8. številka.
soboto 11. januarja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzuniši ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po pošti prcjcinan, za avstro-ogerek« dežele za celo leto 16 golil., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 golil. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za oolo leto 13 gold., za čotrt lota 3 gola. 30 kr.. za on meaeu I golil. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold.. za pol leta 10 golil. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeiuan za četrt leta 3 gold. — Za oznanila s,- plačuje od eotiri-stopno petit-vrsto 6 kr. če ho oznanilo enkrat, tiska, 5 kr. 8e se dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Iloiel Evropa". Opravnui v o,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Reakcija in korupcija na Nemškem.
Po končani zadnji veliki vojni jo fran-eosk publicist v „Itcvuc de dcux Monde" članek priobčil, v katercni je trdil, da se bode nemška prevzetuost kruto na Nemcih samih maščevala, ker so izgubili čut do prave svobode in posebno čut pravičnosti do drugih narodov. Z zasmebom, kakor po navadi so Nemci te besede prezirali, a denes so ne smejejo več. Strašno bitro, bitreje nego je bilo misliti, je prešla na Nemškem zmagovalna pijanost, in ta sicer tako visoko omikani narod sam sprevida, da jo padel, da so mu prinesle njegove zmage — no svobode in značajnosti, temuč reakcijo od zgorej in Bpačenost od spodaj. In utihnili so oni navdušeni poeti, ki so v lepih in kosmatih rimah ob vojni nemško svobodo rotili in pozivali in nves francoski kvark" k vragu želeli. Utihnili so pa tudi oni nemški prusoiilni kričati v novinab in po govoriščih, ki so gledali in kazali v Berlin kot v raj, kjer se raja svoboda za ves svet, kamor je treba težiti vsem narodom.
Vsak, kdor nij tako pojma liberalnosti in svobode izgubil, da bi mislil, ka je proganjanje in ščuvaujc katoličanov liberalnost in svoboda, nij nikoli verjel na prusko-neniško svobodo. A zdaj, ko je na minister-sko-pruski prvi stol posajen znani reakcijonar in sabljar lioon, sprevidi jo tudi prejšnji slavitelji prusizma, da krivične vojne mogotcev ne donašajo zmage narodu in njegovim pravicam, temuč da bič, s katerim se ljudstvo tepe, v roci zmagovalnega vladarja utrdijo.
Se hujše uatražnjaško zaobrncuje kakor v višjih vladnih krogih pruskih, pak je zaznamovati v nemškem narodu iu nemškem značaji samem. Zmage na Francoskem nam-
reč v Nemcih uijso naredile boljših „nrav in strahu božjega", kakor jo ob svojem času stari lisjak in „viteški starec" cesar AVillichn iz Francoskega na Nemško tclcgrafično prerokoval, — temuč rodile so narodno spače nost, korupcijo.
Da se nam ne bode reklo, da enostransko sodimo ali da iz nas govori kaka politična mržnja na Nemce, naj povemo samo to, kar se iz Hamburga piše dobro nemškemu, pnt8oljubemu časopisu, v trgovskih in ustavovernih krogih spoštovane „Triest. Zt."
Ta list prinaša 8. jan. dolg članek v katerem hamburgsk Nemec piše, da so milijarde, katero so Nemci iz vojne odnesli, nemški deželi iu narodu ne na korist, temuč na k letev iu pogubo. „Onih 5 milijard je prava nesreča za Nemčijo, — piše Nemec — j njih učinek je hujši, kakor bi bil vojni vspeh sovražnikov." Pisec razpeljuje kako se jc začelo zdaj borzno sleparstvo, ki rodi med Nemci globoko podlost src („bodculoBC gcmeiubcit der gcsinnuug"). Gode se zdaj praktike naj-škandalneje vrste; veliki dobički so čut poštenja umorili, laž iu varanje se širi. Trgovinski stan je začel v zrnu gnjiti, iu kjer veliki hodijo naprej, pojdejo mali kmalu za njimi. Iz teh krogov se korupcija razliva med druge. Najbolj čislane juriste iu politike vidimo za neizmernim dobičkom v špekulacije spuščati se.
Kavno tako uraduištvo, katero je v zad-ujih 20 letih bilo izrejeno kot breznačajuo in odvisno, izkuša zdaj zunaj službe pri špekulacijah iu podvzetjah bogateti. Tudi v ljudsko zastopstvo je zašlo „ustanovniško sleparstvo" iu dobičkarstvo.
„To so žalostua razmatranja s katerimi končamo star«) leto — pravi ta nemški pisec —; jaz se  bojim  da bode nastopajoče
leto prineslo nam resultate, ki bodo tem podobni. Gospodarsko življenje je skozi in skozi nezdravo postalo."
Vidimo torej da naši Nctnci pač nemajo uzroka na severno „magnetno goro" poželjivo gledati. To pa bi imelo baš naše avstrijske Nemce podučiti, da le pravičnost do drugih narodov, le poravnanje prepirov —ne pa nasilno progaženje in poteptaujo političnega protivnika — pelje k pravi svobodi in zdravemu narodnemu blagostanju. Žalibog da med njimi tega izpozuunja ne vidimo, ker ravno se tudi naši Nemci pripravljajo, da bi s svojo „volilno reformo" nas Slovane premagali tako kakor  so njih bratje Francoze.
