ekipo, med tekmovalci katere »o bili znani internacionaJci Marx, \Vahla itd. Kar se tiče organizacije prireditve, moram reči, da je bila sicer vzorna, vendar je vreme pokvarilo in prekrižalo marsika* t ere račune. To je bilo zlasti v škodo našim tekmovalcem. Zaradi dežja so morali tekmovanja preložiti v razne kraje. Naši so se morali voziti zdaj sem, zdaj tja. To je mučno vplivalo nanje, ker so bili z denarjem slabo založeni. Draginja je bila itak velika, preložitev tekmovanj je pa so* veda še izdatke povečala. V splošnem pa moramo reči, da »o tako tekmovalci, kakor savez računali s tem, da ne gremo v Innsbruck, da si priborimo zmago, temveč da v silni mednarodni konkurenci vidimo, koliko smo napredovali. Tekmovanja so pokazala, da napredujemo m da tudi za nas pride čas, ko bomo lahko z drugačni* mi izgledi startali na mednarodnih prireditvah. KPJŽAP.KA I EMDEN 1 Lep koncert ljubljanskih učiteljiščnikov Novomeščani so Mi zelo zadovoljiti s koncertom, ki so |kn ga priredili v nedeljo Novo mesto, 21. februarja. Kratko smo že poročali, da so priredili ljubljanski učiteljiščniki v nedeljo v Novem mestu zelo dobro obiskan koncert. Ljubljanske pevce in številno občinstvo je pozdravil pred pričetkom koncerta predsednik tukajšnje sekcije UJU učitelj g. Vilko Menart, češ da so Novomeščani, zlasti pa ućiteljstvo, veseli uspehov, ki so jih že dosegli ljubljanski učiteljiščniki in da so jih sprejeli z veseljem in ljubeznijo, želeč, da bi odnesli iz Novega, mesta čim prijetnejše vtise. Zbor je zapel najprej »Bože pravde«, potem je pa sledil program. 120 članski mešani zbor, ki se mu pozna velika rutina, je pod spretno taktirko pevovodje prof. Repo vša zapel pesem »Tone solnce, tone«, ki jo je uglasbil tukajšnji kanonik g. .Fran Ferjančič; g. kanonik je bil osebno navzoč in občinstvo ga, je navdušeno pozdravljalo. Sledil je Adamičev »Jezdec«, trd oreh za večino naših zborov, ki so ga pa ljubljanski učiteljiščniki sijajno zapeli.. Se bolj je užgala Adamičeva »Zabučale goret. Potem je nastopil ženski zbor in zapel tri Sattnerjeve pesmi: »Dedek Krim«, »V goro« in »Tiho je legel mrak«, ki so navdušile zlasti našo šolsko mladino. Sledila je Grdbmingova pesem »Dekle pod oknom«. Moški zbor je zapel priljubljeno narodno pesem »Oblaki so rdeči«, ki jo je priredil Bajuk. Sledila je Mirkova pesem »Karanfile«, prepojena z našimi južn. melodijami. Tu je dosegel gojenec V. letnika Niko Slapar s svojim liričnim tenorjem velik uspeh. Pesem so morali ponoviti, ker aplavza in navdušenja m hotelo biti konec. Zapel je Se moški zbor Vodopivčevo »O večerni uri«, potem je pa sledu kratek odmor. Po odmoru je zapel mešani zbor Devo-vo »Meglico« tako sijajno, kakor je še nismo slišali. Sledila je humoristična in napol narodna pesem »Dobra žena«, ki je dosegla tako velik uspeh, da jo je moral zbor ponoviti. Isto je bilo z Ocvirkovim »Kolom«. Potem je stopila na oder solopevka gojenka V. letnika gdč. Jelka Igliceva, ki je zapela arijo iz opere »Madame Butter-fly< in pa Flajšmanove »Metuljčke«, ki Jih je morala na splošno željo ponoviti. Pri klavirju jo je spremljal g. Slavko Mihel-eic. Mešani zbor je zapel še Mokranjčev _ Nosečim ženam in mlad