I .MIG to Glasilo Socialistične zveze delovnega ljui_tva okraja Novo mesto Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-l6-2-24 Stev. 20 (323) Leto VIL NOVO MESTO, 18. MAJA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska časopis-no-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Dolenjske Toplice pred praznikom Krepka rast socialističnega gospodarstva v topliški dolini Napredna Ideja, ld je že pred Vojno imela v topliški dolini globoke korenine in ki je tako enotno povezala prebivalce v času NOB, je v tem predelu Dolenjske tudi po vojni prav tako živa. Napredna politična idejnost ni ostala brez vpliva na razvoj gospodarstva v dolini. Boroi in aktivisti, kolikor jih $e ostalo živih in v domačem kra- . ju, se trudijo dati razvoju gospodarstva socialistično obeležje. Uspehi so vidni, sedanjim pa bodo sledili v hitrejšem tempu še drugi. Borbene tradicije prebivalcev se kažejo s ponosnim spoštovanjem junaških dogodkov v bližnji preteklosti in v odločnem prizadevanju za gospodarski napredek. To je do-Blej pokazalo vsakoletno praznovanje krajevnega praznika, še bolj prepričljivo pa bo to potrdilo letošnje praznovanje 21 maja, ki je četrto za povrstjo. To bo spomin na dogodke in žrtve v preteklosti, prikaz gospodarskega razvoja in hkrati manifestacija napredne misli za Se hitrejšo rast socialističnega gospodarstva celotne doline. »Bor«, ki je zrase! brez zalivanja... Da obstaja v Dolenjskih Toplicah industrija čevljev »BOR«, ki pošilja na trg letno 14.000 parov čevljev odlične kvalitete, ter dosega letni promet okoli 65 milijonov din, ve malokdo izven domačega kraja. Še manj pa je znana razvojna pot podjetja in njegove težave. Takoj pa osvoboditvi je bila v Dolenjskih Toplicah osnovana čevljarska produktivna zadruga. Pozneje je iz nje nastal čevljarčki odsek kmetijske zadruge, k! je imel delavnico tudi v Vavt; vasi, ki pa je zaradi slabega vodstva propadla. Po opustitvi obrtnih odsekov pri KZ je podjetje spet postalo samostojno čevljarska zadruga. Ta naslov je imelo vse do 1. januarja 1955, ko se je preimenovalo v industrijo čevljev. Hkrati je bil izločen oddelek za popravila. Danes zaposluje podjetje nad 50 ljudi, od teh 9 žensk. Doseglo Je skrajno možnost razvoja v sedanjih prostorih. Delovni pogoji fcaposlenih so zdaj namreč skrajno neugodni. Novi prostori in obratni ■ krediti Podjetje je bilo vse od ustanovitve dalje donosno Ln se je razvilo brez vsakršne pomoči samo iz lastnih sredstev. Z dobro kvaliteto izdelkov in s solidnim poslovanjem si je čedalje bolj pridobivalo trg in ima danes odjemalce po vsoj republiki. Naročil ima dovolj in bi j:h jmelo še več, če bi moglo povečat: produkcijo. Ker je podjetje oddaljeno od večjih potrošnih središč in prometnih zvez, je odvisno pri iskanju trga od lastna pobude, kajti sem zaide malo-kateri odjemalec. Če podjetje navzlic temu lahko uspešno nastopa na tržišču, je to zasluga celotnega kolekiva. Sem spada tudi naglo prilago-jevanje produkcije zahtevam trga. Čeprav imajo industrijski način proizvodnje, izdelujejo vse vrste čevljev po želji in modi. Samo v letošnjih mesecih so imeli v izdelavi nad 60 vrst čevljev, kar priča o tehnični spretnosti kolektiva. Problem podjetja številka ena so novi prostori. V sedanjih na morejo napredovati, kvečjemu lahko nazadujejo. To pa ni cilj socialističnega podjetja, ki ima poleg tega vse ostale pogoje za nadaljnjo rast. Po sklepu delavskega sveta je podjetje kupilo v bližini dosedanjih prostorov zidano gospodarsko poslopje, ki ga nameravajo preurediti v delavnico. V tej bi lahko dvignili proizvodnjo za 50 odstotkov in zaposlili 30 do 50 novih delavcev. Stroji, ki jih imajo v sedanjih prostorih, niso v celoti izkoriščeni. Nič manj pereč problem in ovira za razvoj je pomanjkanje obratnega kredita. Pravi čudež je, kako podjetje s tremi milijoni kredita doseže letni promet 65 milijonov din! Komaj bi bilo, da bi za vsak par čevljev sproti kupovali usnje in vsak par takoj tudi prodali. To je seveda nemogoče, zato pa imajo velike težave. Podjetje mora imeti Izdelano gotovo količino čevljev, s katero založi trg ob pričetku sezone. Torej mora nujno delati na zalogo, vsaj za določen čas pred sezono. Podjetje ima v polizdelkih stalno okoli 2 milijona, za milijon pa izdelkov. Brez vsakršne zaloge usnja vsaj za nekaj dni tudi ne more biti. Zato bi potreboval', vsaj 6 milijonov obratnega kredita. Ko zo zanj zaprosili na central; NB v Ljubljani in rekli, da brez povečanega kredita ne bodo mogli poslovati, je nek uslužbenec NB pripomnil, da njih na banki pač ne skrbi, če podjetje obstaja ali ne (I). 0d polža do vola... — vse odkupuje splošna kmetijska zadruga v Dolenjskih Toplicah. V preteklih letih je zelo razvila svojo delavnost in je zdaj med najboljšimi zadrugami v okraju. Uredila si je nove upravne prostore in trgovski lokal, ki je lepa pridobitev tudi zs trg. Povezuje dvestotrlinpet-deset članov, ki so se jim pridružila nedavno še štirje novi. Na zadnjem občnem zboru so uredili glede plačila deležev, pogovorili, pa so se tudi, kam _ bodo vložili dobiček in potrdili ' plan za tekoče leto. Največji znesek, to je 335.000 din, so določili za izobrazbo kadra. Vsak član upravnega odbora ima v rokah napisan plan dela, ki ga hočejo uresničiti. Z odkupom kmetijskih pridelkov mislijo doseči promet 4,100.000 din, pri odkupu lesa 50 milijonov (80 odstotkov tega so že dosegli), z industrijskim blagom pa 26.5 milijonov. Odkupujejo prav vse, od polžev do goveje