Politični razgled. \*>t rauje «ivkviv.
i)»"^4tvtei ■©•#>«#• ima svojo prvo sejo po praznikih lf>. januarja, a volilne reforme nij na dnevnem redu, kakor so to obetali ustavoverni listi. Pač pa nahajamo med drugimi stvarmi dva vladna predloga: a) o reguliranji plač državnih uradnikov in h) o zidanji dalmatinske železnico od Splieta do Knina. Dalmatinski poslanci tedaj dobodo darilo za svoje čudno vedenje v državnem zboru. Tudi mi Slovenci smo že enkrat kaj enacega doživeli; železnico res imamo; kaj pa z našimi narodnimi pravicami V Pripnma-gali so naši poslanci utrditi dualizem in z njim nemško in magjarsko hegemonjo za Icč-uato jed ene železnice katero bi bili brc/, tega, tudi dobili. Da bi se Dalmatincem enaka ne pripet i Iu !
I >#/#/#»## fcfoi'mfl vedno bolj pokazuje svojo golost. Ministerstvo jc izmed sebe volilo komite treh ministrov: Lasscr, Banhaus, in Chlumeekv, kateri se jc posvetoval z zastopniki raznih dežel in zdaj že skoro za vse dežele število poslancev odločil. Imele bodo tedaj v državni zbor direktno voliti: Nižje-avstrijansko 85  (dozdaj 18), Zgornje-
Ivan Erazem Tatenbah.
Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine, (o. nadaljevanje.) VukovaČki jc strmel. Kabli nadaljuje: nTi veš , da je Kaldi italijanskega roda in nema uzroka v Nemce zaljubljenim biti. Prokleto! Povsod so me uazaj devali, iu go-lobrade nemške dečakc pred-nic porivali. Bodi brez skrbi: z isto vernostjo s toboj nad Nemce, kakor prej z Nemci na druge. To je naš posel. Iu kadar končamo, znaš, zanašam se na tebe, da se ne bode treba pritoževati."
„Gotovo ne" — odgovori Vukovački. — „Ali prosim to, ne govori več, iu z nikomer o oni svoji domišljcuosti, z nikomer!"
„Tu imaš roko, in posuši se naj , ter v živi koži naj uio vrag odnese, če s kom o tem govorim."
Nekoliko časa razgovor utihne iu moža sta priduo po čaši posezala. Kaldi jc opazil, da Vukovački ujegova slutnja ali njegovo pogojenjc stvarij nij razveselilo, lzku.šal je torej vtis bitro izbrisati, pripovedovaje tovarišu to in ono nevažno bajko, da bi se razmislil. Tako je po nevedoma zašel zopet na Tatenbaha. Na vse Vukovački nij odgovarjal, samo ko je Kaldi med drugimi slabimi lastnostim! (dobrih uij videti hotel) naštel tudi to, da Krazem Tatenbah zelo v vraže iu ča-rovnosti veruje, povzdigne Vukovački glavo iu ga jame na tanko o tem izpraševati.
„To bi se dalo izvrstno porabiti," pravi Vukovački zamišljen. „Opomni me jutri ali kasneje, o tem jc treba preudarjati."
Jurij Gornik pride v sobo in ko na vprašanje pove, da jc že kasuo črez polnoči, vzdigneta se tudi zadnja dva pivca, da bi šla k pokoju.
Šesto poglavje.
Ii |i,m j.t |tff N prrbuili Tuku mi i'i.oi, gotori: Uri, M.i| * T kiuijc »H-iHat' Tak se Ima' iLtnUmt' lU ml,ili ljiijV Ahd«"ir».
Narodna.
Drugo jutro je bilo solncc žc visoko na obzorji, predno jc bil Tatenbah pripravljen na odhod. Mnogozaužito sinočnjc vino mu je bilo spanje podaljšalo in nasledki tudi nijso zaostali. Bil je razdražljiv iu sluge so to ucugoduo občutiti morali.
Okolo desetih se vzdignejo. Četrt ure navzdol so morali po slabem, bolj stezi nego kolovozni cesti podobnem strmem potu peš hoditi do ceste, kjer so jih v samotni krčmi od včeraj čakali osedlani konji.
Bili so komaj šestdeset korakov od vino-gradne hiše, ko prav tik njih v vinogradu med gostim zelenim   trsjein Tatcnbahov ve-
5CU
avstrijansko 1«; ^dozdaj 101, Solnograško 4 (dozdaj 8), Tirolsko 17 (dozdaj 10), Vorarl-berško 3 (dozdaj 2), Štajersko 21 (dozdaj 13), Koroško 8 (dozdaj 6), Kranjsko 10 (dozdaj »'>,, Trti ■> (dozdaj 2), Češko :>(> (dozdaj 54), Moravsko 34 (dozdaj 22), Silczko II idozdaj <>), Bukovina 8 (dozdaj 5), in Dalmatinsko 8 t dozdaj f>), Gorica 3 (dozdaj 2), in Istrija tudi 3 (dozdaj 2). Po dogovoru s štajerskimi državnimi poslanci bi imeli voliti: mesto Gradec 2 (dozdaj 1), mesta in trgi gornjega, srednjega in spodnjega Štajerskega tudi po 2 (dozdaj po 1); število kmetskih poslancev pa bi se naj pomnožilo od dosedanjih 6 na osem ali na deset, kar še nij odločeno. Po tem takem bi slovenska mesta iu trgi imeli voliti 2, kmetske občine pa 4 poslance.