m materam pomore naravna >Fram Joeefovac grenei- ea do urejenega želodca in črevesja. Drugi rokovet srpskih narodnih pesmi, potem je pa stopil na oder direktor državnega učiteljišča g. Nande Marolt ln pozdravil občinstvo, posebej pa še kanonika g. Ferjančiča, predstavnika tukajšnjega sekcija UJU g. Menarda, gimnazijskega ravnatelja g. Vagajo, ravnatelja meščanske šole g. Merviča, ki ima največ zaslug, da je dosegel koncert tako velik uspeh, in pa neumornega kuharja dijaške meščansko šolske kuhinje strokovnega učitelja g. Sterbenka, ki je poskrbel za želodce milih gostov. Ob zaključku je zbor kapel Se Adamičevega »Mladega junaka«. Pevcem in pevkam se pozna, da so pevsko visoko na-obraženi. Novomeščani samo želimo, da bi jih mogli kmalu zopet pozdravit} v naši sredi. #GL,OVBrT8KI NAHOD«, e! Brž je kaitr! nekaj kapljic kisa na svoj robec; potem je pa pokleknil k Terezi ter ji začel natirati čelo, senca m ustnice. Tereza se je zgariila. L>vign>2 ji je glavo m jo nasflonfl na svoda prsa. — Tereza, draga mo-ja, zdrami se! — je Šepetad, — Dete, kje je dete? — je vprašate, nesrečna mati, čim je odprla oči. — V svoji rjositeinoi. nič se ne bod, spi. — Tudi jaz bi rada spala ... strašno sem zaspana ... morda mi bo pa spanec pomagal. — Spi, Tereza, spi... saj sem tu .. bedel bom nad vama obema. Ranilo n je položfJ glavo nazaj na vzglavje. Cim je bid prepričan, da sr>i, je nagfo vstali. Bolest, ki jo je skrivali, da bi je ne opazka nesrečna žeina, ie zdaj nasilno .prikipela na dan. Pri pogledu na nedolžno birtiie, iz-,iegujoče drobne ročice po usah4ie molel čez skalo in tako je biil parnik podoben pravljičnemu nestvoru. Od časa do časa se je potopljeni parnik zagugal. Skozi vratca, vodeča v strojni oddelek, je sililo iz parnika do pasu golo, zelenkasto belo. zabuhlo, strahotno človeško truplo. Potegnil sem ga skozi vratca in tako sem aned vbod prost V strojnem oddelku je vladala črna tema. Ko sem prižgal električno luč, sem začel iskati druga trupJa. Obrazi nesrečnežev so biK spačeni, iz široko odprtih oči jim je zrla nepopisna groza. Ko sem stopil naprej ki je začela voda valoviti, so se zagugala trupla, padla so mi k nogam in dvignila roke, kakor bi me prosila, naj jih rešim. Ta ples mrliče v je bil tako grozen, da me je spreletaval mraz. Z vrvjo sem zvezal po dve in dve trupli skupaj, da bi jih spravil iz potopljene ladje. Kar se je ladja nagnila na stran, vratca strojnega oddelka so se zaprla in tako sem bil zaprt v tem strašnem grobu na dnu morja. Komaj sem mogel dihati, kajti vratca so bila stisniia gumijasto cev, po kateri sem dobival zrak. Napenjal sem vse sile, da bi odprl vratca, pa je bil pritisk vode močnejši. Sele s pomočjo železnega droga se mi je posrečilo vratca odpreti in končno sem srečno spravil trupla iz morja- Tri misijonarke V Anglijo so se vrnile po osemmesečnem ujetništvu pri kitajskih roparjih tri starejše dame, sestri Eva in France-sca French ter Mildred Cable, ki so bile 30 let angleške misijonarke na Kitajskem. Oznanjale so evangelij po vaseh Tibeta, Mongolije in Turkestana. Najstarejša med njimi, Cableeva, je nizke, šibke postave in ima že sive lase, tako da bi nihče ne verjel, da je