živine, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, les, sadje, jajca, mleko, krompir in vse ostalo, kar ima kmet za prodajo. Zadrugi manjkajo primer-vsem, kar potrebujejo. Najbolj uspeva pri njih krompir sorte Merkur. V treh letih so ga nabavili toliko, da lahko dobi zdaj vsak kmet seme, če ne v zadrugi, pa pri sosedu. Z umetnimi gnojili niso imeli težav pri prodaji, nasprotno, 9. maja jih je nekaj vrst že zmanjkalo. Oves se malokje dobi, oni pa ga imajo za krmo in seme. Prav tako imajo na zalogi ostala semena. Med strojnimi odseki kmetijskih zadrug je njihov eden redkih, ki ne povzroča izgube, ker so stroj: dobro oskrbovani in izkoriščeni. Galico so kupili že v jesen', zato so jo zadružniki dobili po 150 din kg. Zadrugi pa manjkajo primer na skladišča. Predsednik upravnega odbora Jože Pelko se hu-duje tudi, ker ne uspejo dobiti v najem pašnikov za mlado živino. 2e nekaj let se zanje zastonj potegujejo. Dobili bi jih radi v zapuščenih kočevskih vaseh na Rogu, kjer bi napravili letne hleve in preskrbeli vodo. Za hitrejši razvoj živinoreje so taki pašniki nad vse potrebni. V načrtu imajo tudi rigolanje steljnikov. Tam, kjer zdaj raste praprot ln grmičevje, bi lahko pridobival; krmo za lepo število goved, zato od tega načrta ne bodo odstopili. Živinoreja je v tem predelu glavna kmetijska panoga, pri kateri so s pomočj* zadruge dosegli že lep napredek Tudi zadruga ni brez težav Obratnega kredita tudi pri njih večkrat zmanjka. Vsak, kdor kaj proda, želi takoj dobiti denar. Večkrat si pomagajo iz trenutne zadrege z brezobrestnim posojilom za kratek rok pri zasebnikih. To je pravzaprav tudi del zaupanja zadružnika do zadruge in kažipot, kako bi se morala razviti kreditno hranilna služba v zadrugah. Borba za napredno kmetijstvo, ki jo razvija in podpira KZ ni lahka. V letih po vojni so tamošnji kmetovalci zanemarili kmetijsko proizvodnjo na račun zaslužka pri lesu, prodaji, delu in vožnjah, kar vse je bilo takrat bolj donosno kot obdelovanje polja. Ti znatni viri dohodkov kmetov in nekmetov pa so v glavnem usahnili. Rejene močne konje mora zdaj skoraj v vsakem hlevu nadomestiti lepa goveja živina, izpad dohodkov pri lesu pa dohodki iz kmetijstva. Da pri tem preusmerjanju nastajajo določene težave, je povsem razumljivo. Zadruga ne bi bila kmetijska, če ne bi teh dejstev poznala in nastajanja sprememb ne bi usmerjala v naprednem pogledu. Njen najmočnejši zaveznik pri tem je poli-(Nadaljevanje na 2- str.) Zdravilišče Dolenjske Toplice vas vabi... Zdravilna voda, gozdni zrak, prelepi sprehodi, zgodovinske zanimivosti, turistično udobje, počitek in zdravje — vse to vas čaka! Le z večjo storilnostjo bo moč zagotoviti nadaljnji razcvit podjetja Novoizvoljeni delavski svet SGP Pionir, ki se je zbral k prvi seji 4. maja, je postavil na dnevni red poročilo upravnega odbora in razpravljal po njem zlasti o t stih najbolj bistvenih vprašanjih, katerih rešitev bo zahtevala njegove največje napore in pomoč celotnega kolektiva. Člani delavskega sveta so zvedeli za obseg Pionirjevih gradbenih del v zadnjih letih, za stanje glede kadra, osnovnih sredstev in dobička, seznanili pa so se tudi z ostalimi najvaž-nejšmi proulemi, ki jih bodo reševali. Ugotovili so, da se je delavsko samoupravljanje v kolektivu poglobilo zlasti lani v drugi polovici leta, ko je zaradi zmanjšane investicijske dejavnosti podjetje moralo znatno skrčiti obseg svoje prOiZ\ odne zmogljivosti in se prilagoditi novo nastalemu položaju. Za več kakor 3 milijarde in 180 Razpored Titovih štafet G'avna republiSu/* Štafeta' s pozdravi maršalu Titu za njegov rojstni dan bo šla na pot iz Črnomlja danes ob 15.06 uri. Pred odhodom se ji bodo priključile štafete s Sinjega vrha, Marin-dola, Petrove vasi, Miro« gore TRŽICANI SO OBISKALI DOLENJSKO Upravni odbor Turističnega društva v Tržiču na Gorenjskem, kjer imajo zelo močno turistično organizacijo, je prejšnji teden organiziral izlet na Dolenjsko z avtobusom. Gorenjski gostje so se ustavili na Polževem, potem so obiskali Dolenjske Toplice. Od tu so se odpeljali v Črnomelj in Metliko, kjer so si ogledali krajevne znamenitosti. V soboto, 12. maja, zvečer so prispeli, v Novo mesto. Tu jih je sprejel upravni Pot na Frato je markirana člani Planinskega društva Novo mesto so preteklo nedeljo na novo markirali pot proti Frati. Oznamov&li so dve poti: iz Dolnje Straže na Frato in iz Prečne nad Lukenjskim gradom na Frato. Tako bo poslej lahko vsakdo šel po bližnjici na Frato, tudi če še ni hodil po teh krajih. FLUOROGRAFIRANJE boj proti tuberkulozi Med najbolj razširjenimi bo-loaniini v naši držav: je vsekakor 'tuberkuloza. Ta bolezen se jtt bila hudo razpasla med zadajo vojno, ko je zaradi pomanjkanja zadostne in ustrezne hrane, nerednega življenja in podobnih vojnih nadlog našla kaj ugodna tla. Zato je po osvoboditvi čakala našo ljudsko oblast in zdravstvene delavce težka nalo#a: treba se je bilo spoprijeti a to boleznijo jn jo omejiti, kolttror je največ mogoče. Nedvomno je zdravstvena služba ob izdatni podpori ljudske oblasti dosegla v zadnjih desetih letih zelo lepe uspehe v boju s tulberkulozo, ki so zlasti oč tni T manjši umrljivosti, predhodnem odkrivanju in hitrejšem »dravljenju te bolezni. Vendar pa nas ti pomembni •spehl ne smejo zadovoljiti. Tuberkuloza, aH kakor j: pravimo po domače jetika, ima še svoja žarSJČa, od koder se kljub dobro organizirani zdravstveni službi 5e vedno razširja, čeprav v veJiiko manjšem obsegu. Naša država izda na leto težke denarje za zatiranje tuberkuloze. Kdo ne pozna protituberkuloz-n:h