uoSttvn» platana v goiovtrt
Maribor, ponedeljek 17. iunila 1935
Ste v. 136
iy ryy»' MSBsnmm&sp?? -
mariborski
Cena 'i Din
VECERNIK
UradniStvo in uprava: Maribor, Qoapoakaui.il/ Talaton urednlttvH 3440,uprava246C Izhaja razen nadalja In praznikov vaak dan ob 18. url / Volja meaoSno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi pa eanlku / Oglasa aprajema tudi oglasni oddelek ,Jutra* v Ljubljani « Poštni tokovni račun SL 11.406
99
JUTRA
99
ista
Maša širokogrudnost
Ob pravkar minulih binkoštiiih praznikih so se v Novem Sadu, v »srbskih Atenah«, vršile velike slovesnosti vseh nemških pevskih društev iz vse Jugoslavije, ^ad poldrugi tisoč članov raznih nemških pevskih društev iz vse države se je udeleževalo teh slovesnosti poleg stotin in hsočev ostalih pripadnikov nemške načelnosti v Jugoslaviji. In vsa srbska, Ja ysa jugoslovanska javnost je ostala mirna hi ravnodušna, in oblastem ni prišlo na mi sel. da bi prireditvam delale kakršnekoli težave, ali jih morda celo prepovedale.
Malo pred tem pa smo izvedeli iz slovenskih krajev v avstrijski Koroški, da ic tam ne samo deželna oblast, ampak celo najvišja državna oblast v nekem slovenskem kraju prepovedala prireditev nedolžne slovenske igre Izgubljeni sin«, ki je bila spisana v davnih letih, ko še niti ni blo govora o Jugoslaviji, pod pretvezo, da se s to igro hoče delati iredentistična Propaganda za odcep slovenskega deta Koroške od Avstrije.
Kako velikanska razlika med mentaliteto našo, jugoslovansko, in ono naših čsedov avstrijskih Nemcev. Tu dostojanstvena širokogrudnost, vezana s čutom Pravičnosti tudi nasproti pripadnikom dru Kih narodnosti, tam skrajna nacionalna nadutost, nestrpnost in ozkosrčnost. Zlasti širokopotezen in širokogruden je v nacionalnem pogledu srbski del našega na-teda, ki sc dobro zaveda, da sedem- do oscmmilijonskemu srbskemu narodu ne 'nore polmilijonski nemški drobec povzro čiti nobene škode v nacionalnem pogledu. Mi Slovenci smo v pogledu nemških podvigov v naših krajih naravno bolj kritični, ker še nismo mogli pozabiti našega trpljenja nod peto germanskih uzurpatorjev v po kojni Avstriji in ker dobro vidimo, da je takozvana nemška lojalnost mnogokje sa-nio navidezna, dočim se v njihovih intimnih krogili ne samo goje neomejene simpatije za hitler.icvo Nemčijo, ampak še vedno tudi — napram oblastim sicer skrb Ho maskirana! —želja, da bi ta hitlerjevska Nemčija sprejela v svoj objem tudi »nemški Maribor. Ptuj, Celje« (glej no-Vembersko številko monakovske vsenem ške.revije »Geopolitik«!)
Naša širokogrudnost gre do skrajnih mej n. pr. v šolskem pogledu. Vsak tujerodni drobec ima svoje šole ali vsaj Paralelke na naših šolali. Te dni je bilo objavljeno, da imamo v naši državi menda krog 70 romunskih osnovnih šol. Nemških je seveda na stotine, in Nemci imajo Pri nas celo svoje srednje šole. Mi gremo v svoji širokogrudnosti celo preko skrajnih mej in dajemo nemške šole celo tam, kjer niso izpolneni zakoniti pogoji (Celje!). A kako je v tem pogledu z našimi rojaki v avstrijski koroški in italijanski Julijski krajini?
Pa da ne bi kdo mislil, da so samo avstrijski Nemci in Italijani v nacionalnem pogledu napram drugorodcem tako Ozkosrčni in krivični. Poljski list »Polo-tiia ic nedavno poročal, da je vlada hitlerjevske Nemčije odklonila pravico javnosti poljski gimnaziji v Benthcnu, ki .ic edina poljska gimnazija v Nemčiji za 1,200.000 Poljakov., ki žive v Nemčiji. Na ^oljskem pa ima 1.100.000 Nemcev poteg 'leštevilnih osnovnih šol 29 srednjih šol. katerih veliki del ima pravico javnosti. Značilno za slovansko in za germansko teentaliteto!
Ali na primer: v Jugoslaviji imata d 'teniška i madžarska manjšina svoje zastopnike v narodni skupščini, ki so celo kandidirali na listi g. predsednika, vlade, tako’ da je njihova izvolitev bila izven dvomu. V parlamentih Nemčije, Avstrije,
Pariški gias o Podonavju
Pri akciji za sklenitev pakta o nevmešavavanje v notranje zadeve ^vstrife stoji vsaka država na svojem stališču — „Tempsov“ nasvet maii antanti
PARIZ, 17. junija. »Temps« razprav Ija v uvodnem članku o položaju v Podonavju in pravi, da bi se bila morala tekom tega meseca sniti v Rimu podonavska konferenca, ki naj bi določila obveznost sosednjih držav Avstrije za nevmešavanje v njene notranje zadeve, in sicer na podlagi dvostranskih paktov. Konferenca je pa bila odgodena in se pogajanja vlečejo v neskončnost. Avstrija želi nujno, da dobi njena neodvisnost in samostojnost trdno podlago, to pa je že povod za Nemčijo, da pakt o nevmešavanju odločno odklanja. Nemška diplomacija pa vendarle išče izhoda. General Gb-
M
ring je izjavil nedavno, da bi bila Nem čija pripravljena pristopiti k nevtne-ševalnemu paktu, toda brez določil medsebojnega nudenja pomoči. Kaj pa pomeni sporazum brez vojaških sank cij? Nemčija skuša na ta način najti možnost, da bi se po ovinkih še nadalje vmešavala v avstrijske notranje zadeve. Poljska okleva in ne želi voditi drugačne politike, kakor Nemčija. Madžarska noče podpisati nobene pogodbe, ki bi ji vezaia vse upanje na revizijo trianonske mirovne pogodbe. Italija se je pokazala doslej nespremenljivo in ni nobenega upanja, da bi odstopila tudi le v podrobnostih od
kitajska prepuščena sama sebi
V LONDONU Sl ŠE NISO NA JASNEM O NAMERAH JAPONSKE. V WASHINGTONU NE MISLIJO UKRENITI NIČESAR.
LONDON. 17. junija. Kitajski veleposlanik v Londonu je obiskal zadnje tri dni trikrat zunanjega ministra sira Samuela Hoarea. Listi poročajo, da je kitajska vlada preko poslanika protestirala pri angleški vladi kot sopodpisnici pakta 9. držav zaradi japonske akcije na severnem Kitajskem. Po pojmovanju kitajske vlade pomeni po stopanje japonskih vojaških oblastev kršitev pogodbe, ki jo je Japonska leta 1922. podpisala skupaj z Veliko Britanijo. Združenimi državami Severne Amerike, Belgijo, Kitajsko, Francijo, Italijo, Nizozemsko in Portugalsko. V Londonu še nimajo točnih informacij o
značaju nekih japonskih zahtev, zlasti pa še niso jasni končni cilji Japonske, zaradi tega še ni znano, kaj bo Velika Britanija storila. Londonska vlada je v stalnem kontaktu z ostalimi podpisnicami pakta 9. držav. Poročilo o položaji, poda zunanji minister sir Hoare v spodnji zbornici danes zvečer. Tudi kitajski veleposlanik v Wa-shingtonu je interveniral pri ameriškem zunanjem ministru v zadevi japonskih načrtov. Kakor se zatrjuje, pa Združene države ne nameravajo ukre niti ničesar v sporu med Kitajsko in Japonsko.