prepotovala s svojimi spremljevalkami na velblodih štirikrat puščavo Gobi. Ker so bile vse tri oblečene, kakor domače ženske, in ker govore tudi gladko jezik domačinov, so prišle tudi tja, kamor Se ni stopil noben belokožec Tako so bile prve ženske, ki so videle nedavno izkopane grobove 1000 Budh pri Xunh-wangu. V tem kraju severo-zapadne Kitajske jih je pa napadel in ujel poglavar razbojnikov Ma-Chong-šing. Odvlekli so jih v oazo puščave in držali v ujetništvu- O svojih doživetjih med ujetništvom misijonarke ne govore mnogo. O roparskem poglavarju trdijo, da ni pač hudoben, pač so pa mnogo slabši njegovi pajdaši. Življenje v ujetništvu sicer ni bilo prijetno, vendar so pa vse križe in težave potrpežljivo prenašale, dokler niso pobegnile. Same brez orožja so krenile peš skozi Turke-stan proti Sibiriji, kjer so srečno dosegle železniško zvezo. Ves Čas jih je spremljalo gluhonemo mongolsko dekle, ki so jo bile pred petimi leti rešile. Z njimi je prispela sirota v Anglijo. Misijonarke ostanejo nekaj časa v Angliji, potem se pa hočejo vrniti tja, kjer so toliko pretrpele, da bi človek mislil, da jih misijo na rs tv o ne bo več mikalo. Zabava v zaporu. — Koliko si dobil? — Pet let. — Zakaj pa? — Vlomil sem v banko. — Koliko si pa ti dobil? — Deset let — Zakaj pa? — Ker sem banko ustanovil. Dober odgovor. Sključena starka žene po cesti čredo oslov. Mimo pridejo razposajeni paglavci in začno kričati nad njo: Dober dan, oslovska mama! Starka se pa obrne in odgovori: Dober dan, otroci moji, dober dan. Specilelni entel oblek ažuriranje, pred.tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Nebotičnik — družinski pension Soba za enodnevno bivanje s kopalnico, apartementi s kopalnico, popolna oskrba, dijetna kuhinja, centralna kurjava, lift — Vse v V. nadstropju. TRGOVSKI ZASTOPNIK dobro uveden, ki že zastopa nekatere domače tvornice, IŠČE zastopstva slovenskih tvornic ali mdrustrij za mesto Zagreb event tudi okolico. Ponudbe pod >Agilen zastopnik 33171« na PubBctta* d. mM alt ©^fcts!< /»oko beseda M> par. Za odgovor znamko! Plača sc lahka auta *> zjuunKan - Na vprašanja brc* gnamkB «** Kajmani & a$1a« Wn 5-— — &3SSB1 PISALNO MIZO z rolojem, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda«. 1201 TOVORNI AVTO 3 tone, rabljen in v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na: Koren, Turnišče št. 23. 1174 ZA BAUNCANJE kupim dve garnituri dobro ohranjenih krogel. — Takojšnje ponudbe na: Knez, Unec pri Rakeku. 1173 Par lepih, težkih DOMAČIH PRAŠIČEV za klobase, kupi delikatesa F. K. Kovačič, Miklošičeva 32. — Ponudbe staviti s ceno. 1211 PRODAM DVA PLETTLNA STROJA ugodno prodam le proti takojšnjemu plačilu. Ogleda se vsak dan od 14. do 16. ure, Hradec-kega cesta 34 (Pod Golovcem). 1202 DVE MASIVNI SPALNICI polil rani, novi, radi selitve za vsako sprejemljivo ceno prodam. Vizin, mizarstvo, škofja Loka, kolodvor. 1184 SIVE FAZANE prodajam po 50 Din. Pojasnila: Dvorskj, gozdar, Breg pri Ptuju. HS3 šolski klno proda ali zamenja Bojan Poga-čar, B—ME 22. 1195 JABOLKA dobra, štajerska, po 2 Din, franko Velenje, razpošilja po povzetju A., čok, Velenje — š.t Hj. 1199 DELAVNICO oddam v najem, event. pristopim kot družabnik. Pojasntta: Beršnjak, Stična. 