ZZ8. SteulIKa. o LjuDiinni, o soboto 1. oktobra 19Z2 Leto IO. Iihafa Ttak dan popoldno, imenUl nadalje ln prainlka. Inseratl i do 9 petit vrst A 1 0. od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrst) 3 D; poroke, zaroke veiikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 r>. Popust Ie pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. PpfrftvnUtvo „Slov. Naroda" ln „Narodna ttakarna" Baaflova allca *t St pritllćno. — Teltfan at. 304. Oradnlatvo „Slov. Narodi1' Sisfiova uiioa at I, I. nadatropia Talaion ttev. 34. Dopise sprelona la podaiaitna ta za lostia trankorine* ^f- Rokoptsov se na vrata. ~99 IT Posamaii^ StevilScs: *VI v Jug3Slavl|l vse dnl po Oln 1 •— v Inozemstvu navadna dni Din 1, nedelje Oin 1-25 Poštnina platana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: 1 ,, K,V Ju^>ia^' — v inoicnnm v Ljub'jani po požti____________ ______ 12 mesecev...... Din 120— Din 144— Din 21tv — 6 ....... . 60-— . 72— . 10S- - 3 . ....... 30— „ 3*V— • 54— 1 ....... „ 10— . 12— . 13-- Pn morebitnem povijanju se ima daljš.i naročnina doplatiti. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno T'^ff" po nakaznici Na fatno pismena narobila brez poslatve denaria se ne moramo ozir.iti. Homisiia za inlelektualao sodelovac 9 v Društvu narodov. Prošli mesec se je prvič sestala v Ženevi komisija Društva narodov za proučavanje mednarodnih vprašanj o in-telektuelnem sodelovanju. Prisotni so bili vsi člani izvzemši Nemca Einsteina . ki vsled priprav za svoje potovanje na Japonsko ni nio^el pritL Komisija si je najpreja izvolila Francoza Bergsona za predseUnika in AngleŽa Gilberta Murrava za podpred-sednika in nato začela nekako izvidno delo, raziskujoč široko polje, ki se ji nudi. »Število vprašanj, ki se morejo staviti komisiji, je nekako brezmejno«, ie rekel Bergson. Od teh vprašanj si je pa komisija pridržala gotovo število, neka-tera radi njih nujnosti, druga pa, ker so navidezno zrela za lahko in hitro re-šitev. Vsi ti problemi — bodisi da gre za položaj intelektuelnega dela v raznih deželah, ali pa mednarodno organizacijo ali bibliografijo, za znanstvene infor- ! macije ali poskuse, za mednarodne zve- | ze ali za intelektuelno lastnino — so ta- ! ki, da je vloga mednarodnega sodelo- j vanja v njih nujna. j Komisija je že v svojih prvih sejah j spoznala* da ie nemogoče, praktično se baviti z mednarodnim duševnim sode- j lovanjem. če se ne vzame v pretres materijelno stran življenja duševnih de-lavcev. In tako je prišla do tega. da se je najprvo bavila s položajem duševne-ga dela v raznih deželah in z duševno lastnino. Kar se tiče prve točke, je komisija stavila svetu D. N. predlog, naj se vrši anketa o položaju dusevnega dela, o žalostnem stanju, v katerem se nahaja življenje duševnih deiavcev in o njega izboljŠanju. Ta anketa naj se bavi pred vsem z njih ekonomskimi pogojL Komisija je razven tega izrečno obrnila pozornost sveta D. N. na brezupni položaj dusevnega življenja v gotovih ev-repskih deželah in na nujno potreba posredovanja. Člana de Revnold in Mme Curie sta dobila nalog, da prvi za Av-strijo, druga za Poljsko, poda komisiji poroeilo o položaju v teh deželah. Ista skrb je vodila komisijo pri ide-j!, da se začne proučevati projekt mednarodne blagajne za izposojevanje in kredite, da se olajšajo znanstvena raz-iskavanja. To delo ie bilo poverjeno članu Millikanu, ravnatelju fizikalnoga laboratorija Norman Bridge na tehnolo-škem institutu v Kaliforniji. Komisija je konstatirala, da duševna lastnina v znanstvenih stvareh ni dovoljno varovana, da pravzaprav sploh ni priznana. Brez dvoma se izvršitev in iznaidba da zavarovati s patenti, toda ideja, razkritje samo, ki je pogoj izvr-šitve, sama na sebi ni zavarovana. Se-stavila se je podkomisija z nalogom, da se bavi s tem vprašanjem in povpraša pri vsch osebah in vseh institucijah, ki bi mogle to podpirati in pred vsem Mednarodno pisarno za slovstveno in industri-jclno lastnino v Bernu, Mednarodni raz-iskovalni svet in Udruženje duševnih deiavcev (C. T. I.) Ražen tega se je komisija tuđi bavila z mednarodnim sodelovanjem pri znanstvenih raziskovanjih, pri katerih je sodelovanje v resnici eden najuspeš-nejših načinov zbližati duhove na ta način, da se udejstvujejo pri skupnem mi-rovnem in kulturnem delu. Ker se pa komisija neče vmešavati niti v organizacijo, niti v delovanje znanstvenih dru-štev, si je postavila za princip, da mora to sodelovanje biti delo teh društev samih in da jih bo v tem podpirala. Eden članov komisije pripravlja po-roČilo o sestavi mednarodne antante za preiskavanje in objavo arheoloških spo-menikov. Vkljub temu, da se večina narodov trudi, da najde in ohrani spomenike preteklosti, je veliko število doku-mentov največje važnosti še vedno zakopanih pod zemljo, ali pa so nedostopni svetu znanstvenikov. Brez dvoma je rr.ednarodno sodelovanje v tem predmetu zakonito in potrebno, in nekateri narodi to že izvršujejo. Toda zadeva se mednarodno še ni uredila in vsled te ureditve bi nastale mnoge olajšave. Druga vrsta vprašanj, ki jih je pre-štndirala komisija, so odnošaji med vse-učiHšči, zameniava publikacij in medna-rodna organizacija bibliografije, to se pravi možnosti, zajedno obraniti in spo-znavati Človeško vednost na najhitrejŠi način. Podkomisija se bavi s pripravo mednarodnega kongresa vseh vseučilišč vseh držav, oficijelnih kakor tuđi prostih. Sodelovanje med vseučilišči se da organizirati Iz različnega vidika. Predmeti na dnevnem redu so sledeči: za-menjava profesorjev, zameniava dijakov enaka veljavnost vseučiliških studij in diplomov, institucija mednarodnih Šti-pendij za mednarodne poletne kurze in centralne vseučiliške informacijske pi-sarne. Seveda se dajo te točke razisko-vati samo na podlagi popolne svobode narodov v načinu pouka in avtonomije vseučilišč. Sledniič je še komisija izrekla svoje mnenje o vprašanju, ki ii je bilo stav- ljeno od komisiju za zmanjšanje oboro-ževan'a. Pozvali naj hi se namreč znan-stveniki, naj obelodanijo vse svoje iz- i najdbe o strupenih plinih, to se pravi njih sestavo.*) Komisija, intelektuelnega delovanja se je izrazila, da bi bil ta poziv brez vredriusti, ker bi nm nihče j ne sledil in ker ni nobene možnosti, da [ se uve^avi. V tem uziru je ta komisija j brez moči. i Delovanje tega zasedanja se ne da I bolje označiti kakjr z besedaini pred- j sednika Bergsona na koncu zadnje se- i *) da se s tem onemogoči njih raba j v vojski. je: »Splošno je rezultat naših premlS- | ljevanj, da je predmet našega dela na- | tanko določen, da imamo veliko število vprašanj preštudirati. da pa so metode jih razr^šiti, čisto jasne. Predno se pa raziđemo, borno predali Društvu Narodov nekako poslanico, v kateri mu povemo v imenu intclektuelcev celega sveta, ki jih smetno tu predstavljati, da smo mnenia, da je imelo D. N. vzvišj-no in lepo idejo, da smo vse storili, kar smo mogli, da jo udejstvimo in da smo po po^loblicnein raziskovanju in razmotrivanjn prišli do zaključka, da je ta ideja popolnoma in v celoti izvrslji-va«. ni. Obširno obdelava pisatelj gospodarsko vrednost Jugoslavije in podaja pre-cej velik statistični materijal. Tu se ne moremo spuščati v podrobnosti stati-stičnih