Za GefitO so tudi volilni okraji že odločeni, in sicer volijo mestne skupine na 27,000 do 44,(WK) prebivalcev po enem poslancu, v kmetskih skupinah pa pride en poslanec na 120,000 do !.")(),<>(><> ljudi; tedaj stara krivica proti kmetskomu prebivalstvu šo podvojena po tem načrtu. Ako po tem sodimo na druge dežele, se pač mi Slovenci ne moremo veseliti postave, katera bode en del prebivalstva tako neopravičeno protežirala proti drugim.
V #>*«/»imetji se število poslancev iz skupine velikih posestnikov ne bode po-množevalo, zato pa dobi vsaka treh trgovinskih zbornic svojega poslanca, in skupine mestnih in kmetskih skupin tudi za enega poslanca več. Po tem načinu bode zopet samo lahonska stranka  dobila več sedežev.
ViittuJ<> fLržnve.
Bivši francoski cesar Nnpolvoii i t M jo titatt-l 9. jan. v Chislehurstu.--
Znani ogerski potovalec tamhvrf/, kateri je že pred 10 leti prepotoval skoro vso srednjo Azijo iu tamošnje razmere dobro pozna, razglaša v „P. LI." jako zanimivo pismo o sreduje-azijatskem vprašanji. Vam-bcry opominja, da je on prvi opozoril Angleže na veliko nevarnost, katera žuga njihovim vzhodnje indijskim deželam po približevanji Rusov. Tačas je Lord Pahnerston lehkomiselno se dal tolažiti po noti Gorča-kov-a od 21. novembra 1804, v katerej je ruski minister trdil, da Rusom uiti na misel ne pride, srednjo Azijo si prisvojiti. Med tem pa so Rusi leto za leto naprej segali, vzeli Taškcnd, si podvrgli kanate kokanjske, in bokarske in ruski kozaki so napajali svoje konje v reki Onus na meji Afganistana; Angleže pa so vedno pomirjevali s prijateljskimi notami. Ako se Rusom, kar nij dvomiti, posreči, da vzemo Kivo, potem pridejo v last ustja Gnusa glavne žile srednjo Azije in si lehko prisvojijo Herat in Kanduhar, severni vhod v Indijo. Vambcrv sodi, da bodo Rusi najdalje v 5. letih prodrli do meje vzhodne Indije. Kaj pa potem? to nij jasno. Mogoče da mislijo Rusi še na Indijo segati
in fanatične mohamedance proti Angležem revoltirati, ali pa, kar se Vambery-u verjetnejše zdi, da se Rusi samo zato v srednji Aziji utvrdijo, da potem laže zvršć svoje namene na Bosporus in evropejsko Turčijo. Angleži pa se zelo motijo, ako se zanašajo na svoje železnice, da po njih lehko cele armade vržejo proti Rusom; oni pozabijo, da je Angležko tisoče milj oddaljeno od Indije, Rusi pa imajo v bližnjem Kavkazu in ob kaspijskem morji neizmerne vojaške magazine. Trenotek odločbe se naglo bliža. Zato. kliče Vamberv, naj državniki Ogerskcga že zdaj premišljujejo, da katastrofa ne bo našla njih domovine ^nepripravljene."
O jfrhvhih vojnih pripravah trdi „N. F. P.u, da ima dokaze v rokah, iz katerih se razvidi, da Srbija neprenehoma pomnožuje svojo vojsko. Zlasti železniško vprašanje hoče kot povod smatrati, da si otrese tribut, katerega še zmirom dozdaj mora plačati turškemu souverenu. Srbski zastopnik v Carigradu mora baje turškega velikega vezirja vsaj enkrat vsak teden opominjati na obljube, od prejšnjega velikega vezirja Mithad paša storjene zaradi zveze turških s srbskimi železnicami. Sleje ali pozneje se mora rešiti ne samo srbsko, ampak vse jugoslovansko vprašanje.
Grof £*##B?rt#©i% predsednik 3. oddelka tajne policije v Petrogradu, so je 8. t. m. v London pripeljal in kakor ,,Pall Mali Gazette" poroča, se je takoj po prihodu podal v VValmer-Castle, da z lord Granville-om kon-ferira. Baje prišel direktno odposlan od cara, da zagotavlja angležki vladi najiskrcuejšo prijateljstvo Rusije.
Dopisi.