1182 LEPO POSESTVO 27 oralov, prodam. Pojasnila: Kosi, gostilna, Sv. Tomaž pri Ormožu. 11°9 KAVARNO moderno opremljeno oddam takoj v najem. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Kavarna 1142«. POSESTVO 1% orala, prodam za 60.000 dinarjev, ali zamenjam za niso v Mariboru. Potreben kapital 53.000 Din. — Jevšenak, Slov. Konjice. U?0 VEČ STAVBNIH PARCEL ______(proti kolodvora v Dev. Mar. v Polju, prodam — tudi proti hranilnim knjižicam in vlogam. Pojasnila daje Jože Seme, Tržič, Metova ulica 1. 1198 SLUŽBE MESARSKI POMOČNIK želi premen ti službo. — Ponudbe: Kožer, Mozelj pri Kočevju. 1181 ZANESLJIVA OSEBA stara 35 let, žeh službo gozdnega čuvaja, lovca ali skladiščnika. Naslov: graščina Lepi-dob, Tržišče, Dolenjsko. 1180 GTTVERNANTO s perfektnim znanjem nemščine in dobrimi spričevali, Išče dr. Moacanin, Beograd, Knez Mi-hajlova 21. 1196 V VSEH VEČJIH KRAJIH dravske banovine potrebujemo po enega dopisnika, ki bi dobavljal naslovni materijal proti lepi odskcKmini. V poStev pridejo samo dobri poznavalci prebivalstva in njihovih razmer. Nikako zastopstvo, samo točno pismeno delo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaupno — reelno-c. 1203 SOBARICO išče s 1. mrcem fina majhna j obitelj. — Ponudbe s fotografijo na naslov: Ljubica Hinič, i Osijek, Prerado vi če vo šetalište 7. 1200 KAVNE MEŠANICE iz lastne pražarne, mleta kava, po želji tudi turška, na električni mlin vedno sveže pripravljena, zmleti mnU in orehi v špeceriji K. Kovačič, Miklošičeva cesta. 1207 MOTORNO KOLO »Indian Scout« s prikolico, za mehak, rezan les. Dopise na naslov: Jože Minski, Brežice. 1197 OBLEKE ln SUKNJE Kupite najbolje pri A. Preaker Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 1UT PREMOG. DRVA. KOKS najboljše Kakovosti oajceneje RUDOLF VELEPIC, Ljubljana Vn, -I orne jeva cesta St. 35. Telefon 2708. POHIŠTVO »SAVA« najceneje: Spe rane spalnice Din 6500.-pleskane spalnice > 2100.-omare, pleskane > 425.— postelje > 225.- kuhinje kompletne » 950.-kuhinjske kredence » 475.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje tn na obroke. Sprejemajo se vsa popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »SAVA«, Ljubljana. Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36, Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 1SO-, STROJEPISNI POUK Večerni Leca j za začetnike in izvežbance Vpisovanje vsak dan. (Jene ure od 6. ure dalje, domina nizka — Chnstofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska C. 15. 587 Izdelujejo se najnovejši moden otroških ta lgracnih vozičkov triciklji, razna najnovejša dvokole&d, šivalni stroji in motorji Velika izbira. Najnižje cena — Cenik) franku. TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokole« tn utro UIBLIANA. Karlov*ka e. 4. i v©E*čko\ STANOVAfflV DVOSOBNO STANOVANJE podstrešno, suho, elektrika, oddam za marec, in ENOSOB-NO STANOVANJE, parket, elektrika, za april. — Dolenjska cesta 12. 1212 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskeern Vsroda tfrajtge; Joa*p Bwms*m. Za »Narodno Oakaraot: Fran Jezer&ea. — 2a upravo m inseratm aeJ Usta; Oton Unriato*. — Vat v Ljubljani.