podatkov, omenjamo samo, da je knjiga v tem pogledu obširna in za industrijalce in trgovce zanimiva. Iz tega poglavja se vidi veliko bogastvo Jugoslavije, četudi ga noče pisatelj priznati. Pravi da dežela sicer ni uboga, pa vendar tuđi ne med najbogatejšimi na svetu. Vse ga da ie nekaj malega. torej malo in mMo dobro! Jugoslavija bo lahko zadostila s svojlmi produkti svojim potrebam, toda ne bo mogla konkurirati v svetu. Jugosloveni vse preveč hvalijo in pretiravajo vsako stvar. Ko je obdelal pisatelj še finančno ! moč države, ki je vse preje kakor bril- i jantna, preide k poglavju o javni administraciji. Nas zanimajo samo nekateri odstavki, ki se ne tičejo uprave. Pisatelj piše. da med Srbi, Hrvati li! Slovenci ni nikdar obstaial kak skupen naro-den ali duševni pokret, ttorba teh treh narodov ni imela trdno zacrtane poti in vse se je izvršilo prav do najnovejšega časa brez soudeležbe celega skupnega naroda in brez neposrednoga kulturnega cilja. Sele mlajŠi rod pripravlja fuzijo treh narodov, bratom sicer po krvi, toda tujcev po mišljenju. Analfabetov je baje v Sloveniji sami celih 25 % prebivalstva. Vseh analfabetov v Jugoslaviji da je osom iniliionov, torej dve tretjini vsega prebivalstva. Moč razmer da je laka, da se bodo Slovenci morali 'lati literarno asimilirati Hrvatom in Srbom. Dcjstvo je, da Slovenci že razurreio srbsKi, dočim noben Srb ali Hrvat ne razume slovt!.-»ski. GIcdišča v Jugoslaviji t-Iftnera ml^dert^. ki i> jtanjaril o B»i**r1?^ ^f i> nrer??t foaletn fn »To je tvoj ljubimec?« »Da!« Mož, kot vsak mož, ni imel Ču-ta za subtilnost ženske duše. Raz-jezil se je torej, ampak streljal ni, Ie obstal je, čudeč se. ->nrag:a moja, samo nekaj te prosim . . . »Lahko me na mestu ubiješ. To je bil moj ljubimce.« »Ne gre zato. Povej mi samo...« »Vprašaj!« »Draga moja . . . Če že ne ma-raš mene. saj je bilo toliko drugih. toliko drugih. Lahko bi izbirala . . .« Lepa jrospa je odskočila za dva korakn kot panter. »Ti ... ti ... strašilo!« »Kaj?« »Strašilo, pravim. Opozarjam te, dn se žaliti ne dam.« Mr>7. kot mož vedno, je postajal vesel. Bil je sicer pripravljen na ljubimcn. pa ne na takega. »Ali ne,« je dejnl. »ne gre za to . . Ne bom te žalil. Povej mi samo, kaj te je napotilo, rta si se udala termi smrkavcu? ?ena! Kaj si znoreb! Saj je še otrok.« »Tn ravno zato sem napravila to.« ^Vako? Sem dobro slišal?« T rn? žena je imela v očeh dve solzi ?« dve streli. »Ravno zato sem napravila to, zato, ker je še otrok. Storiia sem tako, kakor ini je velela vest.« »Kdo ti je velcl?« »Vest.« »Sedi malo, draga moja, stvar postaja zanimiva.« »Lahko stojim. Prosim te, da se ne norčuješ iz mene.« »Torej vest ti je velela?« Lepa gospa je pričela srdito kričati. »Da . . . Preveč si brutalen, 'di bi to razumel. Udala sem se mu, da ga resim, da ga obvarujem umazane ga življenja . . . Nečistost bi era ubila ... Si slišal? Nečistost bi ga ubila . . .« »Ne vp!j tako . . . razumem.« »Ni res! Ne razirrneš! Hotela sem ga obvarovati te;ra, Icar ubija in izjeda vsako mladost: Ijubezni za denar.« »Aha!« je zavpil mož. Zdi se, da jo je potem s stolom pobožal po elavi in ji storil s tem neoporečno krivico. Tak mož nikdar ne razume plemenitega nag-njenja. Uboga lepa gospa! Zver nilčđar ne razume, ne pojmi človekoljubja. Ka.fti žena ima često ljubimca, samo radi enostavneea, jasnega in poSfa-negn človekoljubja. Ubožica, lepa gospa I Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 7. oktobra 1922. štev. 228 mifiisfrshi suet. Letosnja žetev. — Ureditev spora s kraljevićem Gjorgjem. —r Beograd, 6. oktobra, (Izv.) Mini-fetrski svet je včeraj imel dve seji, na katerih je bilo v ospredju razprave Sporno vprašanje kraljevića Gjorgja. Dopoldne od 10. do 13.45 je bila seja imnistrskega sveta na dvoru pod pred-iseds&om kralja Aleksandra. Na tej seji ie kralj najprej zaiiteval, da so mu po-samni ministri poroeali o tekočih po-slih svojih resortov. Kralj se je informi-tal o vseh državnih poslih, o aktuelnih notranje- in zunanjepolitičnih vpraša-njih, o finančnem in gospodarskem stanju države in o dragih zadevah. Zanima! se je pred vsem tuđi za rezultate letoŠnie žetve in za statistiko žetve, ki io je sestavila posebna anketna komisija. Iz obširnega poročila poljedelskega ininistra je posneti, da je letošnja žetev enaka žetvi izza leta 1920. toda nekoliko manjša od lanske. Letošnji poljski fcridelki, posebno zaloge pšenice in dru-frih žit, pa bodo zadostovali za popol-no prehrano prebivalstva, če se ne iz-£ozijo prevelike množine. Po končanih poročilih ministrov je ironski svet začel razpravljati o sporu 8 kraljevićem Gjorgjem. Košta Timoti-jevič ie kot notranfi minister poročal o pseh za to vprašanje važnih podrobno-stih. V ghvnem se je tekom razprave tigotovila popolna soglasnost vseh cla-rov vlade, da se mora spor mirnim potom resiti že z ozirom na mednarodni položaj države, da se tako izbije dno ,^sem fantastičnim vestern, ki jih Iansi-rajo v svet gotovi, naši državi neprl-&zni krogi. Kralj Aleksander ie končno terazil željo, da se naj kraljeviča Gjor-titi pozove na sejo mmistrskega sveta, kJer se mu definitivno predlože predio-gi za mirno rešitev »pora. Vlada naj po-zove kraljeviča k sebi In ga skuša na lep način pregovoritl, da se kraljevič pokori odredbam glavarja kraljevskega I doma. Pred vsem naj bi odšel na određeno stanovanje v Niš. Za slučaj, da bi se kraljevič ne hotel poravnati in pomiriti, pa ima vlada nalogo. izđelati formelne predlogc za nadaljno postopa-)ije proti kraljeviču. Po ureditvi tega Vprašanja oziroma po doseženih rezul-tatih se ima vršiti ponovni šlrši kroti* $ki svet, na katerega bodo pozvani tukli vsl člani kraljevskega doma, pred-isednlk državne ga sveta in patrijarh. V kabinetu ministrskega predseđ-^tva Je bila nato popoldne od 5. do 7, seja ministrskega sveta pod predsed-stvom ministrskega predsednika Nikole Pašiča. Prisoten Ie bil tuđi kraljevič Gjorgje. Ministrskt predsednik Pašič je kraljevičn naznanil v Imenu vlade predloge za mirno rešitev spora. Na tej seji so vsi ministri svetovali kraljeviču, da se naj poravna ter ga obenem tuđi opozarjali na posledice* ki bi nastale za njega, kakor tuđi na to, da s tem sporom škoduje ngledn države. Ministri so mu iskreno svetovali, naj se pokori odredbam glavarja kraljevskega doma, opozarjali so ga tuđi na to, da tuđi qn uživa pri njih kot sin velikega kralja Osvoboditclja iskrene simpatije. Kraljevič Gjorgje Je na nasvete ministrov mirno odgovorfl, đa predloži danes đo 4. popoldne definitirni odgovor. Po zaključku seje je ođše! notranji minister Košta Timotijevič na dvor, kjier je poročal kralju o podrobnostih seje in odgovoru kraljeviča. O obeh sejah je bilo izdano od no-tranjega ministrstva nastopno oficijelno poročilo: Danes ( 5. t m.) Je bila na dvora pod predseđstvom Nj. Vel. kralja seja mimstrskega sveta z ozirom na predlog vlade, da se skliče kronski svet, ki nai odloča na temelju dvornega statuta o postopanju kraljeviča Gjorgja. Nj. Vel. kralj je izrazil željo, da se pred vsem, predno se store nadaljni koraki v tem yprašanju, pozove kraljevič Gjorgje Še enkrat k apoštovanju dvornih štatutov in naj «e mu od strani vlade predoČijo vse posledice, ki bi mogle