Soorazum med Angino in NemčHo
POMORSKA POGAJANJA POSTALA URADNA. — ODGOVOR TISKA
FRANCIJI.
tek pogajanj in pravijo, da pomenijo prvi korak k splošnemu omejevanju oboroževanja. Anglija se sicer zaveda, da je sporazum z Nemčijo kršitev pe-
LONDON, 17. junija. Angleško-nem ška pomorska pogajanja se nadaljujejo sedaj uradno, kar pomeni, da je bil dosežen že v vseh načelnih vprašanjih sporazum. Še pred nadaljevanjem pogajanj se je izvršila velika izmenjava misli med Londonom in Berlinom in je bil dosežen baje sporazum v vseh glavnih vprašanjih odnošajev med An glijo in Nemčijo, posamezna vprašanja pa bodo rešena pri nadaljnjih pogajanjih. Angleški listi pozdravljajo večinoma zelo simpatično ugoden po-
tega dela versailleske mirovne pogodbe, toda že v Stresi se je postopalo tako. kakor da je ta del pogodbe itak že razveljavljen, kar mora naposled upoštevati tudi Francija. Anglija torej ite dela proti Franciji in sporazumu v Stresi, ako sklepa z Nemčijo pomorski sporazum.
Debata o Suezu
RIM, 17. junija. »Giornale d’ltalija« ob javlja članek o mnogo obravnavanem vprašanju eventuelnega zapretja Sueškega prekopa. V tem članku pravi med dru gim: Eventuelno zapretje Sueškega prekopa bi pomenilo potrebo po takojšnji spremembi režima morskih ožin, in sicer v smislu internacionalizacije, ki naj bi
ukinila vse privilegije, ki so jih imele doslej posamezne države. Potem se ne bi mogla več viti britanska zastava na Gibraltarju, kakor tudi ne bi mogla Velika Britanija ohraniti svojega položaja ob Sueškem prekopu. Nobena država, a predvsem ne Anglija, ne bi smela v svojem lastnem interesu in i>o spoštovanju dopustiti, da je čuvar ženevske institu ■ cije ena sama monopolna velesila.
Madžarske in Italije lahko iščemo zastopnike močnih slovanskih manjšin z Diogc-novo laterno.
Teh nekoliko misli se nam je zdelo potrebno ugotoviti javno prav sedaj po novosadskih nemških prireditvah, da si pre-dočimo ogromno razliko med pojmovanjem nacionalne pravičnosti pri nas in drugod. Ne da bi zagovarjali teorijo »klin s klinom« (ker smo prepričani, da bi s
tem ne dosegli ničesar za naše brate izven mej Jugoslavije!), srno pa vendarle mnenja, da mora naša zunanja politika začeti ostro povdarjatj potrebo enakomerne zaščite narodnih manjšin v vseli državah. Poljsko zahtevo po raztegnitvi dolžnosti manjšinske zaščite kaže z vso silo podpirati! A zahtevati je treba tudi sankcije!	V—	S—
svojih načrtov. Obstojajo pa glede Italije tudi nesporazumi, ki bi se pa gotovo dali odstraniti. K vsemu temu bo sedaj zavzela tnala antanta na svoji konferenci solidarno stališče. List priporoča mali antanti, naj bi omogočila sklenitev podonavskega pakta za zagotovitev neodvisnosti Avstrije, ker bi tak pakt pomenil poraz revizionizma tudi tedaj, ako mala antanta ne bi dobila vseh garancij glede medsebojne pomoči. To bi pa pomenilo tudi konec vseh manevrov Nemčije za razdvajanje Podonavja.
Italijani se sele iz Jtbesinije
LONDON, 17. junija. »Times« poroča-jo, da nadaljuje Italija priprave za vojno proti Abesiniji z mrzlično naglico. To dokazuje, da ne misli na nikakršen sporazum. To potrjuje tudi naglo izseljevanje Italijanov iz Abesinije, ki mora biti končano do 15. julija. V Džibuli prihajajo zadnje dni vedno nove italijanske ladje, ki prevažajo emigrante v Somalijo in Eritrejo, kolikor se ne vračajo v Italijo. V Abesiniji je živelo doslej 15 do 20 tisoč Italijanov, ki so se ukvarjali največ s trgovanjem.
BALDWIN PRED PARLAMENTOM.
LONDON. 17. junija. Danes popoldne se predstavi nova angleška vlada Stan-ieya Baldvvina spodnji zbornici, ne bo pa podala nobene izjave in tudi ne bo zahtevala zaupnice, ker se smatra te kot nadaljevanje Macdonaldove. Nato odide parlament na poletne počitnice. Vprašanje časa novih volitev še ni rešeno.
NOV DOKAZ ZA VOJNO.
RIM, 17. junija. Uradni list objavlja dekret, s katerim se jemlje iz prometa srebru denar, ki se zamenja s papirnatim v obliki bonov, kakor jih je imela Italija za časa svetovne vojne. To se smatra kol nov dokaz, da se Italija z vso naglten pripravlja na napad na Abesinijo.
ODPOŠILJANJE ČET.
RIM. 17. junija. Odpošiljanje čet v Afriko se nadaljuje vedno liitreje. V As-uuilli je kralj Viktor Emanuel pregledal čete mobilizirane divizije Gran Sasso. ki odhaja v 'Afriko. Včeraj je odplul z Reke parnik »Himalaia«« z bojnim materialom in 400 vojaki letalskih čet. Iz Neaplja je odplul parnik »Monte Bello« s četami, ki je pristal že v Messini in sprejel vojake tuda tam. Popoldne je odpb.il še parnik »Argentina« z delavci in parni'-' »Muni« z materialom.
ŽELEZNIŠKA KATASTROFA.
LONDON. 17. junija. V noči na nedeljo se je zgodila pri postaji Welwyn severno od Londona strašna železniška katastrofa. Ekspresni vlak je od zadaj zavozil v brzovlak in je pri tem lokomotiva ekspresnega vlaka eksplodirala. Cela vrsta voz obeh vlakov se je spremenila v ruševine, iz katerih so se slišali v temin deževni noči strašni klici ranjenih in umirajočih Prišli so takoj reševalci, ki so včeraj potegnili izpod ruševin 13 mrtvih in 5(1 ranjenih. Število mrtvih znaša celokupno najbrže okoli 20
Stran 2	Mariborski	»Več	er	ni	k*	Jutra.
Dnevne vesti
jubilej stanovske organizacije
B LET DRUŠTVA ODVETNIŠKIH IN NOTARSKIH URADNIKOV V MARI-
BORU.
Včeraj dopoldne se je vršil v mali dvo-j ani Narodnega doma 12. redni letni občni zbor s praznovanjem petnajstletnice obstoja Društva odvetniških in notarskih u-radnikov v Mariboru. Zborovanje je otvo ril in vodil predsednik društva g. Drago Giičvert, ki je uvodoma pozdravil članstvo in številne delegate raznih strokovnih organizacij iz Maribora, Ptuja, Celja itd. Nato se je spomnil tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksan dra I. Zedinitelja, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava!«, novemu kralju Petru II. pa so zaklicali 'Živijo!«
Sledilo je nato izčrpno poročilo predsednika g. Gilčverta kije orisal delovanje društva v preteklih 15. letih. Omenil je tudi vse težave in boje za izboljšanje socialnega položaja privatnih nameščencev sploh, posebno pa odvetniških in notarskih uradnikov. Iz poročila tajnika gosp.. Moškona je razvidno, da ima društvo 94 članov, blagajnik g. Medved pa je poročal, da razpolaga društvo s premoženjem 99.085 Din.
Po pozdravih in poročilih raznih delegatov so se vršile volitve in je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik Drago Giičvert. podpredsednik Karel Hošic, tajnik Štefan Medved, blagajnik Fr. Moškon, odborniki: Kežman, Eioh-mcister, Rauterjcva, namestniki pa Mur-šičeva, Cerinškova in Škofova. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Fišer (Slo-venjgradec) in Likan (Ptuj). Včerajšnji jubilejni občni zbor je bil tudi v znamenju 40-letnice delovanja tovarišev gg. Gilčverta in Moškona, ob kateri priliki so jima izrekli številni navzoči prisrčne čestitke. Z zborovanja sta bili odposlani tudi pozdravni brzojavki ministru g. dr. D. Marušiču in banu g. dr. D. Pucu.