Iz *<»*tttilftft 8. januarja. |Izv. dop.] (Hranilnica ali posojilnica. — Učitelj zblaznel.) Naš okrajui odbor že več let namerava, okrajno hranilnico ali posojilnico ustanoviti. Ze večkrat so posamezni okrajni zastopniki stavili predlog, naj po zgledu drugih okrajev tudi naš si osnuje zavod, od katerega nij dvombe, da ne bi prav dobro shajal. Soštaujski okraj se sme šteti med premožnejše, zlasti zdaj, ko trgovina z lesom daje lastnikom gozdov take svote v roke, kakor nikdar poprej. Ko bi tedaj tukaj imeli svojo posojilnico, bi jej ne manjkalo založuin, na drugo stran pa bi naši kmetje priliko imeli, svoj denar obrestonosno zalagati, med tem ko jim je predaleč ga nositi v Celje ali Slovenjgradec. Torej na noge, slavni okrajni odbor! ves okraj ti bode hvaležen, če energično se lotiš te stvari. — Učitelj v bližnji Paki je znorel, ker je baje pre-
več pretuhtaval in premišljeval novo metersko mero. —
tz Postojite, 8. jan. [Izvir, dop.] Beseda v tukajšni čitalnici na sv. treh kraljev dan izvršila se je prav dobro. — Oba kvarteta pela stas krepkim vbranim glasom prav dobro. Je pa tudi gospodom in gospodiči-nam, ki so jih popevali, donela zaslužena pohvala od vseh strani. — Pa tudi saloigro „B.»g vas sprimi, kdaj pojdete domu?" so naši vrli diletanti dobro predstavljali. Ni nehalo ploskanje poprej, dokler se nijso zopet na odru občinstvu pokazali. — Dvorana je bila natlačena od ljudstva, in več jih je moralo še v bližnjih sobah ostati. — To je očitni dokaz, da je naš narod za kazališčine igre vnet; naj bi se tedaj večkrat in pogo-stoma spravljale na oder. — Po besedi je bil ples, ki je trajal do petelinovega petja. Udeležilo se je taistega mnogo gospodov in naših krasotic. — Vse se je v lepem redu na 8i>lošuo zadovoljnost izvršilo. — Zdaj pa še nekaj: Dencs popoldan 50 minut čez eno čutili smo precej močan potres. Podzemeljsko bobnenje, ki je trajalo 4 do 5 sekund šlo je od juga proti severju. Precej je zaropotalo v omarah kjer je kuhinjska roba spravljena. Na prostem se je čulo kakor grom v daljavi. — Čudna prikazen je to o tako lepem spomladanskem dnevu, kajti od zime ni duha ni sluha.
Iz l<li*ij<» 7. jan. [Izv. dop.] Jako važno vprašanje gre pri nas od ust do ust, zarad odstavljcnja gospoda S. od rudarskega učenca — na delavca. Kaznovan je gospod S. zarad svojega predloga, ki ga je on stavil v Čitalnici pri občnem zboru dne 22. dec. 1872 : „ Ali bi ne bilo mogoče čitalniškim udom, kateri so tudi v društvo nemčursko (Kazino-verein) vpisani, odstopiti iz tega nam nasprotnega društva?" Kar je bil tudi jako vreden in važeu predlog za nas Slovence. Ubogi mladenič in iskren narodnjak, namesto da bi bili njegov predlog z veseljem sprejeli, začeli so ga črtiti tako dolgo, da je naš nadzornik Lipold to reč bolj natančno izvedel ; po pravici rečeno še veliko več kakor je res bilo. Začel se je bodovati nad njim in ga poklical 4. dan januarja ob četrt na 12, ravno ko so bili vsi c. rudarski uradniki pri sesiji nazoči. RcČc gosp. Lipold gospodu Š.: „Vi ste menda pri občnem zbora v čitalnici to reč predlagali? Vi ste od dene« naprej, kakor od rudniškega učenca odstavljeni, za-
Star slovensk rokopis.
S politiko in z novinami sera za celi „saeculum" za drugim človeštvom zunaj zi-dovja in različnih pregraj, ki nas ločujejo od „sveta." Sem namreč v prvem razredu Črnih šol — to je — v deveti šoli, in šo razen tega predzadnji po abc — moje ime se namreč začenja s sikavcem ali prav za prav s Šikavccm —, in po tem takem tedaj dohajajo časniki v moje roke, ko je je vsa gospoda, po razredu in alfabetu više mene, izČitala. —
Dobil sem tedaj še le včeraj 861. štev. „Vaterlanda" pod roke. Ker me je pa jezilo čitati politične reči, koje tako pozno dozve-dam, in ker mi je v obče zanimljiv „listek" ljubši, nego suhoparen uvoden članek nekaterih časopisov , sem koj jel čitati spis pod debelo črto, pod naslovom: „Alte slavisehe Drucke auf der Krcisbibliothek zu Regens-burg".
liki pes zalaja in se ob enem začuje prestrašen krik ženskega glasa.
Eden strežajev psu zažvižga in žival pride mirna nazaj. A Tatenbah, ki je krik čul, obstane na potu in reče Gorniku:
„Pogledaj, kdo je v vinogradu. Kaj ima zdaj v njem delati. To bode kak tat. Ti premalo paziš. Glejte, da mi tega človeka privedete sem; pokažem vara, kako se kaznuje." Gornik in dva hlapca stopijo med trte in koga najdejo?
Namesto tatu , ki bi kazen zaslužil in dobiti imel, pride Gornikova Marjauica na videlo.
„Ab, krasno dete, kako je to v tej pusti rebri zraslo!" pravi Tatenbah ves obveseljen.
Dva pa sta bila ined grofovimi spremljevalca, katerim ta prikazen nikakor nij godila : Ribelj in Gornik.
Marijanica je namreč hotela, nagnjena po svoji ženski zvedavosti, videti iz skriva-
lišča „hudobnega" grofa in „spriden" gosposki svet iu morda tudi, da bi še enkrat videla svojega ljubega, in kako hodi v visoki družbi. Nesrečni pes jo je izdal. Tu stoji zdaj, osramočena, in tresoča se od straha. Nikogar si no upa v lice pogledati.
„Cegava je ta dekle, stari?" vpraša Tatenbah Gornika.
„Moja", odgovori ta.
„liči tvoja?"
„Da, gospod", odgovori stari vinogradar.