nastati za tijega. Če kraljevič želi Se nadalje ostati član kraljevskega doma, mora vršiti vse obveznosti, izvirajoče te dvornih štatutov. Nj. Vel. kralj je dalje vstrajal pri tem, da se kralieviču Gjorgiu kot članu vladarskega doma, Če se nastani v tuzemstvu, izplačuje poleg letne apanaže 148.000 franeoskih frankov s*e iz dvorne blagajne na račun kraljevo civilne liste, 600.000 dinarjev na leto, ako pa se nastani v inozemstvu, pa se mu ima izplačevati 350.000 franeoskih frankov in na račun civilne liste 235.000 dinarjev. Na podlagi kraljeve želje je bil kraljevič Gjorgje zaprošen, da priđe ra sejo ministrskega sveta, ki ie bila popoldne od 17. do 19., da se mu spo-roči sklep. Po dališem posvetovanju ie Nj. Vis. kralievič Gjorogje izjavil, da edgovori do jutri ob 4. popoldne. — Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Za đanes ob 4. popoldne Je sklicana seja ministrskega sveta, da se vzame na Politične vesti. = Zbor Uublianskih zaupnikOT JDS. Načelstvo JDS je včerai sklenilo sklica-ti jutri v soboto 7. t. m. zbor ljuMian-skih zaupnikov, ki ima nalogo izgladiti spor v stranki Zbor se vrši ob 18. v veliki dvorani »Kazinec Na zboru se ima sprcjeli apel na Triller • Ravnihar-jevo skupino in narodne soctialce za skupno sodelovanje pri občinslih volit-vah. Zdi se nam, da tuđi ta zbor ne bo naŠel ključa za rešitev iz krize. = Iz demokratskega kluba. Iz Beograda poročajo, da so beogradske organizacije demokratske stranke vse ?a to, da se izreče Ljubi Davidoviću zaupnica za njegovo politično delovaiijc. Kakor vse kaže, bo tuđi v parlamentarnem klubu većina za Davidovića Davidović ostane torej Se nadalje predsedruk de-mokratskega kluba. S tem bo dana indirektna nezauprica ministru Prihičevi-ču, vendar pa je vprašanje, ako bi Prl-bičević isvajal iz tega konsekver.ee. V političnih krogih zatrjuiejo, da se bo Pribičević uklonil većini in ne bo demi-sijoniral, da s tem prepreci razkol v stranki = Pribičević o zagrebškem kon* gresa. Minister Pribičevič prlobčuje v reviji >Misao« o zagrebškem kongresu Članek, v katerem med drugim zatrjujc, da so prireditelii zagreLSkega kongresa pomasči hrvatskesa bloka. Svoi čla-nek zaključuje takole: »Istina ie da se je na kongresu v Zagrebu osnovala ju-goslovenska zajednica in da je to rea-lcn uspeh tega kongresa. Toda to je netočna trdltcv. V tej jugoslovenski zajednici ni nikogar ražen sklicateliev in or. ganizatorjev toja kongresa. To ie jugo-siovenska zajednica brez — Jugoslove-nov. V bistvu pomenja kongres zače-tek nove stranke, kar znači toliko, da ina nnmen cepiti sile, ki obstojalo, ne pa služiti njihovi koncentraciji. Z dru-gimi besedami pcvedano: Polez 16 političnih strank in skupin, ki že obstoja-jo v našem javnem življenju, naj bo ta zajednica — sedemnajsta!« Zdi se rani, da je to mnenje ministra Pribičević o zngrebškem kongresu precej subjektivno. Bcdočnost bo pokazala, da gre pri-rediteljem zagrebSkega kongresa ne za novo stranko, marvec" v prvi vrsti za notranjo konsolidacijo naše države. = Slovaški komunisti. Češki li* sti poročajo iz Košić, da so pripravljali tamkajšnji komunisti teroristič-ne zločine in atentate na vodilne kroge na Slovaškem. Policiji se je posrećilo priti na sled zaroti. Areti-tirano je do 40 oseb. Pri njih so našli mnogo ročnih granat, revolver-Jev in dražega orožja. Aretirani so bili v zvezi z madžarskim! iredentisti fn so dobivali od njih denar in orož]e. = Iz s —2 Zborovanje mariborskih Industrijalcev. Mariborska pokrajinska skupina Zveze Industrijcev je sklicala za 4 popol-dne v Gfitzovo dvorano svoje člane in interesente na javno zborovanje. Namen zbo-rovanju, katert-mu je predsedoval odvetnik dr. Pipuš, je bilo posvetovanje za veliko manlfestacijsko zborovanje Zveze industrijcev, ki se med tem že vrsi v Ljubljani. Razni govornik!, rr.vnatelj KriŽnič, Krcći, Stein, postajenačelnik Mohorko i. dr. so na podlagi konkretnih slučajev opozarjali na nelzogibno katastrofo za vse naše gospodarsko življen'e, ako vlada še dalje trpi ćosedanje desolatne razmere v železn!-škern prometu. Stavili so se razni rrcdlogi in nasveti ter se izvolill delegati za ude-le/bo pri manifestacijskem zb^rovanju v Ljubljani. Ker igra Maribor kot obmejno mesto, kjer so tovorni kolodvori prcr.alo-ženi z blagovnlm tovorom, pnlcg Ljubljane — ozirrma ker sprejema Ljubljana večji del tovora le od ju^a, Maribor pa slavni kontingent od severa, še večjo trnnsitno vlo^o, bi bilo na mestu, da se čimprc;e vpnštevaio predloci postajenačelnika so^p. Mohorke. Po njem prcdla?ranemu komitetu nsj bi v nsikrajSem ča^u na večiem, cell Javrosti prl^topnem zborovanju javno opo-zorlla na škodo, da vlada žclezniSki upravi ne d^volt raz^irjenja mariborskih r.b-mejnih kolodvorov. Pri sestanku mariborskih industrijcev se ie «klenila sledeća re-solucija: 1.) Prosa Zidan most - Beograd naj se vp^rabi za izboManje prometa. 2.) Ka progi Karlovac - Ljubljana naj se Izme-niajo stari, že gnili in trhli pragovi z no-vimi, 3.) Po^:a;e in križisia n?.j se proširi-jo. 4.) Draginia raj se pobija z vsemi sredstvl, naj se da večja pozornost morali ŽelezniSkega osobja, nai se ima zadosti spretnera osobja, nesposobno osob'c pa naj se posije nara?, od koder je prišlo. 5.) Izdatki naj se kriieio iz prometa: ugodna lesa nnše zemlie nai se dobro Izknristi. 6.) Sestavi naj 5e mesana komlsiia Iz oscb?a južne In državne železnice, industrl e in veletrgovine, in ta naj preišče vzroke pro-metne^a zastoja. —g Sadna razstava v Celju, kl Je bi!a določena za od 8. do 15. oktobra, se zaradi prekratkega roka odloži za 14. d n 1. Otvoritev razstave bo neprekllcno v soboto dne 21. oktobra t. L, traiala bo pa 4 dnl. torej do vštete^a 24. oktebra. Prljave za razstavo se sprejemajo 5e nadalje in sicer do 15. oktobra. Sadje in drugi predmeti, kl so namenjeni za razstavo, morajo biti v Celju naikasne:e do 18. oktobra rvečer. Prijave in sadje za razstavo naj se pošilja na naslov: Ožji odbor za sadno razstavo v Cel'u. — OpHzarjamo sadjar!e, da se v čim obilnejšem številu udeleže razstave, ki nai pokaže svetu, kaj premore Slovenija zlastl z ozirom na lepo in trpežno zimsko sadje. Posebnega pomena bo razstava za večle sadne producente, kl imajo zlasti letos veliko sadja na prodai. Razstavni odbor bo ukrenil vse potrebno, da privabi na razstavo rudi zunanje sadne trgovec In jim nudi priliko, da si ogledalo kakšno sadje lahko dobe pri nas, v kolikih množinnh In da se prepričalo, kako ga znamo pripraviti za Izvoz. Kdor količkai more, naj posije na rarstavo sadje, vloženo v predpisano po-sodo, kakor bi bilo pripravljeno za odpošl* lianje. Sicer pa epozarjamo vse razstavljal« ce, da se kolikor mogoče ravnajo po pro-» gramu, kl je bil objavljen v »Slovenskem Sadjarju« št, 7 in 8 in po drugih časopisih. IZVOZ ŽIVINE NA MADZARSKEM. — Budimpešta, 4 okt. Madžarska vlada je dovolila v interesu olajšave izvoza živine, da se lahko izvaža živina iz vzhodnih komitatov kakor tuđi meso na šopronski klavnici zaklane živine od 6. oktobra brez posebnega dovoljenja. . Dopisi. —. Iz Bele krajine nam pišejo: Kmalu po prevratu je razburila Belo Krajino vest o prodaji gozdov pri Crnomliu neki zagrub-slci židovski tvrdki. Vsi protesti cbčin in ljudstva