ustanov: dispanzerjev, pljučnih oddelkov, zdravilišč in okreval ilšč. Vse te ustanove imajo samo en namen: odkriti pravočasno bolnika, ga zdraviti in ozdraviti ter čimprej vrniti družini in skupnosti. Bistvo hitrega zdravljenja tuberkuloze je v tem, da bolnika pravočasno odkrijemo in začnemo takoj zdraviti. In prav to Je namen množičnega rentgenskega »likanja — fluorogra-flje! S fluorografskim slikanjem ljudi nekega kraja dobi proti-tuberkulozna služba — seveda ob 100-odstotni udeležbi prebivalcev — dragocene podatke o vseh doslej neznanih tuberkuloznih bolnikih, 0 žarščih tuberkuloze. Ti bolniki gredo takoj na zdravljenje in tako je bolnikova okolica zavarovana pred širjenjem t« bolezni. Flu-orografija pa ne odkriva samo tuberkuloznega obolenja, ampak tudi vsa obolenja prsnih organov: pljučni rak, srčne bolezni i'd. Kajpak je taka množična akcija združena z velikim; stroški in vloženi denar 6e bo bogato obrestoval le, če bomo ob koncu tega rentgenskega slikanja ugotovili popoln uspeh — 100-odstotno udeležbo prebivalcev. Okrajni ljudski odbor Noto mesto je izdal odlok o obveznem fluorografiranju vseh prebivalcev, starih nad 15 let, na področju bivšega novomeškega okraja in novo priključene občine Kostanjevica-Podbočje. To množično rentgensko slikanje bo, kot je predvideno, prihodnji mesec. Opozarjamo, da je flu-orografiranje popolnoma brezplačno, zato upamo, da bo ta akcija v vsakem kraju res stoodstotno uspela. S svojo udeležbo bomo izpolnili dolžnost do samega sebe, se pravi do svojega zdravja in do skupnosti ter pripomogli, da bo ta velika protituberkulozna akcija dosegla popoln uspeh. Razstava Cankarjevih del v Novem mestu V počastitev 80. obletn:ce rojstva velikega pisatelja in borca za socializem Ivana Cankarja je Studijska knjižnica Mirana Jarca pretekli teden odprla v avli svoje stavbe razstavo pisateljevih del. Okusno urejena veža knjižnčnega poslopja je kot nalašč pripravna za podobne krajše razstave, ki naj bi jih obiskovalo kar največ ljubiteljev knjig. odbor Turističnega društva, V družbi z domačimi predstavniki turizma so si gostje z velikim zanimanjem ogledali spomeniški del mesta in Glavni trg, nato pa še Dolenjski muzej. Mnogi od njih še niso bili na Dolenjskem, tisti pa, ki so bili pred leti, so priznali lep napredek mesta v zadnjih letih. Z obiskom so b'li zelo zadovoljni. Se isti večer so se odpeljali v Šmarješke toplice, zjutraj pa nadaljevali pot v Kostanjevico in obsavske kraje. Črnomaljski osmošolcf na novomeškem odru V četrtek 10. maja zvečer so na odru novomeškega Doma ljudske prosvete zaigralj črnomaljski osmošolci Fedorovo »Maturo«. Za zelo dobro zaigrano delo so požel: zasluženo priznanje Novomeščanov, ki so napolnili dvorano in z veseljem aplavdirali igralcem, med katerimi je več zelo nadarjenih mladincev in mladink. Mladih gostov smo bili veseli in si lahko želimo le še več takih medsebojnih obiskov, srečanj in gostovanj v Novem mestu, Črnomlju in naših ostalih krajih! Mirnopečani vabijo V počastitev rojstnega dne maršala Tita in obletnice osvoboditve prirede množične orga-n zacije v Mirni peči v nedeljo, 20. maja, ob 3. urj popoldne večjo kulturno prireditev v zadružnem domu. Na sporedu je igra dramske sekcije kul-turno-prosvetnega društva Katja Rupena »Kam iz zadrege«, govor ter telovadni nastop. Domači moški pevski zbor bo zapel več partizanskih in narodnih pesnv. Upravo KINA v Dolenjskih Toplicah če«tita vsem obiskovalcem h krajevnemu prazniku. V počastitev predvaja 23. maja jugoslovanski film »Daleč Je sonce« in lokev. Te strjsnsfce Štafeto bodo prispele v Črnomelj 18. maja ob 14.45 uri. Iz Črnomlja bo zavila republiška štafeta v Koprivnik, kamor bo prispela isti dan ob 16.46 uri. Stranske štafete črnomaljske občine bodo imele odhod iz izhodišča: s Sinjega vrha ob 13. uri, :z Ma-rindola ob 13.33 uri, iz Petrove vasi ob 14.22 uri, z Mirne gore ob 14.05 uri in iz Lokev ob 14.30 uri. Glavna proga je dolga 25 kilometrov, stranske pa 88.4 km. Glavna republiška štafeta bo prspela na območje novomeškega okraja spet v nedeljo 20. maja ob 9.40 pri Radohovi vasi. V Novo mesto bo prišla ob 12.15 uri. Do Novega mesta se ji bodo priključile krajevne štafete: Iz Čateža preko Pak'a n Cvi-b!a, iz Dobrniča, Globodola in Karteljevega. Odhod iz Čateža ob 9.35, z Dobrniča ob 10, iz Globodola ob 15.55, iz Karteljevega ob 10.50. Iz Novega mesta bo odhod ob 12.35. Spotoma se bodo priključile na to progo še štafete iz Gabnja, Bele cerkve, Brusnic, Drče, Dobrave in Zameštkega. Ta proga je dolga 60 km, stranske pa 61.5 km. OKRAJNE PROGE Iz »Baze 20«« bo odhod ob 10.10 uri. V Podturnu se bo tej štafeti priključila štafeta iz Poljan, v Dolenjskih Toplicah štafeti iz Podhoste in Gornjih Su-šic ter v Vavti vasi štafeta1 iz Drganjih sel. Ta proga je dolga 22 km, stranske pa 15 km. Pred odhodom štafete 1* Žužemberka bodo prispele sem štafete jz Hinj preko Sel in Malega Lipja, iz Sel pri Sum-berku preko Cviblja in iz Smi-hela pri 2užemberku. Prispele bodo v 2užemberk ob 10. uri, ob 10.20 pa bo krenila na pot okrajna štafeta. Na Dvoru se ji bo ob 10.30 priključila štafeta s Frate. Ta proga je dolga 24.5 kilometrov, stranske pa 35.5 km. Sla bo preko Straže in Prečne v Novo mesto. Okrajna štafeta zDebencaima odhod z Blatnega klanca ob 8.40. Sla bo preko Mirne, Mokronoga, Zbur, šmarjete, Kronovega in Otočca v Novo mesto. Na to se vežejo krajevne proge s Trebel-nega v Mokronogu in iz Škoc-jana v Zburah. Iz Mokronoga bo odhod ob 10.05. iz Zbur ob 10.40. Ta proga je dolga 