„In zakaj nam je nijsi sinoči pokazal? — Pojdi sem dete, no boj se," pravi grof, in ko se dekle z mesta ne gane, stopi on k njej in jej pogladi podbradek, da deklici šine rudečica preko ušes, Riblju pak so stisne pest za hrbtom.
„Čedno deklice, krasno, no?" obrne se Tatenbah k tovarišem. (Dalje prih.)
rad vašega predloga!" Vprašamo: ali je gosp. Lipold postavno kaznoval imenovanega? Ako je bila to postavna kazen, naj bi bil gospod Lipold pismeno dal gosp. Š., zakaj je odstavljen. Ali mar mislite g. Lipold, da je gospodu S. mogoče samo v Idriji pošteno preživeti se V Pozor! Mladina slovenska, le pogum! Za narod in domovino, postavimo se, v najviharncjših časih, čeravno nas črte naši nasprotniki, ter hočejo nas tako silom poteptati ! Da bi vrli Slovanje lastno majko Slavo prisiljeni bili zatajiti, in v sužnost tujcem se podati! ?
n. Iz H©l«ftflVe 7. jan. |Izv. dopis. | Kakor povsod, čudimo se tudi pri nas letošnjemu vremenu. V jeseni so bile v našem kraji velike povodnje, iu kdor naš kraj pozna, precej vć, kaj nam morejo velike plohe storiti. Po njivah, travnikih in pašnikih ne delajo ravno prevelike škode, ker je svet tak, da se ne splavi za lepa z vodo naraščajočo in ker večji del kmetije leže visoko nad deročo Savinjo, razve kaci h četirih in vešča-nov. Pač pa so povodnje za nas oziroma na vnanji svet in zvezo ž njim velikega in žalostnega pomena. Solčava je podobna nat-vornej trdnjavi iz koje peljajo samo tri poti, po katerih se mora za silo voziti: jedna na železno Kapljo, po katerej vozijo ogelj iz logarskega kota, jedna na Črno in jedna proti Ljubnu na Štajersko. Zaduja je najvažneja ter pelja poleg Savinje za pešce, po savinjskem koritu in sedemnajskrat čez reko samo pa za vozove. Iz Koroške dobivamo sol, iz Štajerske pa vino in to sta edina pridelka, koje Solčavani potrebujemo od inega sveta, a tudi tako važna, da bi nam brez nju ne bilo mogoče živeti. Če bi po solčavskih gorah i hribih rasla vinska trta in se našli solni zakladi, brigali bi so malo za tuje kraje, ker bi se s svojimi marljivimi rokami lahko preživeli, kar so tudi naši pradedje deloma storili, nepoznajc toliko potreb, kakor jih že poznamo malo okuženi potomci, med temi posebno vino.
Tujci, kateri po letu mnogobrojno iu radovedno hodijo ogledavat naš jako romantični kraj — „Štajersko Švico" — na kojo smo ravno za to precej ponosni, pravijo radi, dospevši v praznikih k nam i vide vseh devet krčem, za malo vasico ogromuo število, prepolncuih: „Solčavan je skoraj po vsem uže Korošec, le to mu je od Stirca ostalo, da ga rad pije, — kar pa se uam nij čuditi,
Omenja se v tem spisu med drugim prav obširno tudi neka 1, 1530 Karlu V. v Augs-burgu kot obČeznana „augsburška konfesija'1 — se ve, da v nemškem originalu predložena stara knjiga pod dolgim naslovom: „Artikuli ili deli prave stare krst-jan^ke vere, is svetoga pisma itd.", ki je bila leta 1502 vodstvom našega rojaka Primoža Truherja „Crciuerja" v hrvatskem jeziku v Tubingi izišla, ki je posvečena saksonskima kuezo-vojvodama, zaštitnikoma protestantizma, bratoma Joanu Frideriku in Joanu Viljelmu, ki je itd., kar je vse omenjeno v imenovanem spisu.
Rečeno pa je tudi v tem spisu, da ta eksemplar se nahaja ohranjen sedaj morda samo v biikvarnici regeuburški, dunajski in morda več iztisov v vatikanu.
Da tedaj regenburškemu poročilcu veselje nekoliko ogrenim, — mi je povedati,
celi teden po visokih hribih z najtežavnejim delom se mučečim, če si ob nedeljah po domače se sladkim Bizeljannm — duše privc-žemo.
Nijsmo si torej bili v malih skrbeh, ko so jesenski čas četiri velike povodnje zapovedi nastale in tako našim gospodom krčmarom zabranile, v pravem času napolniti si svoje kleti, ter se preskrbeti do prihodnjega poletja s kacimi dvajseti polovnjaki močnega Bizeljana, kar stori vsak oštirjaš, kateri hoče pri svojih pivcih kaj veljati; kajti rodom Solčavani so ponosni, ker so precej premožni, in v pijači jako zbirljivi ljudje, ki ne pijejo vsake deževnice, katera hi se jim ponujala. Tako nam je bilo prijetno vreme pred božičem sicer jako nenavadno, a jako ljubo, ker se je dcrcČa Savinja potem toliko unesla, da smo se mogli za praznike in predpust preskrbeti s precej dobro, a silno drago kapljo ter se oteti bogu hvala ne lakote, ampak — žeje.