nišo pomagalL Danes razburja be-lokranjsko ljudstvo vest, da kupuje največje gozdove, ki reprezentujejo večmilijonsko vrednost, neki čcJki Ncmec v Čisto špeku* lacijske namene. Kakor Čujemo, ie okrožni urad za agrarno reformo prvo pogodbo med Kuhnelom, sedanjim posestnikom, in Hoffmannom zbog nekaterih nepravilnosti razveljavil. Hcffmann je bil zato primoran skleniti drugo pogodbo. Poscstnik Kiihnel, ki Je star že S3 let, izjavlja sedaj, da mu je bil podpis na tej pogodbi izsiljcn. Koliko je na stvari resnice. bo dcsnala pravda, ki je nastala med Kiihnlom in Hofimannom, Hoffrrann Je tuđi natvezil javnosti, da kupuje gozdove za premogokopno družbo v Belikrnjini, kar pa ne odgovarja resnici, ker ie moral vedstvo te dni?bc zapustiti. O narodnosti rToffmanna se je že mnogo pisalo, zato tecra ne bomn ponavljali. Opozarjamo vse merodaine faktorje, zlasti pa ministrstvo za agrarno reformo, da vlada m?, to pona\ljam, nisem dobii vabila. Tajništvo je bilo razglasilo, da b r e z v a b i 1 a ni dostopa na zborovanje. Umevno je, da nisem hotel riskirati, da se ine pri vhodu zavrne. Ne glede na to se mi ni hotelo, da bi se pustil prevpiti od zborovalcev. ki jim je bilo sugerirano, da je za vsako ceno izreci zattpnico đejanjem, ki sem jih sma-trni za nenrnvilna ter nesosrlasna s programom in disciplino stranke. Prav zategadelj sem tuđi odklonil razsodišče v Beogradu, ker sem bil informiran, da je bilo tuđi tam že vse pripravljeno, da se moje stališče ne odobri. Ni moja navada, da bi komu vsiljeval svoje prepričanje ter vplival nanj. da bi je vzprejel za svoje, Vztrajam pri tem, kar smatram za dobro ali za slabo, Četudi ostanem začasno sam s svojim nazira-rnem. Čas pokaže, kdo ima prav. — Dr. Ravnihar. — Ofenziva. »Uufro« ie po dneH težke potrtostl zopet dobilo korajžo. V uvo'dnem Članku, kt v njem raz-motriva, zakaj razpa'da JDS v Sloveniji, piše! »».. naravnost političen samomor pa značijo' lokalne politične gnrpacne, ki nastajalo navađno po mimoidočih uspehih <3emas:osrije, irprizorjene p "onajveS radi osebntti ambicf j neđisciplfniranlrt lolčalnih ve-Hčin.« NI treba, da Ie" Člankar temu stavku še pripisal imena oseb, kf na-nje merl. S prstom jih otiplješ. Ako bi sedaj kdo primarno m po zasluže-nju reajdral na taka izvajanja. pa bi j?a čisto gotovo zadelo *Jntrovo« oči tanje, ela je prlČel boj, 3a Žali in tla greši proti dostojnostl. Za đanes fo samo konstatujemo\ AmpaTc en stavek pb'dplšemo z pbema rokama: »Le stranka, ki J<5 tvorijo rdisc!pli-narni borci, lahko closesra uspehe.« Pes Je'. In mf še pristavljamo, dvojna nesreča za stranko, ki v nje} ru*no disciplina njen! lastnl voditelji. Kaj takeira si nit! ne more nrfvoščiti stranka, ki ima za nristaše Iju3i brez volje, steno korakajo^e za švojimi vodnik!. V stranki pa, kT se ponaša, da Jo tvori inteligenca, Ijudje lasrne volje in ustaljenega političnega mišljenja, mora nedisciplinirano vedenje voditeljev, protivno programatičnim načelom stranke, vzbuditi reakcijo. Zamenjati se pravi učinek z vzro-kom, ako se potem le-terrt očita ne-discipliniranost. Nasprotno, znak je to, da je v stranki mnogo zdravega jedra, ki noče zapasti gnilobi. Naravni proces ozdravljenja je, ako se to zdravo jedro, kadar ni drugače mogoče, odloči od svoje nezdrave okolice. Mogoče, da je za trenotek to le »lokalna politična grupacija«. Prav tako pa smo prepričani, da sta tej »grupaciji«, ako ostane dosledno pri svojih zdravih načelih. zajamčena rrzvoj In porast do močne velike stranke, kakršno smatra za potrebno — »Jutro«. ^ — Mlrvster Pncelj v Metliki. Po po-ročilih iz Beograda odpotuje dano«; po- i Tiedeliski minister Tvan Puccli v Motli-ko. — Imenovsnfe generala Dr&iča. Dosedanji komandant dravske divizijske oblasti Gjorgje D o k i ć je imenovan za predsednika izpraSevalne komisije za štabne oficirie v Beogradu. General Dokić nastopi v kratkem času svoje novo mesto. — Novi povetjnfk dravske divizijske oblast!. Po poročilu iz Beograda je za poveljnika dravske divizijske ohlasti irrenovan artilerijskl polkovnik Milan V u č k o v i 6. Novi poveljnik ie izvr-sten artilerist. Ves Čas vojne je služil v artileriskih polkih na fronti. Za časa Aleksandra Obrenovića Se bii več let ordonančni oficir. Sedaj je načelnik ar-miiskega artileriiskega oddelka v Sarajevu. — Važne spremembe t naši generaliteti. Po porečilih Iz Beograda so bile v generaliteti nsSe vojske Izvršene važne spremembe. Namesto dosedanjega komandanta H. armijske oblasti generala Marka MPosavHevfča je Imenovan dosedanji poveljnik III. armije In bivši komandant Dravske divizije general Krsta Smilja-n I č. Na njegovo mesto v Skoplju priđe general Panta Oru 16, đosedanji poveljnik dunavske divizije. Za Irongndajift fe4flU£ 6. oktobra 1922. ske divizijske oblasti fa Imenovan polkov-nik Miloš Stanković. Za komandanta dunavske divizijske oblasti je imenovan general Z e č e v i č. — Važne železnlško prometne konference \ Mariboru. V Mariboru se vrši med zastopniki žel. uprave Nemčije, Avstrije in Jugoslavije konferenca, ki bo velikega pomena za mednarodni promet. Namen po-svetovanj je namreč, zenostaviti osebni in prtljažni promet med Ju-goslavijo, Avstrijo in Nemčijo, tako da odpadejo vse dosedanje o\ire pri vpotovanju iz ene v drugo državo. Taki mednarodni dogovori so obstojali že preje med raznimi dr-žavami, tako da si je potnik n. pr. v Ljubljani lahko kupil vozni list in prtljažni list za vso vožnjo n. pr. v Berlin, docim je sedaj za potnika že v Gradec prava križeva pol. — Naredne, ki so dobile zakonito veljavo. »Službene Novine« z dne 25. t. m. priobčujejo seznnm onih začasnih zakonov, uređk ukazov in reSitev v resoru ministrstva notra-njih deL ki so v smislu člena 130. vi-dovdanske ustave dobile zakonito veljavo. Med drugim so dobile te-le naredbe pokrajinske vlade za Slo-venijo zakonsko moČ: Naredba z dne 3. februarja 1919. o ustanovitvi poli-cijskega komisarijata v Mariboru, naredba z dne 15. decembra 1919., s katero se spreminjajo določbe o kazenskem postopanju političnih oblasti, naredba z dne 20. avgusta 1920. o ustanovim In delokrogu po-licijskega odseka v Celju in Ptuju in naredba o pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine SHS potoni opcije z dne 25. junija 1920. Na ta način je tuđi uzakonjen razpis z dne 14. novembra 1919. o proklamaciji 1 .decembra za državni praznik. — Zdravnfška rest. Primarij kirurci-šićega oddelka ljubljanske bolnice dr. Josip Stoje Je imenovan za primarija in operaterja na splo?ni bolnici v Ptuju. — Prijatelji Korošcev! Udruženje Korošcev priredi v soboto dne 7. t. m. ob 20. zvečer v dvorani pri Lozarju Grafenauerjev večer v spomin plebiscita. Na sporedu godba, govori, dru-žaben večer. Brez vstopnine. Prosto-voljni prispevki v prid društvu se hva-ležno sprejemajo. Pridite in pokažite, da ima Koroška še prijateljev! — Koroški Nemcl proslave 10. okt. KoroSki Nemci pripravljajo velike slav-nosti ob drugi obletnici koroškega plebiscita. V Celovcu prirede svečanost s koncertom v nedeljo 8. okt. v veliki dvorani glasbenega druStva. Glavna svečanost bo 10. okt v Vellkovca. Sole bodo te dnl zaprte. Tudl oblasti in uradi in privatna podjetja bodo prazjnovali ta dan. Nemci agitirajo