40.5 km, stranske pa 8 km. Iz Metlike bo šla štafeta preko Jugorja ln Težke vode v Novo mesto. Odhod iz Metlike ob 9.40. Pred odhodom bodo prispele v Metliko stranske štafete ob 9.30 jz Gradaca, Drašič in Radovice, spotoma pa se bo tej priključila tudi krajevna proga z Dolža na Težki vodi ob 11.40. Ta proga je dolga 29.5 km, stranske pa 33 km. V Semič bodo prispele štafete ob 10.10 iz Crmošnjic, Strek-Ijevca in Črešnjevca, okrajna pa bo Sla na pot ob 10.20. Proga gre preko Gornjih Lazov, Vršnih sel in Birčne vasi. Dolga je 25 km, stranske pa 14 km. Štafeta s Trške gore bo šla na pot ob 11.45. Vse okrajne kot tudi republiška štafeta prispejo v Novo mesto 20. maja ob 12.05. Po sprejemu v Novem mestu bodo nadaljevale pot proti Zagrebu. V Šentjernej bodo prispele ob 13.50, v Kostanjevico ob 14.20 m na mejo okraja, to je na križišče cest Krško-Brež ce ob 14.32. Vse štafetne proge po okraju Novo mesto so dolge 460.9 km, pri prenosu štafetnih palic pa bo sodelovalo okoli 4.600 tekačev. milijonov din je zgradil PioniJ v zadnjih dveh letih na pod-* reč j u 6 okrniev 2 odpiT ■1'0) nekaterih osnovnih sredstev znaša sedanja ietna zmogijivosU podjetja približno 300 milijonov; d narjev. Ce je prej del dobička v gradbnih podjetjh izv:ral iz; sorazmerno ugodne konjukiura na trgu, kjer so investtorji, iskali gradbena podjetja, poslavljajo nove razmere v inve* stiiranju zlasti gradbeništvo pred nove probleme. Da se jih, člani novega delavskega sveta pri Pionirju zavedajo, so potr* d.H v razpravljanju, kjer sel podčrtali zlasti tale načela: Storilnost na deloviščih je^ zlasti lani, padla. Negotovost glede novih del se je sprevrgla v malodušnost, ki se izraža v zavlačevanju del. Premalo jel bilo postavljenih norm, odnos do razporejanja osnovn h sredstev pa tudi ni vedno najboljši. Pri močni konkurenci gradbe-n h podjetij prejšnjih dobičkov ne bo več, novi pa bodo temeljili na višji delovni storilnosti, ki mora biti najtesneje povezana z zavestn m delom vseh članov kolektiva, z delovno disciplino, s pravilnim izkoriščanjem strojev in surovin. Ta vprašanja stoje pred no-v:m delavskim svetom in upravnim odborom Pionirja, kl stđ sklenila, da bosta storila vse, kar je v njuni moči, da bo prehod na normalen način gradenj koristen za skupnost in kolektiv. I RAZPIS ZA NOVI TEČAJ POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS od 1. septembra 1956 do 31. januarja 1957. Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industrij) in kmetijstvu, ki so se že aktivno uveljavil, v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim je zato nujno potrebno širše znanje iz politične ekonomije m znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov pošljite do 25. julija 1956 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37-11. trakt, telefon št. 23-981 int. 206 — hkrati pa tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. »PI0NIRJEVI« STRANSKI OBRATI — DELAVNICE ODPRTEGA TIPA Z združitvijo gradbenih podjetij »Gradnje« in »Pionir« smo v Novem mestu dobili eno samo gradbeno podjetje. Zmanjšanje kapacitet pri >Pionirju« in manjši nvesticijski gradbeni program sta narekovala združitev, ki naj zagotovi kar najbolj smotrno uporabo osnovnih sredstev obeh prejšnjih podjetij. Da remontna dela ne bi bila prikrajšana, je združeno podjetje takoj ustanovilo posebno remontno gradbeno skupino, ki bo izvrševala vsa v stroko spadajoča popravile stavb, gradila pa bo tudi manjše stanovanjske stavbe. Vodstvo podjetja zagotavlja, da bodo usluge remontne skupine lahko zelo poceni, ker bo remontni odde'ek imel sorazmerno majhno režijo. Hkrati pa je odprl »Pionir« tudi svoje dosed?.n1e stranske obrate vsem naročilom. Tako izdeluje njegova mizarska dela vn ca kot obrat obrtnega tipa vsa stavbna in pohištvena dela, prevzema popravila in izvršuje različne ostale mizarske usluge. Mehanični in kovinarski obrat popravlja avtomobile, stroje, strojne naprave in vsa dela, ki spadajo v avtomeha-n čno, ključavničarsko in kleparsko stroko. Kamnoseštvo izdeluje vsa v stroko spadajoča dela iz umetnega kamna, betonske cevi, cementno strešno opeko, spomenike ln umetni tlak. VREME ZA ČAS OD 18.—27. MAJA V splošnem bo prevladovalo lepo, večinoma jasno vreme, le /časih bodo krajevne nevihte, ircdvsem v drugI polovici tekočega tedna. (Priredil V. M.) ■UOCENJSKICISTI Stev. 25 (323)1 Dolenjske Toplice pred praznikom Nadaljevanj« s prve strani tična zrelost večine ljudi, ki vedno bolj spoznavajo, da nov. čas zahteva novih oblik in načinov tudi v gospodarstvu. V prenovljeno zdravilišče - po zdravje Okoli 38 stopinj Celzija ima topla voda, ki vre v Dolenjskih Toplicah na dan. Prijetna in zdravilna je, pa neizkoriščena. 