Nesreča ne počiva. Na bregu pri Konjicah je posestniški sin Karl Furman padel tako nesrečno s konja, da si je zlomil levo roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Tu se zdravi tudi 261etna perica Matilda Krepsova, ki jo je včeraj dopoldne ugrizel v Studencih popadljiv volčjak.
Zanimiva razprava pred velikim kazenskim senatom. V sredo 19. t. m. se
bodo zagovarjali pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča posestnik Jakob Budja, njegov sin ter njegov rejenec, ki so obtoženi umora v Nunski grabi pri Ljutomeru. Razprava bo silno zanimiva, ker sta soobtožena sin in rejenec zločin priznala, dočim glavni obtoženec Budja odločno zanika vsako krivdo.
Občina Hoče razpisuje mesto občinskega delovodje. Prosilci z dovršeno srednješolsko maturo naj vpošljejo prošnje do 10. julija na občinski urad v Hočah, kjer dobijo tudi vse ostale informacije.
Druga državna dekliška meščanska šola v Mariboru. Vpisovanje v prvi razred bo 27. junija od 8. do 12. ure. Sprejemajo se učenke, ki so brez slabe ocene dovršile 4. razred osnovne šole in ne bodo 1. septembra prekoračile 14. leta. — Učenke predlože pri začasnem vpisovanju samo izkaz o šolskem napredku. Red no vpisovanje bo jeseni 2. in 3. septembra. Takrat se mora učenka ponovno vpisati ter bo redno sprejeta šele po predložitvi izpolnjene prijave in plačani šolnini.
Važno za udeležence zleta v Sofiji!
Mariborska sokolska župa opozarja vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti zleta v Sofiji, da lahko nakažejo potom župne uprave večje zneske za zamenjavo v bolgarske leve. Prvotno je pa udeleženci lahko prekoračijo. Za zlet-pa udeleženci lahko prekoračijo. Za slet-ni znak mora vsak posebej plačati 100 le vov, kar znaša v našem denarju 43 Din. Zdravo!
Eksporterji dravske banovine, ki imajo že avizirana dobroimetja v jugoslovan-sko-nemškem kliringu, naj blagovolijo zaradi nujnosti v svrho skupnega postopanja in sklicanja ankete takoj prijaviti svoj naslov in višino vplačanih zneskov združenju eksporterjev v Mariboru. Jurčičeva ul. S.
Danes v ponedeljek velik specialni kabaretni večer v »Veliki kavarni«.
Mednarodne rokoborbe v Unionu, ob
20.30. 17. junija sc borijo sledeči pari: Filipančič (Mariborčan):Krupa (Slovak), Morton (Anglež) :Caney (francoski črnec), Janeš (Jugoslovan) : dr. Audersch (Nemec). Odločilni boj:	Šerbinski	(Po-
ljak) :Ririlov (Rus).
Znižana vožnja za kongres obrtništva. Prometni minister je dovolil udeležencem obrtniškega kongresa, ki bo jutri IS. tm. v Beogradu, polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic.
Prodaja zaplenjenega in oporeečnegu mesa. Mestno upraviteljstvo sporoča, da bo v torek ob 9. uri na javni dražbi prodana večja količina zaplenjene svinjine in klobas. Tudi se bo prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 500 kg svinjine po 7 Din kg.
Nočna lekarniška služba. Jutri v torek bosta imeli nočno lekarniško službo Koni gova lekarna« pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti in Albanežejeva lekarna »Pii sv. Antonu« na Frankopanov! cesti.
Radio Ljubljana. Spored za torek 18. tm. Ob 11: šolska ura; 12: plošče; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15 radio-orkester: 14: vreme, spored, borza; 18: predavanje; 1S.40: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19: radio-orkester; 21: operna glasba; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22: radio-orkester.
Zaradi ostre očetove besede v svet.
Danes dopoldne sc je zglasil na policiji delavec Anton Vodnik in naznanil, da je njegov 12-letni sin Viljem že pred dnevi neznanokam odšel od doma. Oče je svojega sitia zaradi neke malomarnosti hudo skregal, kar je fanta tako prevzelo, da je odšel brez slovesa od očetove hiše. Oblečen je v sive pumparice ter je bos in gologlav.
Riziko dela. Delavca Franca Danjka, ki je zaposlen v neki mariborski tvonnici, je doletela pri čiščenju stroja huda nezgoda. Po nesrečnem naključju je prišel z desno roko med kolesa, ki so mu odtrgala palec in hudo poškodovala ostale prste. Ponesrečeni delavec je moral iska ti zdravniške pomoči v bolnišnici.
V M a r i b o r'u. dne 17. VI. 1935. J
KINO
Užaljena ljubezen. Neki France K,.je služil vojake v Zagrebu. Bil je priden h' je tudi napredoval za kaplarja. V Mariboru, kjer je bil svoj čas zaposlen, pa je imel dekle. France se je silno veselil dopusta, še bolj pa svoje mlade izvoljenke. Ko je pa te dni prišel na dopust, k bil silno razočaran. Mladenka se mu je j popolnoma izneverila in je od svojih pri- j jateljev izvedel, da ga je celo varala ‘ in : si izbrala drugega. Včeraj popoldne jc France povabil svojo nezvesto ljubico na . sestanek in jo skušal prepričati o svoji vroči ljubezni, toda mladenka jc ostala zakrknjena in mu je odkrito priznala, da ga ne ljubi več. To je Franceta tako potrlo in razjezilo, da je v trenutni srčni zmedenosti segel po samokresu in oddal na mladenko dva strela, ki pa nista zadela. Preplašena je mladenka iskala pomoči na policiji in prijavila svojega nekdanjega fanta. Policija ga je aretirala in spravila v zapore mestnega poveljstva, kjer se bo prav gotovo ohladila njegova vroča ljubezen do nezvestega dekleta.
Ukradena zlatnina. Prodajalki Mariji Zorčevi ,ie včeraj neznan tat ukradel iz spalnice v Lekarniški ulici zlate uhane i:i zlato verižico v skupni vrednosti 100 Din-Zorčeva jc osumila tatvino neko žensko in jo prijavila policiji.
Dve tatvini. Vrtnarici Eleonori Ambro . zevi je preteklo soboto dopoldne neznan žepar ukradel ročno torbico, v kateri jc imela 250 Din. Vozniku Francu Aldrijanu pa je neznan tat ukradel z voza na Ruški cesti okrog S00 Din vredno ponjavo.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 23.6 stopinj C nad ničlo; minimalna terperatura je znašala 13.8 stopinj C nad ničlo; barometer ic kazal pri 18 , stopinjah 737.9: reduciran na ničlo 735.8; relativna vlaga 81; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje, da bo v nekaj dneh deževalo.
200 milijonov Kitajcev ne zna pisati.
Kitajska jc država različnih posebnosti in čudežev. Rekorderka pa je v številu analfabetov. To dejstvo govori, da zapadna civilizacija zadnje decer.ije le stopnjema prodira in ruši navade divjega Vzhoda. Ko je leta 1911. padla dinastija Mandžujev, se je uveljavilo na Kitajskem nacionalno prebujenje, ki je prineslo zapadne novotarije. Nastale so nekatere stranke, ki so pričele energično pobijati nepismenost med kitajskim narodom. Tudi so skušale ugotoviti, koliko analfabetov ima Kitajska in pri tem naštele nekaj nad 200 milijonov nepismenih Kitajcev. Številke nam povedo, da je skoro vsak drugi Kitajec analfabet. Merodajni kitajski krogi resno razmišljajo o tem, kako bi v najkrajšem času	naučili	svoje	podanike pisati in.
brati.	Izdelali	so	že	celo načrt, po kate-
rem bi se vsi analfabeti naučili pisati in brati v treh letih. Kakšni pa bodo v resnici uspehi, o tem dvomi kitajski narod sam.