za čim največjo udeležbo pri slavnostih. Tuđi v Borov-ljah in drugih krajih Rožne doline prirede svečanosti. — Inspektorat finančne kontrole. Ob-lastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani Je z včerajšnjim dnem začcl poslovati ter je s tem dnevom prcvzel od delegacije ministrstva financ v Ljubljani, nadalje nd flnančnih okrainih ravnateljstev v Ljubljani In Mariboru vse osebne. ekonomike in administrativne posle finančne kontrole. — PoviŠanfe rtrafrlfiTskih doklađ or^ž- nikom. Tinančni minister je sprejel predlog ministra notranjih del o zvišaniu drnsjini-skih doklad nrožnikom. Drnsinlske doklade bodo že te dr»i tako povijane, da orožni-kom ne bo trebn več trpeti pomanikania. Poleg te?:a je orožniško povelistvo po*;^r-belo tuđi za to, da se orožnikom pomrla z oreanziranjem menaž po postajah, kl bodo dobile primerne olabave. — Pravilnik za iivršitev stanovanfake-ffa zakona bo obinvljen koncem tega mese-ca. Te dni razpoSiljaio pravilnik v deffnitlv- ni redakci'i v pregled vsem ministrstvom, pokrajinskim vladam In drugim korporacl-•am. — Mestnl poptsovalnl urad ostane v soboto radi snaženja prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so le nujni sluCaji. — »A'.rstna zastavljafnlca« ima tome-sečno dražbo februarja 1922 zastavljenlh predmetov 12. t. m. popoMne. — Za »Družbo sv. CM.« sta darovala Tran in Roza Krapež mesto cvetfa na crrob pokotnesa predsednika viš. dež. so-dišča je. K a v č n i k a, kl Je bil dolsra leta stalen jrost v njlju kavarnl, rnesek 800 K. — Cvetllčnl dan v prid »Akademskemu društvu Jueoslov. tehnikov v Ljubljani« prirede v nedeljo dne 8. oktobra ljubljanski tehniki - akademik!. Akademsko druStvo Ju-Koslovanskih tehnikov je strogo strokovno in ima namen Izobraževatl svoje člane (ki pripadajo vsem oddelkom tehniške fakutete ifubljafiske unlverze) v tehniškl strokl s tem, da vzdržuje knjižnico (kl Steje t t. nad 1000 tehnlškostrokovnih knjlg), prireja znanstvena predavanja, diskuzije in poučne Izlete ter dafe druStvcnlkom kot bodočlm inženirjem priliko teznanfti se s svojim socijalnim stallSĆem v življenju. V danaSnjlh razmerah si tehnfk - akademik ne more te lastnlh sredstev nabaviti ves, za Studij ne-obhodno potreben studijski materijal v ožjem In šlr§em smislu besede in je strokovno društvo, kl se ima boriti s težklm denarnlm položajem, pokllcano nuditi di-jaStvu gmotne olajSave pri strokovnem Studiju. DijaStvo, uverjeno, da najde pri pxeblval3tvu bele Ljubljane umevan^e sa svoje težnje, prosi za velikodušno naklonjenost na cvetlićueni dnevu. — Strela zaaelila požar. Strela je udarila dne 3a septembra v zidameo vino-gradoika Zemljica pri Ljutomeru. Poslopje se je vžgalo in pogorelo z vsemi hlevi vred do tal. i?koda zuaša več IOO.uOO kron in j« samo del oma krita. — Pogrešao. Gustav Đ a 1 d a u f, ravnatelj & d- »Pionier« v Zagrebu, odkoder ie odpotoval dne 3. oktobra v Ljubijano. Od tu ie pisal svoji ženi, da hoče izvršiti samomor in da sa ne bo več našla med živinu. Baldauf je velike postave in ima po-ćesane lase na prečo. Oblečen je v temno-sivo obleko ter ima na glavi ćrn klobuk. Kdor ga izsledi prejme 5000 kron nagrade. — Vlom v Šlškl. Dne 2$. septembra je bilo vlomljeno pri Ivani Vidmajer v Zgor-nji $iški in odneseno raznih predmetov v skupni vrednosti 20.000 kron. — Velik vlom. Dne 29. septembra so neznani storiki viomili v trgovino Ludvika Koširja v Prokopi. Tatovi so deloma iz-praznili vso trgovino in odnesli za 43.S00 kron raznega manufakturnepa blaga. — Hrepenenje po teti. Brata Hinko in France sta bila pridna In poštena delavca. S poštenim delom sta si hotelu toliko prihraniti, da bi ndpotovala na \Vestfalsko, kamor ju je gnalo neutešljivo hrepenenje po teti. To hrepenenje je pa postalo tako elementarno, da sta postala naravnost omamljena na denar in sta skušala na Inhek način priti do večje svote. V mlekarni Gr^po-darske zveze sta pred enim rne^ecem sicer na srečen način odnesla 120 kg sira. A sedaj je bilo vprašmje kako ta sir spraviti v denar. Vedela sta, da je velika nevarnost, če ga prodasta v Ljubljani. Pred nekako tremi tedni sta odpotovala v Zagreb ter tam začela ponuiati sir. Fmela sta £a okoli 60 kg Toda zviti Zagrebčani so ju povsod Izpra-ševnll po Irvoru tepa sira. Ods^vnra nl«:ta motela dati in končno videč, dn ie tn kup'l- ' ja nevarna, sta odpotovnla pc? ir Zarreba j zopet v L'ubHano. Pridno sta dol;».!i. Mosto : bolide hrane sta pa jedla samo sir, da bi si i tuđi na ta način prihranila za pntne stro5ke na Westf?.lsko. Hrepenenje po teti pa ie zopet postalo tako močno, da sta rnčela bra-njevkam prodfiati sir. Prva kitpčija se je posrećila, pri dnasri ktipčlfi pa ju ?e zalotit ?;tražnik. Odkrltn sta povedala, kje sta dobila sir. Na policiji sta pa tndi fziavila: »Hotela sva videtl teto na VVestfalskem. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUB-LJANL DRAMA. Nedelja 8. okt: R. U. R. Tzv. Ponedeljek 9. okt.: Hlape! Ked D. Torek 10. okt: Zaprto. Sreda 11. okt: Jack Straw Izven. Cetrtck 12. okt: Romantične duše Red C Petek 13. okt: Jack Straw Red E OPERA: Nedelja 8. okt: Prodana nevesta Izveu, Ponedeljek 9. okt: Zaprta Torek 10. okt.: Triptychon Red E Sreda 11. okt: Zaprto. Četrtek 12. okt: Lakme Red A. Petek 13. okt; Zaprto, — Romantične duše. Danes v petek, dne 6. t m. ob osmih zvečer se vrši pre-tniera drame iz Cankarjcve zapuščine »Romantične duše«. Drama je vestno pripravljena. Režijo vodi g. SkrbinSek. V glavnih vlogah nastopajo ek. Juvanova, Vera Dani-rova, Rogozova, Skrbinšek, Peček in Zelez-nik. S tem je uvrstilo naše dramsko gleda-li§če v svoj repertoar zadnje Se neizvajano Cankarjevo delo. — Družba isrralccv gledallSča »Deveta dežela« priredi 2 predstavi v soboto .7 in nedelio 8. t m. v dvorani hotela Tivoli z začetkom ob pol 9. uri. Razne priljubljenih točk preišnjeca sporeda (Zbor Zatcev, »Sa-lome« in dr.) izvoja gledallšče 5e sledeče novitete: »Gamine charmnntc« — pariška slika; »Pierrot In Kolomblna« — poljska; »Naj le đoni ta stari valček« in dr. Sodeluje tudl irralcc prejšnjih cesarskih Petrojjrad-skc.ea in Moskovskega opernih gledaliSč 2. X — Ceikoslovaška • fncosloTenska Llsa odbor v Bratislavi priredi v Cetrtek 5. t m. v veHki dvorani vlndne palače predavanje J. Hikla o Jugoslaviji s fotografičnimi slika-ml. (Beojrrad, Crna gora. Bosna, Hercegovina in Dalmacija) kot predgovornik nastopl univ. prof. dr. Rath. Liga priredi v zimskem času več predavan) in večerov. GlosJenl vestnik. — Valerija KratInoTa, profesorica na Dalcroze-jevem zavodu v Hellerau, priredi v soboto, 7. oktobra 1922 ob 20. v dvorani Filharmonične družbe »Večer dramatičnih plesov«. Prireditev obeta biti Jako zanimiva ker gdč. Kratinova izvaja tuđi plese brez glasbe, kar je za ljubljansko publiko neka] novega. Predprodaja vstop-nic ▼ pisarnl Glasbene Matice. Sofeotstoo. — «Ljtibliafiskl SokoU. Na bodovanju St Visice France se je nabralo sa stavb. sklad ljtibli. Sokola Din. 46.