25 litrov jo priteče na sekundo in ve&ina spet odteče v strugo SuAioe, ne da bi jo izkoristil človek za svoje zdravje. Včasih j« bih* kopanje v zdravilni topli vodi monopol mogočni kov, danes je dostopno vsem delovnim ljudem. Domačini pravijo, da brez sopeli v tej vodi ne bi mogli živeti. Čeprav je zdravilišče znano že iz pradavnih ča-aov, dobiva svoj pravi pomen Šele v novi državi. Vedno ve*i lj.udi iz vseh predelov države ln celo iz inozemstva prihaja iz leta v leto sem, da se odpočije, ozdravi revmo ali drugo bolezen ter nabere novih moči. Dvajsettisoč nočnin lani v zdravilišču priča, da je bil obisk velik, čeprav so bile Toplice do letos sezonskega značaja. Letos računajo doseči 26.000 nočnin. Zdravilišče razpolaga trenutno z 220 ležišči. Zgradili bodo zunanji bazen - pomembno pridobitev za razvoj dolenjskega turizma Kdor je bil lani v zdravilišču, bo letos prijetno presenečen. Preko zime so ga znatno izboljšali in preuredili. Imajo novo centralno kurjavo, vse je na novo prebeljeno in preple-skano, preurejeni so prostori restavracije, prostor za sončenje in pod. Za prijetno in udobno bivanje v zdravilišču je lepo poskrbljeno. Zdravilišče bo lahko imelo goste tudi pozimi. Po kopanju ne bo več treba na mrzel zrak. Za kopalce bo poskrbljeno v zdraviliškem domu, kjer bo čitalnica, bife in drugo Z novo centralno kurjavo bodo dovajali topel zrak tudi v bazene, da ne bo neprijetne sopare. Skratka, letos so zdravilišče temeljito obnovili. Z zgraditvijo zunanjega bazena, ki bo nad cesto pri drevoredu, bodo Dolenjske Toplice postale najvažnejši turistično zdraviliški center Dolenjske. Upajo, da bodo pričeli z gradnjo že letos. Novi bazen bo privabil letno v Dolenjske Toplice na tisoče tujih in domačih gostov. Ze sedaj prihaja, zlasti >z sosednje Hrvatske, čedalje več obiskovalcev, takrat pa jih bo še veliko več. Posamezna podjetja in ustanove se že sedaj zanimajo za gradnjo počitniških domov v bližini bodočega bazena. Zakaj ne bi vsaj delno izkoristili tople vode, ki odteka neizkoriščena v Krko? Bazen bo seveda pripraven tudi za različna Športna tekmovanja. Socialno zavarovanje je spoznalo zdravilni pomen Dolenjskih Toplic, zato usmerja sem svoje zavarovance, v zdravilišče pa sprejemajo tudi nezavaro-vance. V sezoni stane dnevna oskrba za nezavarovance 800 din. Zdravilišče je poskrbelo za stalno zvezo z vsemi vlaki na postaji Straža. Na postaji ima tudi svoj telefon, da lahko gostje pozovejo zdravilišče, če potrebujejo prevoz. Na razpolago imajo poleg konjske vprege tudi 9-sedežni osebni avto. Topi« zdravilna voda, izredno čist zrak v bližnjih gozdovih, lepa okolica za izlete, dovolj prostora za sončenje in dobra oskrba v restavraciji zdravilišča, to vse so pogoji, da bo lahko vsak v Toplicah res zadovoljen. Gozd ima Se vedno velik pomen Z zmanjšanjem sečnje lesa dohodki gozda za tamošnje prebivalce niso prenehali. Gozdna uprava Poljane še vedno zaposluje 81 stalnih delavcev, v času pogozdovanja in ob drugih delih pa še veliko več. Opravljajo seveda samo prebiralne ali očiščevalne sečnje, ki pa zahtevajo več delavcev in več stanejo. Toda sedaj ne izkoriščajo samo debla dreves, pač pa tud! vse odpadke. In' to je tisto, kar povečuje vrednost drevja in na- domešča dohodke, ki jih je dajala prej večja sečnja lesa. Stalno tudi pogozdujejo. Lepo urejene ceste, katerih ima GU Poljane nad 40 km, omogočajo pravilno gospodarjenje v gozdu. Iz odpadkov - devize Smreke so začeli sekati v poletnih mesecih. Tako lahko izkoristijo lubje, ki je iskana surovina in ga pridobijo okoli SO ton na leto. Hkrati izkoriščajo tudi smrekove iglice, ki dajejo lep vir zaslužka delavcem in »o vir deviz za naše gospodarsvo. Smrekove ali jelove iglice, storže ali pa seme kuhajo v destilaciji v Obrhu. Iz tega pridobivajo eterična olja, ki imajo na svetovnem tržišču izredno lepo ceno. Nabiranje smrekovih ali jelovih vejic in dovoz do destilacije nudi lep zaslužek okoličanom. Za kilogram vejic dota.jo od 2 do 3 din ali za vo/. pripeljanih vejic, ki tehta 1.600 kg, po 4000 din. Zanimivo je, da dajo jelove iglice dvakrat več eteričnega olja kot smrekove, vendar je smrekovo olje kvalitetnejše. Povpraševanje po eteričnem olju je tolikšno, da je komercialist Gozdnega gospodarstva prosil vsaj za 2000 kg takoj, pa ga ne morejo toliko nakuhati. Pozimi zalagajo kmetje destilacijo z iglicami iz svojih gozdov, poleti pa izkoriščajo iglice iz državnega gozda. Dovoz iglic je v zadnjem času tolikšen, da bodo delali v dveh, morda celo v treh izmenah. Olja predvsem izvažajo za devize. V zvezi s tem so s poizkusi ugotovili, da nudi pridelovanje posameznih kultur za destilacijo vsakomur izredno lep zaslužek. Pri gozdni upravi Poljane so pričeli gojiti poprovo meto, kt ima izredno visok odstotek dragocenega soka, ki ga prav tako pridobivajo z destilacijo. Olje poprove mete vsebuje do 50 odstotkov mentola in ima na svetovnem tržišču štirikrat večjo ceno kot smrekovo ali jelovo. Stroški gojenja poprove mete so zelo majhni. Rastlina se sama širi, treba jo je samo pleti in dvakrat le'.no pospraviti prirastek. Preračunali so, da je 6 ljudi, ki so zaposleni pri tem delu. ustvarilo vrednost 4 milijone din! Zakaj se ne bi tega oprijeli tudi člani naših kmetijskih zadrug? To je kratek prerez socialističnega gospodarstva v topliškl dolini. Tu ni omenjeno veliko državno posestvo, ki ima svoj delež v tem sektorju gospodarstva. Na razstavi ob krajevnem prazniku bodo skušali vsaj del vsega tega prikazati obiskovalcem. Vse to in še veliko drug h stvari, ki jih pripravljajo za svoj praznik, si bo vredno ogledati. P. Romanlč Deset let največjega trgovskega podjetja na Dolenjskem Po obsegu trgovske derj avnosrl Je največje trgovsko podjetje na Dolenjskem gro^sitlctio podfleitje »ROG« v Novem mestu, ki zalaga s potrošnim blagom pretežni del Dolenjske od Save do Ribnice m precejšen del sesedne Hrvatske do Samobora in Netreft.