Upliv razsvetljave na drevje-
Opažamo, da jc poletna doba vege-tacije	drevja	po	velikih mestih znatno
krajša kakor	pa	na	deželi. Ko jc drevje
izven strnjenih blokov poslopij še popolnoma zeleno, so mestni drevoredi že porumeneli. Učenjaki so po daljših opazovanjih dognali, da prezgodnjo poru-menitev in osutje dreves, zlasti kostanjev, povzroče v veliki meri ulična razsvetljava. Ulična razsvetljava pokaže svoj kvarni vpliv tudi v primeru, da sc skrbno preprečijo vsi ostali neugodni pogoji mestnega okolja. Dognali so, da ure in dan trajajoča razsvetljava P°" speši pogajanja drevja pomladi, da sc listje poprej razvije, drevje poprej razcvete in zelenje zaradi tega tudi bo i zgodaj propade. Zgodi se često. da o-stanji, ki so se že poleti osuli, na Jese’
I znova požeito. <'v» v v
Zborovanje kmetovalcev
Preteklo soboto dopoldne in popoldne .50 zborovali v Ljubljani predstavniki našega kmetijskega gospodarstva. Kmetijska družba je imela svoj redni letni občni zbor, ki so se ga v častnem številu udeležili tudi predstavniki podružnic iz bivše mariborske oblasti. Mariborsko kmetijsko podružnico je zastopal njen predsednik g. dr. Stanko Kovačič, ki se je udeležil vseh debat in predložil tudi zahteve mariborske podružnice, ki so bile vse sprejete. Mariborska podružnica je zahtevala spremembo lovskega zakona v tem smislu, da se zatre zajca tam, kjer ograža sadno drevje in trte. Nadalje naj >c ustanovi v Mariboru poseben odsek' za vnovčevanje sadja. Tudi je mariborska podružnica predlagala naj bi sepospe šilo vprašanje ustanovitve okrožij v Mariboru, Celju, Murski Soboti in- drugih mestih. Končno so štajerski kmetovalci predlagali, naj bi bil banovinski svet gospodarska ustanova, ustvarjena na stanovski podlagi. Ob zaključku zborovanja :e bila sprejeta nato obširna resolucija, v kateri zahtevajo naši kmetovalci solidarno dvig cen kmetijskih pridelkov, raz dolžitev kmetijstva, ugodne kredite za zadružništvo, reorganizacijo Prizada, izvoz jabolk in izvoz živine, kakor tudi izvoz lesa ter omiljenje mnogih davčnih bremen.
Otroška olimpiada
V mestnem parku je včeraj dopoldne priredil damski odsek 1SSK Maribora tra dicionalno »otroško olimpiado«, ki je tudi letos potekla v znamenju posebnega slav ;a naših najmlajših športnikov. Šumncga vrvenja in prekipevajočega veselja naših malčkov kar ni hotelo biti konec, ko so v posameznih igrah in tekmovanjih fantki kakor punčke prvič odločili svoje prvenstvo. Pri kolesarjih je zmagal Milan Vukmanič, 2. je bil Adolf Cerič in tretji Edmund Pirker. Pri drugem tekmovanju kolesarjev je zmagal Adolf Čerič, drugi .c bil Franc Harner, tretji pa Josip Bende. V tekmovanju trokoles jc zmagal Tugon Povh, drugi je bil Teodor Safran. Tvakinja v tekmovanju otroških vozičkov jc postala Trauda Hvalenčeva, v tekmovanju skirov, si je med fanti osvoji naslov prvaka Kristijan Backo, 2. je bil Slavko Bregant, 3. Tonček Dobrin, 4. Oton Dolinšek. Med deklicami je zmagati Erna Hvalenčeva, 2. Justika Handlova. V teku je bil prvi Alojzij Kalin. 2. Anton Vavpotič, 3. Franc Plaveč, 4. Jurij Plaveč. V polževi kolesarski tekmi je postal nrvak Milan Vukmanič, 2. Josip Bende. Red in po tekmovanju se je vršil promenadni koncert godbe »Drave«. Gasilska veselica v Razvanju
Zanimiv je pojav, da prirejajo na deželi Gasilske čete skupno s krajevnimi odbori Rdečega križa svoje prireditve in veseli-
ce. Tako sta tudi včeraj popoldne razvanjska Gasilska četa in krajevni odbor Rdečega križa priredila pri gostilničarju Lebeju lepo uspelo veselico. Dobro razpoloženje pa so dvignili še mali lu rmoni-karjj Pomladka Rdečega križa iz Maribora, ki so pod vodstvom njihovega požrtvovalnega učitelja g. Vilka Šušteršiča odigrali lepo sestavljen program. Malčki v svojih pisanih narodnih nošah so bili zlasti všeč podeželskemu ljudstvu, ki se ni moglo načuditi njihovi spretnosti v igranju harmonike. Nekatere stare mamice so se ob izvajanju programa celo solzile od samega veselja. Vse navzoče je pozdravil predsednik razvanja Gasilske čete g. Visočnik in se jim zahvalil za tako lepo udeležbo, posebej pa je pozdravil župnega načelnika g. Aflonza Kosslerjaiz Maribora. Pester spored prireditve jc izpolnilo nagradno streljanje, kjer so se nekateri kmečki fantje izkazali izvrstne strelce. I udi je bila na licitaciji prodana mlada ovčka in je licitiranje vzbujalo mnogo veselja in zabave med številnimi gosti, ki so v lepem iicvilu prihiteli tudi iz Maribora.
Upokojitev v železniški službi. Višji kontrolor državnih železnic in šef postaje Maribor koroški kolodvor g. Avgust Lukačič je upokojen, ker je bil izvoljen pri zadnjih volitvah za narodnega poslan
Cel.
Stoletnica rojstva pevca s Sorškega
polia. Letos v avgustu bo zelo slovesno proslavljena stoletnica rojstva slovenskega pesnika Simona Jenka. Razna kulturna društva se že sedaj pripravljajo na čim slovesnejšo proslavitev.
Za kraljev spomenik v Mariboru so darovali nadalje: Poštni urad. Beltinci 100 Din; poštni urad Laporje 77 Din; šef postaje Šmartno ob Paki 40 Din; orožniška postaja Maribor 50 Din; Sokolska četa Sladki vrh 75 Din; Sokolska četa Laporje 44 Din; Sokolska četa Križevci pri Ljutomeru 21 Din; Sokolska četa Loče, p. Sv. Jernej 10 Din; Gasilska četa Fram 50 Din; Gasilska četa Gor. Radgona 48 Din; Gasilska četa Žihlava-Ljutomcr 25 Din; Gasilska četa Lemerje 8 Din.
Ustanovitev Društva banovinskih u-siužbencev in upokojencev. Uslužbenci dravske banovine so si ustanovili svoje stanovsko društvo, ki bo ščitilo predvsem gospodarske in socialne interese svojih članov in njihovih družin. Za predsednika novoustanovljenega društva jc bil izvoljen Jože Pirc.
Važen ukrep v socialnem zavarovanju. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je odobril pravilnik društvene bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu, ki določa, da so člani blagajne lahko tudi tisti zasebni nameščenci, ki niso člani društva »Merkur«. Tako so sc izenačila ta pravila s pravili privatnih bolniških ..felA&ajn v Beogradu in Ljubljani.
Danes ponedeljek zadnjik«*
..BESTIJA
Edgar Wallacc veleti Im za zdrave, močne živ«. Napeto dejanje. Od torka dalje
„PETER“
največji, najduhovitejši Frančiška Gaal veleti!® Pride „Maček v žakljn"
b o r 11, dne 17. VI. 1935.
S7OT.T>;WUK!ffi3R«EW.'1f J1-. .VSBB
larlfiorst! »V e Č e r n i fi« Juh,
aaffi&ui scssisohh i
Verifikacijska debata v Narodni
skupščini
OOVOR NOTRANJEGA MINISTRA G. VELJE POPOVIČA. - OSTRA OB-SODBA VOLILNE KAMPANJE OPOZICIJE.
v začetku te razprave k be-
Pretekli petek se je pričela v Narodni skupščini verifikacijska debata, ki jo jc v ifnenu vlade otvoril notranji minister g. Velja Popovič. Govornik je v svojem dve uri trajajočem govoru izvajal:
Petomajske volitve imajo svoje posebno obeležje. Vršile so sc v težki dobi državnega, nacionalnega in socialnega življenja. Ko se jc Jugoslavija dvignila Ha krilih belega orla in se pod vodstvom svojega velikega vzornika bližala svoji veličini in sijaju in ko so sc odbijale zadnje ovire in zapreke državnega in nacionalnega razmaha, je padel nepremagljivi Aleksander, slavni vladar in veliki voditelj. (Vsi narodni poslanci vstanejo in kličejo: Slava mu!)