—. — Dramatični odsek »Sokola« na Viču otvori letoSnjo sezono v nedeljo, 8. oktobra In vprizori znano veseloi^ro »Char-1eyeva teta«. Podrobnosti so razvidne na lepakih. — V Sokolske« domu ▼ Donfalah se vrli v nedelio dne 8. t. m. ob 7. uri rve-čer vinska trgatev. Domžalcl In okoflčanl, kl se hočete rn^vedrftf n znbnvatl, ndele-f rte ?c v kar največjem Stevllu t« prlreditvet Zdravo! — Sokol v §koffjl Lokl priredi v nedeljo, 8. oktobra v Sokolskem doma druiab-ol Keficr, Erlfietelc ob VK w^^ ' -* *- nainoueiSa poračila. Podpfs premirfa u BVIadanlil. — Pariz, 5. oktobra. (Izv.) »Chica-go Tribune« javlja iz Pere, da je bil saočl okoli 6. zvečer podpisan protokol o preniirju med zaveznlki in angorsko vlado. Protokol ie bil podpisan na franeoski vojni ladji »Eugar Guinet«. Po tem sporazumu ima Giška izprazniti zapadno Trakijo tekom 10 dni. Do poil-pisa definitivnega miru zasedejo Trakl-jo zavezniške čete. — Sniirna, 5. okt. (Havas.) Tcuclj-ne točke v Mudaniji doseženega sporazuma med zavezniki in I^met pašo so: J.) Med*ebojna izpraznitev nevtiaitie cone ob Dardanelah. 2.) Zavezuiki še nadalje ostanejo pod dosedaniimi pogo-ji v Carigradu. 3.) Grki imsjo tekom dc-velih dni po notilikaciji sporazuma »z-piazniti Trakijo. 4) Upravo vzliodne Trakije prevzameto nacionalisti. 5) Zavezniki določljo 10 km i:roko nevtralno cono na cbeh bregov'h Marice. Upravo zapadne Trakije varujejo zavezniki. G.) Store se potrebni koraku da se omogo- Či nacionalistom zasedba vzhođns* Tra-kije. 7.) Zavezniki store v Aiena!i dc-maršo, da tuđi izslltjo izvršltev sporazuma. Grška delesata sta izjavila, da ni-mata obsc/nih pooblastil za ivvlpis ^r>o-razuma. Za naJaljna navodila morata zaprositi. — Pariz, 5. okt. (\VoIfO Dopisnik »Cliica.TO Tribune« v Peri javlja svoje-mu listu: Na krovu franeos^e uoj-if1 la-dje »ridgar Ouir.ct« podpisani vo;aski protokol sporazuma vsebuje 5est čie-nov. Prvi triic člcni zadevajo Trakijo. nje izpraznitev, nje mcj-? !n nje povrni-tev. Cetrti člen raspravlja vprasanjo n^vtralnc cone, peti izpraznitev Cnri-gr.-da in s^sti vse huje določila i* i'kre- ; pTSi, ki bi 1>'.!I sterieni proti Grkom, čo bi odklonili zahteve protokola. Dalje pri- j stavlja dopisnik, da vkorn'^i kcmalisti- ! čna armada v Trakijo šcle tedai, ko bo I sklenjen mir. 1 .'■■>i~ STABILNOST CF.ŠKOSLOVAŠKrZ DRŽAVNE POU1IKL. — REKONSTRUKCIJA CEŠKOSLOVASKE VLADt. —• Praga, 6. ckt. (CTK.) Minlstrski pređsednik dr. Pene^ lo po današrrl iz-redni sef! m?nlstr$kega sveta podal predsedni^u Ćeškoslovaške republike demisijo kabineta. Predsedmk tir. Masa-ryk je demisijo sprejel in poveril zača.s-no vodstvo državnih pos!ov dosedanji vladi. Tekom prihodnjih dni je oričako-vati imenovanja nove vlade. Za nisni-strskega predsednika bo imenovan agrarni poslanec Svehla. . Dr. Eeneš še nadalje obdrži portfelj zunanjega ministrstva. — Praga, 6. okt (Izv.) Agrarni »Venkov« v dal:?cm članku piše o programu in nalogah nove konsolidirane vlade. Med drugim naglaša, da bo novi kabinet Švehla predstavljat parlamentarno vlado v pravem smislu besede. Vlada je sestavljena iz najodl:Cnej-ih oseb raznih političnih strank. Vlada ne bo provizorna, temveč stabilna, ker so t njej zastopane vse udružene če^koslo-vaške stranke. Kabinet Švehla bo predstavlja! stabilnost državne politike. — Praga, 6. okt. (Izv.) V najkraj-Šem času sledi oficijelna objava o sesta-vi kabineta Švehla. »Narodna politika« pa je v včerajšnji večerni izdaji že pri-občila ministrsko listo, ki odgovarja verjetnosti. Kabinet Švehla bo setavljen tako-le: ministrski predsednik Š v e h -1 a, zunanji minister dr. B e n e $\ notra-nji minister M a 1 y p e t r, narodna ob-ramba U d r ž a 1, pravosodni mmister P o 1 a n s k y, finančni minister dr. R a-§ i n, prometni minister $ t r i b r n y, minister za pošto in brzojav dr. Fra n-k e, prometni minister Bechyne, po-ljedeljski minister dr. H o d ž a. trgovinski minister dr. Nova k, minister za javna dela Vrba, minister za socijalno skrb Habrman, minister za zdravstvo dr. Š r a m e k. minister za prehrano T u č n y, minister za izenačenje zako-nov dr. M a r k o v i č in minister za Slovaško dr. K a 11 a y. Posamne stranke v novem kabinetu bodo zastopane: ajrrarci 5. socijalni demokrati in narodni socijalisti po 4, narodni demokrati in Siovakl po 2 ministra. Boćarska. NEVTRALNOST BOLGARSKE* — Sofija, 5. oktobra. (Izv.) Z ozl-rom na izjavo grškega revolucijonarne-ga odbora, da se tuđi z oboroženo silo upre zasedbt zapadne Trakije po ke-malističnih četah, je bolgarska vlada sklenila v slučaju konflikta obraniti po-polno in strogo nevtralnost Minister pravde Janev je zadnje dneve v sprem-stvu zastopnika ministrstva zunanjih del nadzoroval vse obmejne oblasti, če strogo izvršujejo vladine naredbe in predpise. MANIFESTACIJA MAKEDONSKIH BEOUNCEV ZA AVTONOiVUJO TRA- j KIJE. — Sofija. 5. okt. (Izv.) Makedonski kegrund so včeraj priredili velik manife-stančni shod za avtomijo Trakijo. Sho-da se je udeležilo okoli 30.000 ljudi. Razni govorniki so predvsem naglašali politični pomen avtonomne Trakije, kakor tuđi nje gospodarsko važnost za sosed-ne države. Avtonomna Trakija bi bila garancija za mir na Balkanu. Shod je dalje manifestiral za svobodni izhod Bolgarske na Egejsko morje, kakor sp to obljubile velesile 1. 1919 v Parizu. Sprejeta je bila resolucija, ki naglaša progtasitev avtonomne zapadne in vzho-dne Trakije pod zaštito Društva naro-dov. Protestira dalje proti sedanjemu režimu v Trakiji, ki se vodi na Škodo celokupnega prebivalstva. Po konča-nem shodu so makedonski beguncl ki iih ie na Bolgarskera okoli 50.000a od- ?li pred po^lopia zavezni^kth po$!nnl-§+cv, kicr sn bile prirejene ovaciie. Poslanikom Francije. An.^lije, Italije in Amerike <;o hilc izročene na shodu sprc-jete revolucije. POLITIČNA SITUACIJA NA BOLGAK-SKEM. — Sofija, 5. otkobra. (Izv.) Za 10. t. m. pričakujejo povratka predsednika ?tambolij*--kcs:i iz Žcncvc. Narndno ^n-branie prićne prihodnjc dni z iz rednim zajedanjem, tekom katerc^a ima sprc-jeti vladni nacrt zakona o znsČiti države in r^a na-jrt zakona o Ijudckem glasovanja v Zadevi obtnzbe bivših mini-^trov vojnih kabinetov od 1912. do 191S. Opozicijonalni blok skuša z vsc-mi sredstvi doseći, da bi narodno so-branje ne sprejelo sorniih zakonov. Vkida pa je na drugi strani odločena. da j izpolni resolucije zemljedelskega kongresa v Trnovu. AKCIJA BOLGARSKE VLADE ZA AV-TONOMNO TRAKIJO. — So!;;a, 5. oktobra. (Izv.) Vsa bolgarska javnost ie «edaj izkliučno zainteresirana na vpr?.*anju avtonomije-Trakije. Oficijelni kresi, tisk in vsa politična ja\"nost brez razlike strarke vodilo živahno kampanjo, da bi se dosegla avtonomija Trakije. Bolgarska vla- . da je započela akcijo, da prepriča svoji sosedi JiTgnslavijo in Romunsko o veli-kem političnem in gospodarskem po-menu tega vprašanja. Bolgarska vlada po svojih izjavah skuša prepričati vso javnost, da bi bila avtnnnmna Trakfia rajboljSa garanciia za mir na Balkanu in v vsei EvropL NERESMČNA VEST O SPORAZUMU. — Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Vaš dopisnik se je tekom včerajšnjega dne-va informlral v zunanjem ministrst\TU glede resnienosti »Pravdine« vesti o podpisu sporazuma z Italijo. Vest je nc-resnična in ob 12. opoldne je bil izdan oficijelni dementi, ki veli: Od pristojne strani smo pocblasčeni izjaviti, da ie neresnična vest tukajsrjle^a lista »Pravde« o podpisu sporazuma v zadevi ?z-vršitve rapa!Iske pogodbe. Netočna je j tuđi vest o reski državi. ODSTOP CARIGRADSKE TURSKE VLADE. — Pariz, 5. oktobra. (Izv.) Po poro-cllih iz Carigrada je veliki vezir sklical parlament da razpravl.ia o zahtevi an-Korske vlade, da mora "carigradska vlada na korist angorski odstopiti ter ji prepustiti upravo Carigrada. Angorska vlada namerava za Carigrad imenovati guvemerja. — Carigrad, 5. oktobra. (Havas) Veliki vezir Tevfik paša je sporočil art-gorski vladi, da je pripravljen se ukloniti zahtevam angorske vlade. Po želji vedilnih krogov v Angori ima odstopiti carigradska vlada na korist angorski* ki odpošlje svojega zastopnika, da pre-vzame upravo mesta. Borzna poročila. NAŠA KKONA V CURIHU 2.