B% I*il«.i4» v&lNg pri Kopru 7. jan. |Izv. dop.I Že večkrat sem čital v „81. Narodu" dopise iz naše Istre, iz Černikala pri Kopru. Dopisnik razlaga, kako tamošnji kmetje, po nemarnem novce trosijo za streljanje v oblake in zvonenje na nevihte. Ravno tisto vražo in nevednost tudi naš cerkovnik goji, ter za to vražo zahteva po bokalu vina od vsakega kmeta. Temu je največ kriv tukajšnji g. župnik, koji dotične vraže ne zatira temuč podpira« Dokler je bil tukaj pri nas vrli g. Bcnko za učitelja, si je jako prizadeval, te vraže kmetom iz glave iztrebiti. Pa žalibog je šel od nas na Goriško. Ž njim smo izgubili izvrstnega učitelja, neutrud-ljivcga pevskega vodja, in za narodno omiko vnetega rodoljuba. Zdaj smo brez šole in naši poglavarji se še ne zmenijo, da bi razpisali službo učiteljevo! — Zdaj so tudi pri nas učiteljske plače povikšane. Kaj čakate torej g. Gregorič, lokalni šolski nadzornik, da ne razpišete službe učiteljeve? — Ne morem si kaj, da ne omenim tudi tukajšnjega župana g. Ccpka, koji se je zrn i raj kot narodnjak hlinil, prej predno smo ga za župana izvolili. — A zdaj z nobenim kmetom neče več slovensko govoriti: za tajnika jo vzel nekega revčka iz Kopra, koji ne razumejo niti besedice slovenske. Kmetje koji ne razumemo italjanski si moremo tolmača plačevati. Bolje smo bili zadovoljni z gosp. Vidale-tom našim prednikom, koji je Furlan
da se je našla ta knjiga tudi v biikvarnici našega slovenskega društva, ki je letos po — ne znam , kako dolgem — zimskem spanji spet oživelo. Nikdo nij znal glagolitice čitati, tudi jaz ne, ko sem dobil naglo knjigo v roke. Nijsein se dal ostrašiti, spomnil sem se „epigrafike" iu ..diplomatike", ki je imela pri hieroglifih in drugih najstarejših praska-rijafa iu črčkarijah tolik vspeh. Bes,-da „amen" — sem si mislil — bo vendar-lc v tej brezbožni protestantovski knjigi na koncu vsega pridjana; in tako poznaš že četiri pismouke. Res je tak«>; heseda „ anion" je na-tisucna prav posebej na koncu vse pisanje. Sedel sem cel dan nad to knjigo in h koncu dneva sem poznal vse pismouke v različnih variacijah, — in prepisujem sedaj — za kratek čas — ravno peti „artikul". Na8 eksemplar nij vezan, kakor regensbm-ški v usnje, ampak prevlečen je z oslovskim mehom ali pergamentom, na kojega je tiskan ali prav za
po rodu, a si je vse prizadeval, z občinstvom slovensko govoriti. — Vi pa g. Cepak, nekdanji narodnjak, ki ste na Čubejskem taboru tretjo točko zagovarjali in obljubili, da kadar župan postanete, bodeto izključljivo le v domačem slovenskem jeziku uradovali; je li to vaše ponašanjo slovensko uradovanje? — Nijsmo nikdar mislili, da bodete tak odpadnik postali. Šo vaš prednik g. Vidali, nij tako okrajnemu glavarju hrbet krivil kakor vi, in tako strastnega protivnika Slovenstva se nij kazal. — G. Cepak bodite si v svesti da kadar odslužite svoja tri leta županstva, bodete šli miši po svojem mlinu lovit, za župana pa nikdar več ne boste.
Domače stvari.
— (V ljubljanski čitalnici) jo drevi prva plesna veselica v tem predpnstu.
— (Na mariborskem učiteljskem pripravništvu) je 41 kandidatov, 20 Slovencev in 12 Nemcev, in vendar je učni jezik samo nemški. (Ni čada, vsaj je še v slovenski Ljubljani na uč. pripravništvu, kjer so sami slovenski kandidatje ravno tako! Ur.)
— (Štirinajsta slovenska predstava) v deželnem gledališči bode v p o n-deljck 13. januarja. Predstavljal se bode Raimundov „Z apr a v 1 j i v e c", čarobni igrokaz s petjem v 3 dejanjih v Ogrinčcvi zna-nej dobroj prestavi. Glavne nalogo so skoraj vse ostale v rokah starim izkušenim igralnim močem. Prihodnji dve predstavi dramatičnega društva bodete potem v pondcljek 20. in v nedeljo 20. j a n u a r j a.
— („Slovenski učitelj") se bode daval tudi dijakom samo za 2 gld. na leto (Čujemo, da je izhajanje tega lista popolnoma zagotovljeno , kajti naročilo se je na njega mnogo slov. učiteljev. Ur.)
— (Celovška čitalnica) napravi 12. t. m. veselico s sledečim programom: 1. „Domovina*', uapev Ncdvcdov; pevski zbor. 2. „Nnvy rok", deklamuje v poljskem jeziku g. J. R. 3. „Romantični Čutje", igra za glasovir in gosli. 4. „Byvali Čchove", pevski zbor. 4. „Na goro", samospev (g. B.) z glasovirom. 0. „Kdo je mar", napev dr. Ipavčev: pevski zbor. 7. „Air Varie" Peri-otov, za glasovir in gosli. 8. „Kdo je mar", J. Koseški, deklamuje g. R—k. 0. „Poto-vanje po raznih deželah", svira na glasoviru
prav namalan z različnimi  barvami latinski
tekst z nemškimi pismenkami.