Ta padec je hudo zadel vso državo m Povzročil zmedo in resno kolebanje ter splošno krizo v vseli pravcih. Razne strasti in mržnje so ostale, napake se niso popravile, dobra volja je omahnila, splošne smernice jugoslovenske nacionalne misli niso prišle do zadostnega izkaza in do svoje popolne veljave. V ta-Vih časih je bilo treba po zakonih naše države izvesti volitve v Narodno skupščino, ki so zaradi tega nosile obeležje vseh teh, nesreč.
Kraljevska vlada se je zavedala vseh teh težkoč. ki pritiskajo na domovino, in je takoj razumela, da se volitve ne smejo izvršiti v znaku strankarsko-političniii borb za premoč tc ali one politične stranke. marveč v znamenju zbiranja vseli vprašanj, da bi mogla na ta način nova Narodna skupščina postati izraz bratske skupnosti in najboljših upov za složno delo in nadaljevanje vseh tistih stremljenj, ki jih jc začel veliki Aleksander. S takimi nameni jc hotela kraljevska vlada zbrati !n omogočiti sodelovanje vsem, ki so pripravljeni sodelovati v duhu alek-sandrovskih stremljenj za blaginjo in srečo naroda in domovine.
Zaradi tega jc kraljevska vlada sprejela načelo taktičnega popuščanja m tolerance celo mimo zakonskih določb in do takih mej, ki so postavljene s samim državnim in nacionalnim edinstvorn, z redom in mirom v državi.
Zaradi tega posebnega značaja teh volitev in zaradi stališča in dela kraljevske vlade na eni strani, stališča in dela ostalih udeležencev pri teli volitvah na drugi strani, zlasti pa zaradi resolucije, hi so jo nedavno tega sprejeli nekateri gospodje z Mačkove liste, resolucije, ki ne ob to-žuje samo dela kraljevske vlade, temveč prav tako Državni odbor in Glavni volilni odbor, torej ustanove, ki obstojajo na podlagi zakona iz najvišjih državnih funk cionarjev, sem smatral za potrebno, da se v nasprotju z dosedanjo prakso prija-
vim takoj sedi.
Osnove vladinega delovnega programa.
Z deklaracijo, s katero se je kraljevska vlada 3. januarja predstavila Narodnemu predstavništvu, je obrazložila svoj delovni načrt za ohranitev državne varnosti na zunaj in znotraj, za izboljšanje narodnega stanja in za konsolidacijo razmer v državi. Osnovne smeri naše notranje politike so posvečene razvoju pravega in polnega narodnega edinstva, pravilni notranji in državni ureditvi, kakor nam jo je zapustil v izvršitev naš nepozabni Viteški kralj.
Služeč interesom narodne celote, vsem delom domovine in vsem državljanom, je kraljevska vlada objavila s svojimi akti, da je pripravljena sprejeti sodelovanje vseh, ki so istega duha, ne glede na
stran, 'na kateri so se nahajali v našem prejšnjem 'političnem > življenju.
Kraljevska vlada jc smatrala za posebno važno poudariti, da nudi ustava iz leta 1931. najboljše možnosti za močno politično ter intenzivno nacionalno in social no življenje našega naroda. Pri tem je mislila tudi na obnovo državne uprave v zmislu popolne organiziranosti banovin kot upravnih in samoupravnih enot z isto časno dovršitvijo popolne decentralizacije oblasti, na pocenitev in poenostavitev uprave.
V istem smislu in z istimi načrti je kraljevska vlada nastopila v vseh svojih izjavah, zlasti s svojim volilnim proglasom od 25. februarja t. 1., kakor tudi z vsemi programatičnimi in agitacijskimi govori, svojih članov. Na podlagi narodnega in državnega edinstva jc bila kraljevska vlada in je še sedaj pripravljena, ne le sodelovati z vsemi, temveč tudi podpreti akcijo vseh za dobrobit in veličino naše domovine ter za srečo in napredek našega naroda.
(Se bo nadaljevalo.)
Iskali smo kljukasti križ
NEKAJ JEZIKOVNIH IN ARHEOLOŠKIH PRIPOMB.
»Slovenec« jc dne 24. maja t. 1. objavil članek: »Iskali smo kljukasti križ«, kjer omenja, da so obiskovalci našli tam pri »lokvi« dva podrta turška mostova, ki sta vodila preko kraške vode, ki poleti popolnoma presahne. — To jc velika pomota, kajti kot »lokva« sc označuje ona podtalna voda, ki pleti ne presiha, kar je posebno važno z vojaškega stališča, kajti vojak zve že iz svoje mape, da je to ono mesto, kje še lahko v največji vročini dobi vodo, ko jc drugače sploh ni dobiti. To se pa ne sme omalovaževati, ne samo z vojaškega ampak tudi s turističnega stališča, zatoraj mora vsak maper vsako tako mesto posebej ozna čili. Na pr. na špecijalki »Rogatica«, najde čez trideset takih »lokev«, ki imajo tu in tam tudi kako posebno krajevno o-značbo, kakor »lokva Cilusa«, lokva Pi-lova« in enako. — Ako pa taka »lokva« presiha, potem sploh ni.»lokva«, in se to ne sme kratkomalo prezirati, kajti drugače sc ustali med ljudstvom napačen izraz in pride končno še v slovar, kar mora naša kultura zabraniti, ker je že tudi staroslovenska beseda, in sc tudi ne sme istovetiti z besedo »mlaka«.
Ker pa »Slovenec« na mojo pobudo ni pristal, da bi tisto pogreško popravil, upam, da bo tedaj »Večernik« to storil. — Če pa dotični posetniki takrat niso našli »kljukastega križa«, ker je omenjeni most bil med tem že porušen, ni to nika-ka zgodovinsko usodna škoda, kajti takih križev je mogoče mnogo najti na našem jugu. Enega teh poznani sam južno od Sarajeva pri Trnovem. G. Curčič pa
jih tudi mnogo omenja v »Jutarnjem Listu« v članku »Hackenkreuz« ti Bosni i Hercegovini i. s. enega severno od Sarajeva pri Donjili Mačivcih, enega pri Glamoču, enega pri Eminovem selu, blizu Tomislav grada, enega pri Imotskem, enega blizu Kleka-Neuma. enega blizu Gackega itd.
Omenjam to že iz lastnega povoda, ker je menda ta ali oni mislil, da sem javnost zgolj »nafarbal«. Če jc pa omenjeni križ tačas izginil, t. j. od leta 1906., potem se pa naj prej išče kje na Dunaju, ne pa okoli Mostarja, kajti znano je, da so v vojni dobi imeli višji častniki nalog, naj spravljajo posebne kulturne najdbe na Dunaj, in vemo tudi koliko je prišlo takih iz Rusije in s Poljskega v — Berlin. Vemo pa tudi, da sta zlasti o bogomilih in njihovih spomenikih napisala avstrijska generala Sterneck in Katigk (1877 in 1882) obširne spise. — Davorin Žunkovič.
harmoniko. Da jc koncert tako dobro uspel, je njegova zasluga, ki se ni ustra-šil ne truda ne časa ter prav mojstrska vzgojil svoje malčke. Da so pa tudi deklice pripomogle s svojim petjem do takega uspeha, je zasluga učiteljice ge. Capudrove, ki je z velikim trudom prav dobro izvežbala šolska dekleta. Kar pt tiče organizacije zbora Maliih harmonikarjev, pa je v rokah naše neutrudljive gospe Vande Muhove, ki ima za ta posei že prirojen talent in žrtvuje mnogo čas£ in truda za to kulturno delo. Obisk pr" koncertu je bil nad vse pričakovanje zelo dober. Zastopani so bili vsi sloji in jc občinstvo z burnim ploskanjem odobravalo vse točke sporeda, kar je le v čas'; prirediteljem in sodelovalcem, posebne pa našim malčkom. V znak hvaležnosti: so naši malčki izročili svojemu učitelji in dirigentu g. Baši prav lep šopek cve* tie. čisti dobiček koncerta gre v koris: Rdečega križa.