—. — Zagreb, 6. oktobra. (Izvlrno.) Za-klluCek. Devize: Curlh 11.71. 11.81, Pariz 4.765, 4.815, London 275.50, 2S0.50, Berlin 2.90, 3.20, Dunaj 0.0825, 0. 09025, Prasa 210.50, 213.50, Trst 268.—, 272.—, NcwyorK 62.50, 63.50, BudimpeSta 2.57, 2.72, Valute: dolari! 61., —.—, Ure 264 263, češke krone 207.50, 210.50 avstrljske krone 0.08S5. —.—, franeoski franki 4.715, 4.765. — Curin 6. oktobra (Preko Dunaja Predborza Zagreb 2.0125. — Curih, 6. oktobra. (Izv.) Današn^j predborza: Zagreb 2.—, Berlin 0.25, Dunaj 0.0075, BudimpeSta 0.22, Praga 18.20, Milan 23.—, London 23.65, Pariz 40.70, Newyork — Trst, 5. oktobra. Beosrad 33.85, Berlin 1.16, London 103.45, Pariz 178.50, Praga 77.25, Curih 438.50. — Praga, 5. oktebra. Beograd 43.-^ Berlin 1.35. Milan 124.—. London 129.5a Neyyork 29,50, jParU 221—-% Curili 550.-» Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dn* 7. oktobra 1922. štev. 22g Turisfiba In Sport. — Objavt T. K. Skala. Odbor kluba ■poroča, da je otvoril svojo pisarno v hotelu »TItoHc, ki je odprta vsak dan iz-T»emS1 sobot, nedelj in prunlkov od 17. 4o 30. ure. — Knliinict posluje Istotam vsak torck in petek cd 18. do 19. ure. Pr-rovrstnl turistovski čcrlji za Člane so do-ili in so na ogled r pisarni. — Odbor. — Srnaški naraščaj. Za prih. zimsko ••■ono sprejm« smučarskl odsek T. K. Skala 20 dečkov in dekiic ▼ starosti 10—15 let, 4a s« bodo vežbali v smuikem sportu. Vež-hanje ee bo vršilo pod strokovnim nadror-»tvom i« skrb nim varstvom. Smuči bo na-raSčaj prcjel deloma brezplačno, delorna po jelo niikl ceni. Pouk »c bo vriil praktično Ja leoretično ter se ob priliki eimskosport-■ega tedna priredi tekma za narafcčaj, prva tt Trste pri nas. Prijavo se sprejema do i. noTembra t. 1. — Smučarskl odsek T. K. Skala. — Klttb kofos. in motocik. »Ilirija« v Ljubljani priredi r nednllo, dne 8. t. m. ffiotocik. In kolesarske dirke za hitrostno prvenstvo na proći 1 km In sicer dopoidne Ob 10. na Dunajski cesti med 2 in 4 km. Popoldne ob 3. pa prvenstvo »Ljubljane« na Ljubljanski grad, start pri Karlovškem mostu ter po vozni cesti na grajsko plano-*o. Cilj t drevoredu, Motocik. se Trsti v fate^orije kot pri 10 km. prvenstva. Pri-J*ynin» ml motocik. Dio 30. sa kolesarje Din 2 se sprejemajo v klubovi kavarni »Prešenu do sobote. 7. t m. do 23. V iln-čej« delvneca vremena se dirke prelože na poznejši čas. — Se eokrat o smrtni neerečl na Trl-gf&rn. PiŠejo nr.m: V sobotni številkl Va-iaga cenjenega lista sem čital obširneje po-roČilo o smrtni nesreći na Triglavu, katere frter je bll nadebudni mladenič, visokošo- lec Kusy Iz Prage. Prvi odstavek glede brezbrižnosti oskrbništva v Aljaževem domu podpisujem v vsem obsegu. Na tako važno postojanko pač spadajo osebe, ki se zavedajo svoje dolinosti in ki imajo rudi srce za turiste. Kar pa se tiče pisma turi-stov iz Bohinja, sem mnenja, da bi bilo bolje, ako bi se ne bilo objavilo. — PredpogoJ za izlet na Triglav so dobri čevlji in te Je pokojni Kusy po izjav! domačinov imel, saj »i je dal svoje sokolske čizme v Mojstranl dobro okovati; nahrbtnik za enodnevno turo na Triglav ni neobhodno potreben, prav tako tud! palica ne, potrebno je lef da vza-me turist xa vsak slučaj v žep malo prigriz-ka, v planinskih zavetiščih pa dobi itak vse, kar srce poželi. Glavno pa ie: zdrave noge! Ako pa nastopi ona neprodirna planinska megla, pa ne pomatra najbolj napolnjeni nahrbtnik in najdaljša planinska palica nič. Da je ponesrečenec rgreši! pot na razpotju • proii Kotu. ne bo držalo, ko ie vendar ugo- • tovljeno (?). da se je z vrh Triglava na-potil po Bambergovi poti proti Luknji in t&m tuđi padel v prepad. Je pač žalostna resnica; planine so in bodo zahtevale svoje žrtve, tega ne bodo preprečili ne turisti, ne filistri. Solstvo. — Usposobljenostni izpitl za obče ljudske in za meščanske sole pred drž. izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljicu) se prično dne 3. novembra 1922 ob osmih zjutraj. Prošnje, ki naj bodo pisane na ćeli poli. naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih bolskih svetov, da bodo do 25. oktobra t. 1. v rokah izpraševalne komisije. Odgovor na prošnje dobe Ie oni kandidatje in kandidatinje, ki k izpitu ne oodo pri-puščeni. — Za severno obflMioo šotstvo. Iz Maribora nam pišejo: Zanaiajoč se edino Ie na državno vzdrževalnino, so naša obmejna obrambna društva prepustila usodo obmej-nega šoistva pač državi in šolski oblasti. Gledala so mirno, kako Avstrija Se intenzivne jse kot svojCas organizira ob meji vsa svoja šolska lt* narodna obrambna društva, ki vzdržujdo ob naši meji. na bivših naših tleh še posebej plaćane učitelje propagatorje germanizacije. Poleg tnateri-jelne podpore tekmujejo Avstrljci tuđi s svojo moralno podporo. Vsako nedeljo ro-ma na tisoče Avstrijcev do naše meje, obi-skuje sole, prirejajo se shodi, zabave, predavanja itd. Pa ne samo Avstrijci delajo tako; podpirajo jih v izdatni meri tuđi naši Nemei, katerih »Volkstrcue« jih je v zadnjem času gnula v takem številu preko naših mejnikov, da so morale naše obrnejne oblasti seči po radikalni remeduri. Pa vse to iih ni ustrašilo, ne zadržujejo jih stroge kazni po trt mesece (prekoračenje meje brez dovoljenja), močnejši je njih »Volks-trcuc« napram Avstrijcem, nego »Staats-treue« napram naši državi. Roman je od strani naših Nemcev na mejo In preko meje se vrši dalje, Ie previdneje kot preje in Ie še bolj intenzivno delujejo tuđi med našim narodom ob mejl (najlepšl dokaz raz-mere pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer je prišla naša Ciril - Metodova Sola v nemškc avstrijske roke). Kai se |e od naše strani rgodilo? Ob priliki občne*a zbora Jugoslo-venske Mmice lepl nasveti, posečati severno mejo. Lepi nasveti in predlotl ?o ostali brez odmeva. Resneje se je trudila Ciril - Metodova družba v Mariboru. Toda indolenca je bila tako ukoreninjena, da so bila doscđania iborovanja te družbe veči-noma slabo obiskana. še Ie ko se je za m.i-riborsko strankarsko politiko brezbrižni idravnlk dr. Marinič osebno resno zavzel za stvar in je sam prepotoval našo mejo ter videl žalostne razmere našega obmejnega Sulstva, se je prebil led indokn^e. Družba je sklenila v prid obmejnermi šolstvu riskirati v nedeljo 1. oktobra v N'arodnem domu veliko slavje, ki je neprKakovano dobro uspelo. Večkrat so bile dvorane Narod-nega doma še bolj polnc, a žc dolge ne tako polnc pravega navduicuja in zavesti na-mena prireditve. Sb.vje sta med drustrni odlienjaki počastila tuđi g. okr. glavar dr. LajnŠič ter g. župan Grčar, mnogo udeležni-kov je bilo tuđi od vnanjih krajev (Uitfe, Slov, Bistrice). So/;C0 ljudi. Palaca b > razdeljena v £:iri nianjšc in tn vcCJ odsjek-!;. Stolp bo n:.]vi^j" na svetu. Prvi nacrt je napravil arhitekt ^u-šusie\v. Zi definitivni nučrt pa bodo puvrb-Ijeni ariiitekli cele:j sveta na mednaroOno tekmovanjc, za katero ?o žc razpisane \ i-5oke nagrade. Prostor vc ogromne siavbe bo obse^al površino 2!o.»juO kvadra;i.ih Cevljev in se je v ta namen zncel podiratl hotel »Kontinenta!