^a pri Karlovcu. Njegova dejavnost Je trgovanje na debelo z vsema vrstami živil, tekstilom, steklom, ke-lamniko in galanterijskim blagom ter podobnimi proizvodi. Podjetje razpeca letno samo moke okoli 250 vagonov po 15 ton. Lani Je doseglo promet v višini 750 milijonov dinarjev — z» 16 odstotkov ve* kot prejšnje leto ter Je za 12 odstotkov preseglo plan. Številne reorganizacije V desetih letih obstoja Je podjetje doživelo vrsto organizaoij-skih sprememb in nekolikokrat menjalo ime ter način poslovanja Zače-ietk podjetja Je bila okrožna engio trgovina, ki Je bila ustanovljena v Novem mestu v začetku ims. Sprejemala Je kontigente blaga za Dolenjsko ;n jih po določenem ključu razdeljevala privatnemu in zadružnemu sekjtorju trgovine sef te trgovine Je bi'a Vilma Potocar. Maja 1946 Je trgovina prišla v siklap v Ljubljani ustanovljenega trgovskega podjetja NAMA. podružnica Je imela drve poslovalnici za prodajo na drobno. 2e decembra isitega leta Je podjettie soet dož'vio spremembo. Z odlokom od 5. decembra 1946 Je ljudski odbor mestne občine Novo mesrto po navodilih okrožnega ljudskega odbora osnoval novo podjetje z Imenom METROP mestna trgovska pod- jetja. V podjetje so spadali poleg trgovin na območju mesta tudi hotel Metropol, bile in trgovina s sadjem. Podtjetije Je postopoma osnovalo trgovske poslovalnice po vsem mestu, med njimi tudi pro. dajalno čevljev papirnico in knjigarno in pod, Z odločbo OLo Novo mesto z dne 1. JuLJa 1947 j« dobilo podjetje spet novo ime — Okrajni magazin in s tem možnosti za razširitev poslovanja na ves okraj. Poslovalnic Je imelo 16 v mestu in 14 v vseh večjih krajih na podeželju. V jeseni 1947 Je prevzelo 4e poslovanje podjetja NAVOD. Kaj in po kakšni ceni pijemo v Novem mestu Nedavno so organi tržne inšpekcije opravili kontrolo cen ln kakovosti vina, ki ga prodajajo v Novem mestu državna in zasebna gostišča. Pregled je bil potreben zato, ker je znano, da imajo naša dolenjska vina povprečno 7 do 8 stopinj alkohola in da je odkupna cena pri kmetu za taka vina od 60 do 80 din za liter. Pokazalo se je. da je taka kontrola nad vse potrebna, na osnovi te pa ostri ukrepi. Zaenkrat navajamo brez imen gostinskih obratov, kakšno vino 4n po kakšni ceni ter s kakšnim zaslužkom prodajajo vino v Novem mestu. Vino jakosti 7.2 odstotka prodajajo po 170 din. Pri tem znaša zaslužek 27 do 30 din pri litru. Vino z 8 odstotki alkohola pro- dajajo po 180 din ;n z zaslužkom 41 din; vino z 8.2 odstotka po 170 in 180 din in z zaslužkom 29 in 44 din.; vino z 11 odstotki alkohola po 200 din in z zaslužkom 41 din; vino z 11.2 odstotka pa prav tako po 200 din in zaslužkom 55 din! Iz gornjega je razvidno, da zaslužijo pri litru vina od 27 do 55 din in da znaša njihov bruto zaslužek ve6krat skoraj toliko kot kmetovalca, ki je v pridelovanje vina vložil obilo truda. Ali je to prav? Upamo, da bo vsaj uprava za dohodke potipa-la take gostilničarje s primernim davkom in jim odvzela del neupravičeno visokega zaslužka. Iz pisarne Tržne inšpekcije Tovarlšica Milka Koleno že deset let uspešno vodi največje dolenjsko trgovsko podjetje Leta 1951 so zunanje poslovalnice pričele prevzemati kmetijske zadruge. 20. septembra 1951 pa se Je iz podjetja Izločil tudi del po-slovaln.t v mestu, iz katerih je nastalo novo trgovsko podjetje »Izbra« 15. marca 1952 Je btl Okrajni magazin preimenovan v podjetje »ROG«; to Ime trna se danes. Do 1. juliija l%4 Je poslovalo na drobno in debelo, od tega dne dalje pa Je postalo samo podjetje na debelo Poslovalnice na diobno je prev7elo novo ustanovljeno podjele »Zarja«. Brez skladišč so ... Osnovno vprašanje, k! tare podjetje vseh deset let in postaja vedno bolj pereče, so prostori. V Novem mestu Je le maJo lokalov najslabše vrste, v katerih podjetje ne b| imelo v tem času slela. diGč ali drugih lokalov Od opuščenih hlevov kleti, garaž. k.no dvorane do nekdanjenih pisarni« škiih ppostoiov vse Je že uporabljalo jn se uporablja za svoje obratne prostore. To občutijo tudi odjemalci in ves kolektiv, to vpLi-va na režlj'o na promet in obseg poslovanja. Odjemalca, ki vzame več vrst blaga — takih Je večina — morajo voditi od skladišča do skladišča po vsem mestu, da ai izbere zaželjeno. Da Je v takih neprimernih m raztresen h skladiščih težko obvarovati blago okvare, Je razumljivo. Podjetje ima svojo stavbo na Glavnem trgu, kjer so poleg trgovskega lokala dobri prostori za tekstilni oddelek na debelo. Toda te piostoje zavzema že vsa leta Industrija perila, čeprav niso niti najmanj primerni za Industrijski obrat. Resne težave ima podjetje tudi s tovornima »vto-mobiLi. Od skupno treh sta dva »veterana« tz drugP svetovne vojne in 11 let po vojni še vedno obratujeta. Da sta sploh Se pri »življenju« pri tolikih prevozih tovora. Je gotovo dokajšnja zasluga obeh šoferjev. ... In vendar stalno znižujejo stroške premajhna^ obratna sredstva so prav tafco vr.rok. da pod i et Je ne more poveča'-, prometa. To velja posebno za sezonske nakupe. Je še vedno praksa da posamezna proizvodna podjetja zahtevajo plačilo dobave v naprej, posebno tovarne sladkorja. Ker podjetje nima dovolj kredita, ne more nakupiti zadostnih zalog sadkorja. kadar Je ponudba, in zato nastajajo težave v redn^ preskrbi. Redno poslovanje podjetja dokazuje med drugim tudi hitro obrafanie obratnega kredita (v letu Ji>54 8.7 krut, land pa celo 10 in polbrat.) Ker imajo tefckoče s kredit; tudi kmetijske zadruge (ki so močan odjemalec, so težave z obratnimi krediti 8e ve&Je. NavZlic navederolm oviram, ki mso majhne, pa podle*.le 5 od?UHl:ov Ta razmeroma visoka postavka v stroških narekuje podjetju da se omej; v obratnem kreditu na najnlžio mero. vetirlar premajhen obratni kredit vefckrait resno ovira večjo delavnost podjetja in rednejšo proskrbo trga z življenjskim,, potrebščinami Ze vseh deset let pa vodi to nsilvečje trgovsko podletje Dolenjske Milka Kol ene. z i zreo no organiizaoijsko sposobnostjo drži podjetje na dostojni višini jn varuje nlegov ugled ki si ga Je pridobilo v desetih letih v veliki meri prav po njen: zaslugi Ob deset! obletnici '*na podjetje s svojim 4o 61an°k-'m kolektivom strok krog stalnih odjemalcev. Ko bo dobilo nove prosto-e. se bo njihovo število še povečalo, pod-letle pa bo še bol) konkurenčno kot Je sedaj p. R. »Kadar boš skoz Trebnje vandral...