Rcgcnsburžan sicer pove, v kakovem narečji je knjiga pisana, a ne omeni nič o njenem jeziku, ki nij niti hrvatski niti slovenski; marveč nekakovo poluuarečjc med tema dvema, in sicer prav čisto, mehko in razumljivo, da se čudim . ko citatu tako čisto pisavo Truberjevo.
Tedaj tega zaklada iz jugoslovanske — reči smem — slovenske literature ucmajo samo tri biblioteke celega sveta, kakor se dozdeva Rcgensburžanu. ampak ima ga tudi naša mala knjižnica; in to sem hotel naznaniti , ako si jo hoče kak slovensk jezikoslovec pogledati : z veseljem mu je ponujena, — saj nam tukaj leno loži; najboljše bi pač bilo, da jo kopi kaka druga knjižnica, kojej tako redka knjiga več koristi.
V Celovci o. januarja ist.'J.
.1. R. Segala, st. theol.
gospodična O. J.   10. „Svitoslav Zajček veseloigra.   Osobe:  Davorin g. B. Ivana, njegova hči gospa F. StankoviČ g. K. Zajček g. T.   Fcrko g. F.  Jakob g. J. — Po besedi bode ples. Odbor,
— (Profesorji) vseh kranjskih gimnazij so prosili za poviksano plačo, kakor so to storili profesorji skoro vseh drugih gimnazij
— (Katoliško -po 1 i t i š k o društvo) v Ljubljani je pri poslednjem občnem zboru med drugimi tudi g. dr. Razlaga v odbor volilo.
— (Za učiteljico v Ljutomeru) je imenovana gospodičina Ema T o in a nova, Slovenka iz Ljubljane.
— (Nove šole) se bodo stavile v idrijski okolici: v Godoviču na Vojskem, pri Fari v Ledinah. Zadnji čas je že bil, da se je g. Ogrinec v Planini teh zapuščenih krajev spomnil.
— (Ljutomerske čitalnice poslednja veselica) bila je mnogo obiskovana od ljutomerskih tržanov in uradnikov; pogrešali pa so se kmetovalci iz okolice. Burka „Neveni" se nij ravno dobro izvršila; uradnik Crne ni bil na svojem mestu. Sicer je bila vsa druga zabava prijetna in kratko-časna.
Kazne vesti.
*(Dva uradnika) čeških listov J. Hrdlička iu A. Turna v Pragi sta izpuščena iz preiskovalnega zapora, v katerem sta bila 127 dui zaprta zarad zuanc inseratne afere „Pol." iu drugih čeških listov. V zaporu so Še Skrejšovskv 140. dan, Ružička in dr. J. Gregi*. Nesrečni Vaelav Hodek pa je vslcd zapora zblaznel iu je bil 107. dan iz norišnico izpuščen. — Torej nekrivi, a tako dolgo zaprti!!
* (Žensko društvo „spolek") v Frenštat-u na Moravskcnije po.c. k. okrajnem glavarju razpuščen, ker je neki gojil revolucionarne (!!) naklepe. Čibulka se piše ta previdni glavar, kateremu je gotovo kaka krasna Moravkiuja v glavi učinila tako pre-kucijo, da zdaj v vsem lepem spolu vidi samo „revolucijonarke."
* (Čajkovski) znani poljski emigrant in romanopisec, ki je kot poturčen paša vo-jeval prej proti Rusom, izselil se je pretočeni mesec iz Carigrada v Rusijo, sprevidevši da je bilo njegovo sovraštvo do Rusije Slovau-stvu škodljivo. Dobil je od Rusije amnestijo.
* (Italijanski kralj) Viktor Ema-nuel je bil v uevaruosti, umorjenim biti od neke 20 let stare deklice in sicer, kakor „Lili erta" trdi, iz verskega fanatizma. Deklica pa je svoj naklep razodela svojemu izpoved-niku, kateri jo je iz Rima odpravil.
Hočevarja v Zagorici, 12-20gltl.il. jan. v Velikih Laščah. —Posestvo lv. Tabora v Knežini, 70O gl«l. 31. jan. v Črnomlji. — Posestvo gosp Tt, Zajca v Karlovik«ID predmestji v Ljubljani. 6000 gld. 20. jan. v Ljubljani.
Honknrzi: Služba vodje zemljiških knjig pri c. k. okr. soilniji v Kočevji z letno plačo H(X) gld. vsakim načinom 700 gld. do 'JO. jan. — Pri c. k. mornarski .sekciji državnoga vojnega ministarstva so bode 81, jan. raspravljalo o ponudbah luonluro za c. k. marino.
l*o«. luno.
Odbor delavsko-bolniškega društva si šteje v dolžnost, svojo srčno zahvalo izreči vsem prijateljem delavskega 6tanu, kateri so po svojih velikodušnih darilih priponiagali, da je v društveno blagajnico priteklo 120 gold. čistega dohodka.
Ljubljana 6. januarja 1873.
Ar ko, predsednik odbora.
Opomenica.
(Iz u. L. Z. 8. in 8. jan. t. I.)
Eknekutivne dražbe t Posestvo Jan. Javor-nika v Malistarivasi, 204U gld. 60 kr. 25. jan. v Ljubljani. — Pob. Ft. iŠivca v Ganičah, 532 gld. GO kr 52. jan. v Ljubljani. — Poa. Mart. Nučiča v Pečah 2055 gld. 60 kr. 25. jan. v Ljubljani. — Pos. M Hu-dellota v Knežini, 570 gld. 5. marca v Cernomlji. — Pob. Mih. Krizmana v 8< ču, 2261 gld. 60 k r. 25.jau. v Ljubljani. — Pos. Mat. Mesajedca v Brunavasi, 1244 gld. 11. jan. v Velikih Laščah. — Posestvo Jan.