« in Šest drugih poslnpij. Z delom pa se prične pomladi leta 1923. Ka-kor se vidi imajo bol>c\iki še dovo'" do-naria. — Zainenjal se je v sredo, 4. oTvtobra v vcčerntin vlaku v vozu III. razrcUa na progi Ljubljana-Jesenice zcicn za nudri velour-k'jbuk in to na postaji v Radoviji-ci. Gospod, ki mu je bil klebuk zarr.en.un, je baje vstopil v Meci vodah ter se je pe-lial proti Jfscnicarn. KUbuk se d<:bi pri g. Jože Bojataiij, kiolmčarju v Radovlj:ci, proti izročitvi zamenjanc^a. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Kavama Jadran" TnriaSkl trg St. 6 sprejme već abonentot na za« jutrk po znl±anl cenl. 8411 prodasta se t mesarska rozova, koleselj In slamo-rexnica. Ogleda se na Poljanski cesti St. 21. t Ljubljani. 8407 Proda se nekaj pohištva. Poizre se in ogleda v trgorinl Matej Oreh«k, Kolodvorska ulica 26. 8412 Zenitna ponudba. Inteligentna gospodična z gotovino. Želi znanja s starejšim trgovcem v svTho ženitve, Dopiti pod .Trgovec 8405*-na upravo Slor. Naroda. 8405 Bukova drva suha, se prodajajo na đrobno in debelo. Sp. Siska, Relnlnghausova gostilna 87. £409 ~ Kupim pletilnl stroj. Pomiđbe na H. TOMC, Sv. Jakobi trjr št 8, Ljubljana. 8413 Spretna predajnika dobro izTcžbana v trgovsH stroki, z večletno prakso, !?če mesta ra takoj. Naslov pod .Spretna prodajalka 8406" r.a upravo Slov. Narod«. 8406 Spreinte se i veČ go^podov na dobro me?čansko hrano, mesečno 1500 kron. Obeduje se ob 12. in 14. Vprsia se Krakovska ulica 35. Na stanovanle Ib hrano v iredini mesta n sprejme dijak. Naslov po»e uprava Slov. Naroda. 8422 Večjo nemeDlovsno suho, snažno mesečno sobo, išče vdova 2 dvema že večjima, mirnima otre koma. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod Šifro „Prazna soba 841*?". Delavnica usnjenih suknjičev (rekelcev) od 3500 K dalje se priporoča. Gg. trgo\ cem znaten popust Kristjan Premru, krojač, Kranj. Hlia enonađstropna, V* ure od glav. kolodvora Ljubljane, z električno razsvet-Ijavo, obširnim vrtom, stanovanje za kupca, se proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8366 Ceno se proda klavir (splnet), primeren za učenje. Naslov v upr. Slov. Naroda. 8417 Proda se enonađstropna hiša 2 9 stanovanji na Selu 49. Vprašati v Vodmatski ulici 4 a. 8416 Iščem stažfee izterjevalca ali blagajnika, eventualno screjmem tuđi službo potnika. Vešč slov, italij. In nemškega jezika. Ponudbe pod .Primorec 23/8410* na upr. Slov. Naroda. 8410 z manjSo vsoto gre takoj kot družabnik, skladiščnik a!i nakupovalec. Ponudbe pod .Takoj 8390" na upravo SiovensK. Naroda. 8390 Krasna oprava. Proda s- coroTnomi nova, krasna masivna spalnlca (svetla) in jedil-nlca (temnordeča). Les črešnjev. Na-■lov pove uprava Slov. Naroda. 8420 Gospodična" Žeti priti kot tovari^ica ozuom? đru-Žabnica t boljšo družino Govori s'o-vensko, nemJko, italljansko in tud' franeosko. VeŽča je tuđi gospodlnjstva. Na honorar ne polaga važVosti! Po-nudbe pod .TovariSica 8383" ra upr Slov. Naroda. 8383 Nasrtfđe 6 m3 dru tn tuđi veČ onemu, ki mi odda prazno sobo, po možnosti s kuhinjo, v sredini mesta. Ponudbe pod .Drva 8385« na upravo Slov. Naroda. 8385 Prostovoljna Javna dražba se vr5i v nedeljo, 8. oktobra ob 2. po-poldan na Glincah, gostilna Amerika. Proda jata se bo: kočija in več drugih voz, 2 konja, več divanov in drugih pred me tov. 8446 Kojigovodja perfekten, sprejme službo za takoi. naj raje v lesni stroki. Ponudbe pod .Bilancist 8311* na upravo Sloven. Naroda. 8311 Proda se popotnoma nov, še ne rabljen plsalni stroj Remipton, model 10, s slovensko abecedo. Ćena po dogovoru. Ponudbe pod .Remigton 8301" na upravo S!ov. Naroda. 8301 Frasna staTbena PET F5HCELA blizu kolodvora v Sp. SiŠki. pripiavna za vsako trgovino, se prod«. Dopisi: .Prlika — poStnoležcČc Domžalc". z vrtom v Drav jab Št "6 Stanovan'c. takoj ra razr.o^go. Krem2f»r Alojzti. gosli poducufe biv~i učiteli .Gasbene Matice" po nal-rižiih cenab. Naslov pove uprava 551. Naroda. 8322 Somostolen kniigovodla za pnpiavo bilančnoga zaključka ali vo d-nja knjig ali za samost^jno kore-SDonrc^co it.ilijpnsko, franeosko. angle-iko, srboIirvrSko, iSčc za poi>o!d«nske ure pos'a a!i tuđi dola za dom, kakor tuđi pre?t?ive iz a!i v imenovane jezike. Mon rar zp:o zrrtfren. — Ponudbe pod .Bilanca 8320" na upravo Slovenskrga Naroda. 83Z0 vse fj$topasmer*et prodajam, Rcnomirrf, ' luksusni, lovski, salonski, SportnI, Ču-vajni in varstveni ter policijski psi. Prevzemnm jih tuđi v dresuro. Do nisi na Rudolf Knapp, Huniehmdlung St. Velt a. G!anf Karnten. Avstrija. Prva specijalna trgovina z ro kavica mi in parfumi nudi: nafnovaiie međnt specijalne rokavlce za dame in gospode v vseh najlepših bar-vah, kakor tuđi (ne in Titliirfno naj-boljše vrste ■•favloe. Ifaifinelii iriitii fmteski partamf. Najboljše vrste kolinske vode. Esn đc Co!opi2 O- Bračko, Ljubljana. Duntu, s soproico, bre: otrok, liče dve fisli rnehlo-ani sob' s kopalnico, samo pri boijši obitelji. Po-i.udbe pod .Dvc sobi 8333" na upravo Slov. Narodj. fl?13 iz trdega in m^hkega lesa ter raz1i?ne moderne plsa'ne miže imam vedno v M'ojti po solidnih cenah. Spreimem vajenca v mizarsko ol>rt. MATiJA ANOLOVIC, zaloj?« pohi-iva, Vidov danska cesta 6. (preie Radeckega c) PARCilrA pod Tivelffeiii prinravn« za Iepo vi'o z vrtom, se proda. Natančneje se coiz\e pri anr'-čni družbi Aloma Co.TJpany, Ljubljana, Kon-t;rtsnf trg 3. «-r>4S Trebam dobru, vrijednu i poštenu £?^- djevojku !H tenu, ko:a bih nastupib od^^h za kućne poslove, to ic« t KUHARICU f kao spretnati sobe i voditi gospo* darstvo. Oc-.titi ^e na adr-L-su GROZDIĆ, Bjelovar. 8403 Blago za nwlrt!) iibu^ in inm cotii-iva v veliki utori, flalle razllno platno in )ife za hitnih, sedlarle i. t. i. pilicreii tirtti Člšče^e odpadkov dragih kovin z opllkl iu smet-I mi vred (Gckratz) prevzema na novo-vstanov!;cm tvrdka. Nakup in prodaja surovega zlata in srebra. Liub1'.'*^-', Sv. jerrie:a ce«?ta 231. Uradnica ve?ča vseb pisarniških del s prakso, i>če de!a za popo!d.inske ure. Nasliv pove uprava Slov. Naroda. 8423 Stonavanje s 2 «ob. 8378 Probni decimalno tehtnico, vleče 7— S00 140i s posebnim vhoJom v okolici ali pred-mestju Ljubljane se ššče. PontHhe rod »Okolica 8-^4" na upravo i»:.->". Naroda. 8354 na reritcriii Ljubljane, z velikim dvo-riščeni :n vrtom, ob kateiega mej; iKjtrK, se pod uf'od.i'rr.i po^.^jj takoj proda. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 8371 z veJletr.o oiakso pri prvovrstnih tvrd-kah te sprejme st-Vno na pr\'o mesto pod zcio ueodnimi ro.iioji. Hrana in stanovanje je na rr*zp(*ja«jo. Ponn.ibe nn upravo SI. NV.r. pod »Ze'ezn nar 787S^ za đa?ra, f:O£-j!O^0 !a deca, p P^ijili rpop| n?j- A. ŠIKEOVSC nasl. 1?. Soss Jurišičeua ni. tt. i ZAGREB UMm m IW) JEBE" 99 ii u y li Lastnina in ttok »NaruUne tiskarace