Ptuf
Koncert zbora Mladih harmonikarjev v Ptuju. V sredo 12. t. m. so imeli naši Mladi harmonikarji v Društvenem domu svoj prvi letošnji javni nastop. V svojih okusnih mornariških uniformah so napravili prav lep vtis. Spored koncerta jc bil zelo bogat, 33 točk, po večini narodne pesmi; med drugim je nastopilo tudi okrog 50 deklic, ki so krasno zapele nekaj pesmic s spremstvom harmonike. Vse točke so malčki izvajali z neverjetno natančnostjo, kar dokazuje dobro in temeljito vežbanjc. Zbor je dirigiral učiteij g. Baša, znan pedagog in strokovnjak za
Sokolstvo
Sokolsko društvo Hoče
Poleg telesnovzgojnega dela, katerft vrši tukajšnje društvo v zadovoljni meri. je bilo letos delo društvenega dramatske ga odseka jako živahno. Prosvetar br. Zorec je zadevno neumoren ter je priredil s skromnimi razpoložljivimi sredstvi že nekaj jako dobro izvedenih predstav.
Dne 19. V. t. 1. se jc uprizorila trode-janska komedija češkega pisatelja Svobode »Poslednji mož«. Igra ne zahteva preveč tehničnih pripomočkov ter je vse bina. dasi zabavna, obenem tudi poučna. Vse vloge so bile izvedene prav dobro, največ priznanja je pa bil deležen brat Mihelič v naslovni vlogi. Pohvalno moramo omeniti lično opremo odra. kateri jc izvršil br. Tušek ml.
Dne 30. V. t. 1. so nastopili naši igralci v dvorani hotela »Beograd« v Slov. Bistrici s trodejansko Nestroyevo komedij-.! »Utopljenca«. Igralci so se potrudili ter navzoče občinstvo vsestransko zadovoljili. Neprckosljiv jo bil br. Hvalec v vlogi kmeta Buče. Javno pohvalo pa zaslužita domače Sokolsko društvo ter lastnica hotela »Beograd« za prisrčen sprejem naših članov ter za ustrežljivost, izkazano jim za čas bivanja v Slov. B; strici.
Dne 2. VI. t. 1. in 10. VI., se je uprizorila v Hočah v režiji sestre Volčjakove občeznana mladinska spevoigra »Dve Marički«. Obe predstavi sta bili izvedeni izborno ter jc bila igra za našo mladino pravi dogodek. Navdušenje mladih gledalcev je bogato plačilo režiserki za ves trud, ki ga je imela tako z režijo, kot tudi z lastnoročno pripremo vseh raznovrstnih kostimov. —. Zdravo!
V vsako slovensko hišo
*»
ii
Danilo Viher:
Zagrebško pismo
Zagreb, 13. maja.
Zagrebška opera je imela v Splitu izreden uspeh, čeprav to mesto ni večje od Maribora, vendar je bilo vseh devet-n a j s t predstav odlično obiskanih. Split je dokazal, da jc kulturno zrelo mesto. Poleg moralnega, je imela opera tudi lep finančni uspeli. Gostoval je celoten an~ sambi. Maribor pa ni mogel »vzdržati« dveh predstav ljubljanske drame, ki sio vi celo v Zagrebu kot ena najboljših v Jugoslaviji. Mi sc le preveč radi trkamo in ponašamo s kulturo, a ko je jiotjebno pokazati, zavijemo rajše v »bušenšang«. V Mariboru se žal polaga prevelika važnost na zunanjo regulacijo t. j. na razne ulične projekte, podiranje stolpov, ixv stavljanje kioskov, a zamenja se »notranja regulacija«, ki bi bila krvavo potrebna.
V nanovo uvežbanem »Kralju Learju« je imel Dubravsko Dujšin kot nosilec naslovne vloge pomemben uspeh. Zagrebška strokovna kritika omenja, da jc bila Dujšinova kreacija kralja Learja mestoma naravnost genialna. Režiral je znani režiser Tito Strozzi.
Včeraj je bila velika proslava 351etne-
ga delovanja direktorja zagrebške drame g. Josipa Bacha. Z imenom J. Bacha je prav za prav združena zgodovina zagreb ške drame v zadnjih štirih decenijih. Pro slava v drami je bila nadvse slovesna. Nastopili so igralci od najstarejših (slavna Marija Ružička-Strozzi), do najmlaj-sLIi (»čudežni otrok« mala Lea Deutsch). Zagrebškemu gledališkemu občinstvu pa vse priznanje! Z nepopisno hvaležnostjo in ponosom se poslavlja od starih stebrov.
Kako znajo tu ceniti pomen gledališča za nacionalno kulturo, naj navedem, da je povprečni obisk v zagrebškem gledališču v eni sezoni nad 340 tisoč! Požrtvovalni g. Brenčič bi se o tem še sanjati ne upal.
Zagrebška »Narodna čitalnica« je zaključila letošnjo serijo predavanj v pomladni sezoni. Predavanja so bila prvovrstna, saj so predavali skoraj izključno univerzitetni profesorji. G. univ. prof. dr. Zorniku, predstavniku »Narodne čitalnice«, pa moramo biti zagrebški Slovenci za njegovo izredno požrtvovalnost res hvaležni. Kot zaključno »predavanje« smo videli lep film »Plitvička jezera« v režiji g. Brosslerja, a po naročilu »Hi-gijenskega zavoda. Higijenski zavod .v zvezi s »Šolo narodnega zdravja« ima
svoj filmski laboratorij, kjer se filmajo predvsem higijenski filmi, pa tudi prosvetni. Ta filmski laboratorij zalaga skoraj vso Jugoslavijo s higijenskimi filmi. Doslej jc izdelanih nad 70 tisoč metrov takih filmov. Film »Plitvička jezera« je za naše razmere v vsakem oziru dober.
Zagreb je dobil novo tramvajsko progo, ki veže predmestje Trešnjevko z mestom. S tem znaša skupna dolžina tramvajskih prog že nad 42 kilometrov. Otvoritev nove proge na Trešnjevki je bila zelo slovesna. Korist od tc proge bodo imeli predvsem revnejši sloji, ki služijo po vseh koncih mesta. Proga jc stala o-koli sedem milijonov dinarjev.
Zagrebški šahisti so zelo poparjeni z izidom dvoboja med reprezentacijama dravske in savske banovine. V »Novostih« je zadnjič zopet nekdo vzdihoval in se opravičeval, pa ni imelo ne repa ne glave. Naši vrli šahisti pa so dali gostom res lepo popotnico.
Zagreb je dobil pretekli teden najmodernejše srednješolsko telovadišče v državi. Pri otvoritvi so sodelovale tudi srednješolske reprezentacije Ljubljane, Beograda in Zagreba. Ljubljanski srednje šolci so zapustili tu odličen vtis. Krasno razvita telesa, elastičnost in preudarnost to so bile odlike ljubljanske reprezenta-
cije. Prvo mesto jc zavzel Zagreb s 100 točkami, drugo Ljubljana s 56, tretje Beo grad z 21 točkami. Beograjski srednješolci so na vsej črti razočarali. Edina disciplina, kjer so dobri, je odbojka. Ljubljančani so zelo lepo zmagali v metu krogle, kopja in posebno efektno v teku na 1500 m, kar jc itak slovenska »specialiteta«. Prireditev jc pokazala, da se lahk« atletika goji v Ljubljani in v Zagrebu z vso resnostjo. Posebno slovenski srednješolci so pokazali, da čeprav reprezentanti malega naroda tudi v telesni kulturi zavzemajo visoko mesto v naši državi. Škoda le, tla pri nas vladajo še vedno v nekih krogih predsodki z ozirom na telesno kulturo. Upamo, da bodo ti uvideli, da je le večji plus, ako gre mladina na telovadišče mesto v krčmo, kakor je bilo še pred nedolgim narodna dolžnost. — Jože Debevc »Vzori in boji«).
Z veseljem zasledujemo poročila v »Vo četniku« o izletih mariborskih društev v obmejne postojanke. Maribor vrši s tem svojo pravo vlogo v svobodni državi. Morda danes na merodajnih mestih še nimajo pravega umevanja vloge Mari* bora kot severnega mejnika Jugoslavije, upamo pa da bo tudi tu prišlo spoznanje, Mariborčani pa bodo imeli tudi enkrat pravico zahtevati, da se večne obljube že enkrat realizirajo.