Izdatelj in za mcduištvo odgovoren: Ivan Semen.
Tujci.
10. j a n u a r j a.
Europa: Vilholm Tanšič iz Šmarja. — Pajk iz Maribora. — Dr. Dominkuš iz Maribora. — Do-linar iz Maribora. — Rapoc iz Maribora. — \Volie iz Mokronoga.
Pri Klelanlu: Laj os iz Sibinja. —Siffrer iz Lukovic. — Gorišck iz Javorja. — Tooj h Dunaja.
— Schkutta iz Iteke. — Lonca v iz Dolenskega. — Kotnik i/. Vrhnike. —  Steni iz Zagorja.
Pri Halleai Adler li Dunaja. — Wl«tenfeld
ti Dunaja. — Herman iz Dunaja. — Globočnik iz Železnikov. — An komina iz Tržiča. — Blobl i/. Trsta.
— Pfertebita iz (-Jradca.
Pri Zamureu: Marija Majer iz Zgornoga Dravherka. — Košir iz Notranjskega.
Dunajska boraa 10. januarja.
(Telegrafično poročilo „Slov. Naroda".")
Enotni drž. dolg v bankovcih	86 gld. *;."» kr.
Enotni drž. dolg v srebru	•    TO   „   85 „
1860 drž. posojilo ....	. i« „ t.-, „
London ........	.108   „ 65
Kreditne akcije.....	889   „   — „
Akcijo narodne banke   . .	988   „   — „
Napol.........	•      «    » .
	— —
	106    „   65 „
Franc Kolmann i
Umrli v
od 7. do 8.
I Jiilftljcuii
januarja 1873.
Marija Mlaker, šivilja, 22 1. na tuberkulozi. — Elis. Hribar, vdova, 56 1. na plučni vodenici. —Kat. Ambrož, vdova, 56 1. na sušici. — Ant. Čadež, mo-stninar, 68 I. na pvemiji. — Mih. Kurnik , 3'/4 na zadušnein kašlji. — Tom. Tom, berač, 57 1. na vodenici. — Ant. Mandel, zidar, 42 1. na vnetji možgan.
Plućna sušica je ozdravljiva!
dokazano v knjigi, katera je ravnokar v 8. natisu ua dan prišla in katerej uže ■llllOflf01 iNO 4' ii o to w |»oaiD I a <l >.i v I j«"ii ht zahvaljuje. Način lcČcnja je vsakterniku razumljivo popisan od M. A u e r b a c h - a. ZUnivIJen j«» i«'
piOSlO. *tfTO*ki Hitili, |M>V-
*o«l ral>IJi*o. i^poh ladi-kuleil. Dobiva se na pošiljatev 1 tolarja 6 sreb. grošev 2 gl. z frank. 40 Čts. od (247—10)
J. V. Albert-u
Miinchm, Ma\iitiiliaiisstr. Nr. 37.
1' fjjtihi'Jtrtli
priporoča svojo obilno
zalogo steklenega
porcelanskega blaga
od najborniše do najfiniše bire. Tam se nahaja
fabrike petrolejskih lanip; cena ravno ista kakor v fabriki sami. Predaje-valci dobodo p opus t.
Tudi se nahaja ondi
zaloga fabrike
zrcalov in pozlačenih okvirov
Kari grof Ki/nshy-evih
dedičev v Burgstciuu dalje obilna
zaloga v olji malanili slik
v pozlačenih okvirih , koliko *c-l4t»t*rki .%lii*uiij<> toliko tudi .vvvtr por/ofte po čudovito uizkej ceni. Tudi se sprejemajo naročila za
krizeva pota
kakor tu<ii za oltarske slike v različnih velikostih po najnižjih cenah. Stanovitna zaloga
cerkvenih i salonskih lustrov.
Zapisniki cen, kakor tudi risarije na (5—2) zahtevanjc.
Ces. in kralj.
Do sedaj nenresežeiio!
DORSCH
izključ. privileg.
p ravo
o cis ceno
i
t
olje iz ribje masti
od
Viljema Jflaager-ja na l>unaji.
Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot najčistejše, najboljše, najuaravnejše in priznato nauspešniše zdravilo za iMftlozui v |»i-sili in (»liičiili. za škrofule, lišaj, gnojuc bolečine, izpustke na koži, otekle hezgalke, slabotnost itd. sc dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji fabrički zalogi: Dunaj, Backerstrasso Nr. 12, ali v najholj renomiranih lekarnah iu špecerijskih štacunah monarhije, tako med drugimi pri tch-le firmah: Maribor: J. D. Hankalarijeva vdova, A. \V. Kiiiiig, lekar; Gradec: Ertl & Krcpcsch, D. Sigmund, M. Sciner, F. X. Sceger, trgovci, V. Grablo\vitz, lekar; Celje: F. Janosch, trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. P. Hauser-jcvi dediči, A. heinitz, F. Erwein, lek.; Ljubljana: Eggeubergcrjova vdova, Ot. Schenk, lek. P. Lassuik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karagveua, A, E. fteithammer. (190—7)
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'