« Prijazni popotnik.' Če ti bo treća kdaj tako naklonjena, da te bo usmerjava na trebanjsko magistralo, ti ne bo težko naijti hiie s trafiko, saj je na njijprometnejsem kraju, skoraj nasproti občinske zgradbe. V kolikor bi te po Tednu Rdečega križa preplavljala human.; delovna energija, obisii dvorišče h>še s trafiko, vonj na cesto pa h bo povedal za pot. Dvorišče je največkrat polno oiro-'kega vrišča. Najmlajši Trebanjci gradijo kot vsi otroci na svetu hišice iz blata in prahu in si kdaj pa kdaj operejo roke v nezazidani grezntu hišnega stranišča, ki je zakadi naklonjenosti ljubega boga z letošnjim dežjem do vrha polna. V pomladni soparici boš lahko do onemoglosti vdihoval močne vonje, ki bi jih drugje v Trebnjem zastonj iskal v tako veličastni gostoti. Zani>nivo turistično atrakcijo verjetno v Trebnjem še dolgo ne bodo zazidali: predsednik hišnega sveta je star in nima otrok, ki bi radi brozgali v gnojnicu ne časa, da bi sklical sestanek hišnega sveta, nadstropje občinskih mož r skladom stanovanjske sku\pnosii pa je izven območja prijetnih pomladmi) vonjev. Zato,- iive naj načela Rdečega kriz* in vse za dvig dolenjskega turizma! Ne bo konca ubijanja koristnih ptic? Tovariš Smola je prinesel v naše uredništvo pokazat mrtvega liščka, ki ga je našel na Loki pb Krki. Mali ubožec je očl-v dno postal žrtev brezvestnih strelcev z zračno puško. Tik ob telesu je imel prebito notico. Lišček je bil nekje spuščen, ker je imel na nožici majhen obroček z znaki. Potrebno je podvzett naj-slroije ukrepe, da s« ta vanda-lizem zatie. Dvomljivo je, če je svett Jožef kdaj praznoval prvi maj. Najbrž se mu še sanjalo ni, da ga bodo kdaj drugi praznovali, zakaj moi je bil rojen le nekoliko prezgodaj. Ker pa je bil menda rokodelec, je sedaj naenkrat postal nič manj in nič več kot patron — prvega maja (katoliškega namreč). Zakaj se je katoliška cerkev naposled odločila, da bo praznovala prvi maj kot praznik sv. Jožefa, nam je z zemeljskimi razlogi lahko doumeti, kar pa zadeva nebeške pobude, jih prepuščamo cerkvi, naj jih ona razlaga, kakor jih ve in hoče. Morda pa nam lahko papež odstre pajčolan in nam posveti v skrivnost tega najnovejšega vatikanskega ukrepa. »Za krščanske delavce«, je dejal papež ob prvem maju oziroma prazniku Jožefa rokodelca, »ki jih navdihujejo večna načela in črpajo iz vere nadzorovano moč za premagovanje ovir, viorda ni daleč dan, ko bodo lahko opravljali funkcijo voditeljev v svetu delavcev.« Ne glede na to, da papež očividno deli svet na več svetov, je njegova pobožna želja izražena zelo previdno, ker govori o »nadzorovani moči« delavcev. Najbrž se zaveda, da je z delavci treba ravnati oprezno in jim točno določiti mesto v družbi, ki jim gre. Ne gre, da bi se krščanski delavec vtikal v visoko politiko cerkve. Odtod najbrž voditelji »v svetu delavcev«. Sicer pa, v Milanu so te člani katoliškega delavskega združenja zbrali s transparenti, na katerih je pisalo: »Delavci vseh dežel, združite se v Kristusu«. Lev'čarji pravijo, da jim cerkev ni ukradla samo praznika, ampak celo geslo. Levičarski časopis »Pae-se Serra« pa piše: »Ce se bo tako nadaljevalo, bo Vatikan slavil še dan ruske Oktobrske revolucije.« (»Slovenski poročevalec«) tedna de tedna Predsednik Tito se je v nedeljo vrnil s pomembnega, zelo uspešnega oois-ka v prijateljski r rano ji. ivuse Ijuasioo wi — mirno tahko rečen^o — Ves svet sia pozorno spremljala pariške razgovore med najvišjimi preasiavnuci otten dežel. r\.er so sadovi tega Titovega obiska splošno znani in priznani, bi se lOKrui omejiti samo na uve najvažnejši stvari, ki sia v nepusream zve^i s pan.sn.ma razgovor*, ure za razorožitev i/t za slike mta Vztioaom m Zanodom. S sporočuom oo zaključku razgovorov so Francozi in Jugoslovani pozvan vse ougovorne cmuelje, naj bi v med-naroanem okviru, prtavsem v UZl\ po^fcan sporazumne poli, ki bi privedie do razorožitve in do izooijsanja odnosov med Vzhouum m Zahodom. Ta poziv je posebnega pomena spričo trenutka, v katerem je OU izrečen. Kot odmev pozitivnih sprememb v politiki Sovjetske zveze je namreč na Zahoau načelo bolj slabo kazali tistim, ki imajo rožljanje z orožjem za edino sredstvo proti »nevarnosti z one sirani«. Seuemletni obstoj Atlantskega pakta, v katerem je zastopan.h 14 evropskih držav in ZDa, je stal ZDA janiasticno vsoto 252 milijard dolarjev, vse osiaie članice pa 6u milijard dolarjev, hasna od lega pa ni bilo veliko. Zato na Zahodu počasi uvidevajo, da tako ne more iti več naprej. Zato so ludt na nedavnem zasedanju Atlantskega pakta v Parizu razpravljali o razširitvi njegove dejavno*" sti na nevojaška področja. Udeleženci tega zasedanja so celo priznali v zaključnem sporočilu, da spremembe v sovjetski zunanji politiki niso stvar spremenjene taktike, marveč da pozitivno vpavnjo na zboljšanje mednarodnega položaja. Sklep sovjetske vlade, da bo do 1. maja piUiuunjega leta. zmanjsaia svoje oborožene sile za l,20V.uO0 ljudi, da bodo v zvezi s tem sklepom razjormirali 63 divizij in brigad, med njimi tri letalske divizije, pa tudi del vojaških šol in poslali »v pokoj« 375 vojnih ladij, pomeni vsekakor močan sunek v smer stvarnega ukrepanja, da bi naposled le