Stran 4.
Mariborski »Večerni k« Jutra
J Mariboru, dne 17. VI- 1935.
m— m mi i i i nammammmmmmmamam
Datfdet:
a n E H
100
Lydija je v nočni srajci in z za noč spletenimi lasmi pisala za mizo svojega moža v spodnji sobi. Misleč, da prihaja Rosina, se ni niti obrnila in je dvignila glavo šele tedaj, ko je bil Richard že skoraj čisto pri njej. V tistem izlivu presenečenja in divjega veselja so jima bliskovito brzele s poljubi in objema prekinjane besede.
»Prost, ti si prost!«
»Da, našli so pravega krivca.«
Pogledala ga je prestrašeno. »Kako.. pravega krivca?«
Vznemirjenost in izraz njenih oči sta izsilila Richardu krik: »Ti si torej mislila, da sem zares jaz?«
»Da,« je dejala čisto tiho, ne da bi imela dovolj moči lagati mu. A njen mož, zmeden kakor ona: »In tudi jaz sem mislil isto o tebi!«
Lydija je dvignila glavo: »Je mogoče?« Nato pa sijoč od veselja: »Ah, sedaj razumem, zakaj si mi pisal naj odpotujem, zakaj si pustil, naj sodnik misli... Ti si se hotel za mene pustiti obsoditi. Moj moj, moj dragi mož!«
Jokajoč se n a je vrgla na prsa. Ri-
chard je ves omamljen čutil valovanje njenih grudi in vznemirjenost tega mladega telesa v čipkasti halji. »Pojdi, da mi poveš, da me ljubiš in bom za vse poplačan!« je zašepetal, vodeč jo nežno s seboj.
XX.
»Lydija ... Richard ... vstanita, lenuha... zvoni že k zadnji maši!«
Sorodnica Elsa — že dva dni v Uzel-lesu — ju je klicala in skakljala pod okni paviljona, med tem ko je zvon cerkve »male župnije« širil svoje jasne glasove v tišino nedeljskega jutra. Koncem drevoreda se je pojavila gospa Feniga-nova v svoji pražnji obleki odlične ma-lomeščanke, v eni roki s pozlačenim molitvenikom, v drugi pa s svileno torbico, v kateri so žvenketali ključi in obroči.
»A Richard?« je vprašala mati, videč Lydijo, da prihaja sama, oblečena v elegantno črno obleko, ki je bila v popolnem nasprotju z živimi in pisanimi barvami obleke »Rdeče kapice«.
»Brala sva pozno v noč, zato si ne upam zbuditi ga,« je odgovorila mlada
žena, zardela od te laži in pohitela naglo proti kapeli, natikajoč si še rokavice.
Richard ni več spal, ampak je ležal raz tegnjen po veliki postelji s težkimi vekami od sladke utrujenosti ter se za-predal v neko polspanje, poslušajoč zvo-nenje cerkve sv. Irene, ki se je oglašalo v sobo skozi odprto okno obenem z žuborenjem vode pri studencu poleg ceste ter z žvenketanjem vrča ... Zakaj ni spremil svoje matere in žene k maši? Gotovo iz strahu, da ne bi bil smešen in ker mu je bilo nekako neprijetno in tež-ko vstopiti tja ter se pokazati po vsem tistem, kar se je zgodilo. In vendar je v tisti skromni cerkvi poleg ceste občutila njegova mati prvo milost in človeško usmiljenje: prav od tam se je napotila, da mu pripelje in vrne pobeglo ženo. Da, dolgoval je veliko hvaležnost »mali župniji«, pa naj ga to stane še toliko ponosa, bo vendar eno prihodnjih nedelj..
... Iz cerkve so odbrneli še zadnji u-darci zvona. V tisti omami dremeža je slišal Richard zagrljeni Chuchinov glas, ki ga je klical, da bi vrgla mreže tam pri otoku des Moineauxu še preden se sobice previsoko dvigne. Naglo je skočil iz postelje in se pri izhodu zadel ob neko sključeno starko, ki je takoj pobegnila, noseč v roki prekrasen šopek cvetja, ki ga ji je pravkar dala Rosina Chu-chinova. Zmedeno in skrivnostno obna-
šanje služkinje mu je bilo že nekaj ča.d; nerazumljivo, zato je stopil za njo in vprašal: »Kdo je ta ženska?«
»Mati Lucriotova iz Draveila.«
»In to cvetje, čemu je to?«
Rosina tega ni vedela. Vedela je sat"0 to, da ji je Richardova žena naročil3; naj izroči vsako jutro materi Lucrioto'’1 šopek cvetic. Richard ni dalje spraše' val, meneč da je bolje ako se obrne "a' ravnost do Lydije, občutil pa je. da £a je to znova užalostilo. Na ovinku vePe ceste je srečal ljudi, ki so prihajali ® cerkve, škripajoč s čevlji in šušteč j. svilenimi oblekami. Mala »Rdeča kaPf ca« je šla z gospema Feniganovima 51 je mahajoč s solnčnikom in torbico m vahno govorila: »Naj bo kakor vi l10' čete, draga sorodnica, toda jaz ne tB| ram moliti za ljudi, ki jih ne poznam-" In potem, ako bi bila vedela, da boi” prisostvovala črni maši, bi se bila lekla manj svetlo, prišla bi v črnini. k?' kor Lydrja.«
»Toda jaz... jaz nisem bila o ničemer obveščena,« je jecljala Lydija. P jo je zmedlo, ko je videla, da opažaj6 mož njeno črno obleko. Richard 'f vprašal:
»Komu je pa bila namenjena dana5' nja črna maša?«
(Se bo nadaljeval'
Šport
Športne prireditve včerajšnje nedelje
V TEKMOVANJU ZA PRVENSTVO LNP JE SK ŽELEZNIČAR PREMAGAL SK CELJE S 4:1. V NADALJEVANJU DRŽAVNEGA PRVENSTVA V TENISU JE RAPID IZLOČIL ČAKOVČANE. DV OBOJ MED ZAGREBŠKO SPARTO IN SK MARATONOM ZA DRŽAVNO PRVENSTVO SE JE KONČAL Z ZMAGO ZAGREBČANOV. MOTOCIKLISTIČNE DIRKE V STUDENCIH.
V zadnjem času so mariborski športni k hibi zelo agilni. Nedeljo za nedeljo se vrstijo prireditve vseh športnih panog in moremo reči, da imamo v Mariboru vsako nedeljo pestro izbiro. Tako tudi včeraj. Na sporedu so bile nogometne, teniške, in motociklistične prireditve, v soboto zvečer pa so prišli na račun tudi prijatelji rokoborb. V naslednjem poročila o posameznih prireditvah.
SK Železničar:SK Celje 4:1 (3:0).
V tekmovanju za prvenstvo LNP je bila včeraj na razporedu le ena tekma, in sicer sta si na igrišču ob Tržaški cesti merila svoje moči 9K Železničar in SK Celje. Železničarji so včeraj odigrali svojo zadnjo prvenstveno tekmo. Priborili so si dve nadalnji točki ter tako dosegli 22 točk. V podzvezni tabeli krepko vodijo, toda prvenstvo LNP bodo odločili drugi klubi, Nevaren tekmec za ponosni naslov je namreč SK Ilirija, ki ima sicer doslej le 16 točk, zato pa mora igrati še tri tekme. Če bo Ilirija vse tri tekme odločila v svojo korist (igrati mora še proti SK Rapidu v Ljubljani, proti SK Celju v Ljubljani in SK Svobodi v Mariboru), potem bo podzvezno prvenstvo romalo v Ljubljano, kajti Ilirija ima boljšo razliko golov, kot SK Železničar. Prvenstvena tabela izgleda sedaj takole:
zmagali z dvoštevilnim rezultatom. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane. V prvem polčasu je bil na mestu, v drugem pa je napravil precej napak.
Včeraj se je pričelo tudi tekmovanje za mladinski pokal ISSK Maribora. Odigrani sta bili dve tekmi, in sicer je dopoldne na igrišču v Ljudskem vrtu ISSK Maribor premagal SK Rapida v razmerju 9:1 (1:1), popoldne pa je mladina SK Železničarja odpravila mladino SK Svobode s 4 sl (1:1).
Ostale nogometne tekme.
Sofija; Bolgarija:Grčija 5:2 (3:1). Pričetek tekmovanja za balkanski pokal.
Zagreb: Zagreb:Trst 2:2 (1:0).
Tekme za srednjeevropski pokal.
Milan: Austria:Ambrosiana 5:2.
Brno: Židenice :Rapid 3:2.
Budimpešta; Florentina:Ujpest 2:0,
Seged: Slavi,ja:Seged 4:1.
Rim: Roma:Ferencvaros 3:1.
Plzen: Juventus:Viktorija Plzen 3:3.
Prve motociklistične dirke z letečim startom v Mariboru
Železničar Ilirija Rapid ČSK Celje
ISSK Maribor
Svoboda
Hermes
14 10 2 2 39:22 22
11
11
1-2
12
12
12
12
7 2 2 41:14 16 7 0 4 35:14 14 5 4 3 29:22 14
3 3 6 18:24 9
4 1 7 15:32 9 2 3 7 13:56 7 2 1 9 23:34 5
Železničarji so se poslovili od pod-zveznega prvenstvenega tekmovanja z zmago nad Celjani. Bila je to lahka in za shtžena zmaga, vendar bi bila lahko veliko bolj izdatna, kajti Celjani so bili včeraj nasprotnik, ki po predvajani igri pač ne spada v podzvezno ligo. Bili so v vseh ozirih izredno šibek nasprotnik, tako da je tekma sMčila treningu na en gol. Sem pa tja so se sicer Celjani osvobodili hudega pritiska domačinov, vprizorili so »izlete« v polovici Železničarjev, ki pa so bili vedno nevarni. Plod takega »izleta« je bil tudi častni gol. Pa tudi domače moštvo ni povsem zadovoljilo. Igra lo je predvsem premalo energično in to zlasti pred nasprotnikovim golom. Prilik bho včeraj toliko, da bi Železničarji lahko
Tekmovanje za državno prvenstvo v tenisu
Včeraj dopoldne se je nadaljevalo državno prvenstvo v tenisu. Nasprotnika 3. kola sta bila SK Rapid in Čakovečki SK, ki pa sta le odigrala moško konkurenco, ker v konkurenci dam zveza do danes št- ni določila nasprotnika. Včerajšnji teniški dvoboj se je končal z zmago Rapida v razmerju 4:1. Posamezni rezultati so bili naslednji: Hitzl (R):Šaric (C)	6:0,
6:2; Leyrer (R):Legenstein (C) 6:3, 6:4: liofeinger (R):Sočič (C) 6:1, 6:2; Lettner (R):Eppinger (C) 4:6, 4:6; Hitzl-Holzin-ger:Eppinger-Legenstein 6:0, 6:2.
Rokoborbe za državno prvenstvo
Preteklo soboto zvečer je bila unionska veranda pozorišče tekmovanja za državno prvenstvo v rokoborbi. Nastopili so atleti zagrebške Sparte in mariborskega Maratona. Zmagali so Zagrebčani v razmerju 13:10. točkami ter se tako pla sirali v finale, v katerem bodo nastopili proti beogr. Jugoslaviji. Rokoborci amaterji so predvajali lepe in učinkovite bor be in tudi obisk prireditev je bil nad vse pričakovanje izredno velik. Ali je to morda posledica profesionalnih roko-borbenrh tekem? Vsekakor je sobotni nastop težkoatletov dokazal, da je zanimanje za to športno panogo vsak dan večje.
Včeraj popoldne je priredil motociklistični klub »Pohorje« prvo medklubsko cestno motociklistično dirko z letečim startom, in sicer na banovinski cesti Stu-dence-Limbuš. Uvodoma moramo povda-riti, da zamisel prirediti na omenjeni cesti motorne dirke, pač ni posrečena. Zlasti ob nedeljah, tako tudi včeraj, je ta cesta izredno močno frekventirana, da izletniki pač niso bili vzhičeni nad ropotom in prahom, ki so ga povzročili motorji. Tudi je bila cesta za vozovni promet zaprta in se je slišala marsikatera bridka beseda na račun prirediteljev. V bodoče bo pač treba take prireditve, če že morajo biti, oddržati na manj frekven-tirani cesti. V ostalem je bila organizacija dobra in so dirkam prisostvovali mimo številnega občinstva tudi okrajni glavar g. Makar, in podžupan g. Golouh. — Rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji:
Motorji do 25« ccm:	1.	Slavko	Čerič
(Motoklub) na Puch 250 ccm 1:25.2; 2. Franjo Čančala (Pohorje) na Puch 250 ccm 1:42.2; 3. Bogo Weinhandl (Pohorje) na Puch 250 ccm 2:09.3.
Motorji do 350 ccm:	1.	Hinko	Čerič
(Motoklub) na Puch 250 ccm v času 1:17.2; 2. Ivo Žgur (Pohorje) na Velocet-te 1:40; 3. Weinhandl 1:47.2.
Motorji do 500 ccm: 1. Hinko Čerič na Puch 250 ccm v času 1:12.1; 2. Ivo Žgur na Velocette 350 ccm 1:15.1: Franio Čan čala (Pohorje) 250 ccm 1:25.1.
Motorji do 750 ccm s prikolico: 1. IT-
Čeh (Pohorje) na BSA 500 ccm v času 1:53.3; 2. Matija Višer (Pohorje) na AJS 500 ccm 1:54.1.
Proga je bila dolga 2 km. Dirke so bik končane v 80 minutah. Startali so le člani mariborskega Motokluba in priredite' lja »Pohorja«. Tudi je presenetil plače-ment nekaterih dirkačev, od katerih so se, kljub temu, da so po našem mnenj" in mnenju gledalcev — dosegli odlične čase, v oficielnem komunikeju prireditelja slabo plasirali. Gotovo je. da so se funkcionarji pri izračunanju časov zmotili.
t.
Ze
s i w<
ug
»K
ze
hr
ia
bi
h
Človeška rast
človek rase samo na stroške preobilne hrane. Hrana se v glavnem porabi za kritje dela ki ga opravlja telo in k tisto, kar ostane, pride rasti v prid. Bitja, ki ne delajo mnogo, lahko tem bolje rastejo. To dejstvo opažamo povsod. Ptice, ki ne letajo, so vedno mnogo večje od dobrih letalk. Vodne živali, ki jih nosi mokri element, lahko dosežejo večje dimenzije od onih na kopnem, ki porabijo precejšen del v obliki hrane sprejete energije za premikanje. Kakor pospešuje preobilica hrane rast, tako i° pomanjkanje ovira. S početkom pubertetne dobe se odvišna hrana porabi v druge namene, zato pa kmalu po dozorelosti preneha rast. Kakor znano pospešuje dozorelost in rast tudi višja temperatura in so zaradi tega južnjaki vedno manjši od severnjakov.
Razno
IZJAV M
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravili na moje ime bodisi moja žena Marija Blažič ali njena nezakonska hčerka Ma rija Plaveč. — Rudolf Blažič. Maribor. 15. iunija 1935.
2713
Prodam
in
Malo rabljena, zložljiva, ena stara
POSTELJA.
trd les, stara omara (Schub> ladekasten) naprodaj. Ogleda se od 17.—18. ure v Frančiškanski ul. 21, pritličje, desno. 2711
Darujte za Pomožno akcijo!
Pouk
KOVAČEVO UČILIŠČE
Maribor, Krekova t>. Počit' niški tečaji od 1. julija do 31-avgusta 1935: Strojepisje, trg. računstvo knjigovodstvo, do-pisje itd. Nemščina, konverzacija in pravopis. Letni tečaji od 1. septembra 1935 naprej. Prospekt zastonj. 2518
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je MVečernik
««
Zeto priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večemik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine
Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-čemikovih" malih oglasih. „Večcrnik“ del« za Vas, delajte Vi zanj!
Izdaja konzorcij
»Jutra« v i1j..hir.ni: predstavnik izdajatelj - -rednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik
STANKO DETELA v