storili prve korake v prid dejanski razorožitvi. Veliko odobravanje, ki ga je zbudil ta sovjetski ukrep na sedežu OZN, se pravi v organizaciji, ki je najbolj poklicana bdeti nad mirom na svetu, priča, da je naš čas že moćno dozorel za takšna dejanja. Značilno je tudi, da velika večina delegacij pri OZN poudarja, da je moč ta ukrep sovjetske vlade imeti za prvi praktični korak k splošni razorožitvi. Večina delegacij tudi sodi, da se bodo tudi ostale velesile ravnale po tem zgledu. Takšen razvoj je pač sad spoznanja, ki čedalje bolj prodira v misli ljudi po vsem svetu, da sta namreč spričo strahotne uničevalne moči vodikovega in atomskega orožja zdaj samo dve poti: ali se sporazumeti, najti način, kako živeti skupaj kot dobri sosedje, čeprav eden gospodari tako, drugi pa spet drugače — ali pa tvegati najhujšo vojno v zgodovini človeštva, s katero bi bila usoda sveta postavljena na, kocko! V tem smislu je treba presojati tudi odhod francoskega ministrskega predsednika Guy Molleta in njegovega zunanjega ministra Christiana Pineauja v Moskvo, kjer se bodo po programu razgovarjali 17 ur. O čem vse se bodo razgo-varjali in se že razgovarjajo, je precej jasno: o odnosih med Vzhodom in Zahodom (slišati je glasove, da bi ti razgovori utegnili biti uvod v novo konferenco najvišjih predstavnikov Štirih velesil), o medsebojnem sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih, o razorožitvi, o pomoči gospodarsko zaostalim deželam. Lahko rečemo, da se kaže pozitivni vpliv obiska predsednika Tita v Franciji med drugim tudi v teh nadaljnjih stikih in razgovorih med predstavniki Vzhoda in Zahoda, saj je znana stvar, da so v Parizu izčrpno razpravljali tudi o tem. litvah. Slede socialisti s 75 mandati (dva več), neodvisni (bivši nacisti) s 5 in KP s tremi mandati. Predsednik republike je mandat za sestavo nove vlada zaupal voditelju ljudske stranke in dosedanjemu kanclerju ing. Juliusu Raabu. $ Pogajanja o neodvisnosti Singapura, ki je pod britansko nadvlado, so se razbila. Predsednik singapurske vlade 'n vodja delegadje na pogajanjih V Londonu David Marshall je izjavil, da se »neuspeh konference lahko zaobrne tako, da bo Singapur postal sovražnik Britanske skupnosti narodov«. Singapur je važna strateška točka Velike Britanije na jugu Mala-je, kjer se uporniki že osem let bore proti Britancem. ^ Indijsko potniško letalo, ki je bilo namenjeno v Nepal (država v Aziji) in na katerem je bilo 28 ljudit se je vnelo in strmoglavilo na tla. Ubitih je bilo 16 potnikov, ostali potniki in člani posadke pa so bili ranjeni. 0 Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovič je na obisku v Zahodni Nemčiji, s čimer vrača lanski obisk zahodnonemškega ministra za gospodarstvo dr. Erhar-da. Podpredsednik Vukmanovič se je ali se še bo razgovarjal s kanclerjem Adenauerjem, pod-kanclerjem Blvicherjem. ministrom Erhardom in drugimi državniki in gospodarstveniki, obiskal pa bo tudi več podjetij in tovarn. % Znani sovjetski književnik in politični delavec Fadejev (pri nas poznamo njegova ro-mana»Mlada garda« in »Poraz*) je 13. maja napravil samomor. CK KP Sovjetske zveze je o tem objavil poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da je Fadejev storil samomor v hud: duševni depresiji in pod vplivom alkohola. 0 Na parlamentarnih volitvah v Avstriji je zmagala ljudska stranka, ki je dobila 82 mandatov, 8 več kot na prejšnjih vo- V TEM TEDNU NABIRAMO Sledeča zdravilna zelišča Cvet šmarnice — 800 din, gloga ali belega trna — 240 din, mačje tačke — 450 din. List pelina — 70 din, šmarnice — 100 d n, ozkolistnega trpotca — 80 d n, gozdne jagode — 100 din. Rastlino Upitnika s korenino — 70 din, dišeče perle (vald-majster) — 120 din, plešca — 50 din, krvavega mlečka — 109 dinarjev, grenkulji.ee — 60 din. Korenine repinca — 180 din, bodeče neŽe — 100 d n, glade-ža — 65 din, trobentice — 150 dinarjev, baldrijana — 260 din, vijolice — 200 din, srčne moči — 200 din, sladkih koreninic — 120 din, male norice — 45 d n. Lubje krhlike — 60 din. Inž. BORO AD AMO VIC Zidanje stanovanjskih hiš Predpisd v gradbeni stroki se Badnja leta stalno spreminjajo in Izpopolnjujejo skladno z razvojem gospodarstva in družbenih odnosov v državi. Kakor to se vse druge gospodarske panoge po vojni razvijale po načrta, tt jt »lasti v gradbeništvu opazilo občutno pomanjkanje načrtnosti in se je dovoljeva'1 širok razmah takozvanih »divjih gradenj«. S tem je bila narodnemu gospodar-»tvu povzročena velika škoda. Brez potrebe so bile uničene precejšnje površine obdelovalne zemlje, poškodovani so bili kul-turno-zgodovinski spomeniki, promet je bil oviran, elektrifikacija podražena za težke milijone, nekatere j zidanje stanovanjskih zgradb, če le graditelj stanovanjska zadruga, gospodarska >n nizac:ja ali politi^n^-^erltorialn '•ota. 7 zasebne stanovanjske zgradbe }e doru<*tnF razlastitev v korls-l splošni ga ljudskega premoženja le. če gre za naselja po enotnem tipu z ureditvijo vmesnih rest in ulic Zato pa mora biti prej l: dan odlok o grad'-"nem okolišu z zazidalnim načrtom. Da se om.^oči varnost prometa je ob ce.tah I. Im II. reda predviden zaščitni ^as 100 m, v katerem so gradnje in novi priključki na cesto prepovedani M. pa še dovoljujejo le izjemoma. Ko izda občinski ljudski odber načelno dovoljenje, ki ga potrdi še okrajni ljudski odbor, predloži graditelj načrt za zgradbo revizijski komisiji pri okrajnem ljudskem odboru. Načrt mora biti narejen v Štirih izvodih, mora biti pravilno tehnično izdelan, opremljen s tehničnim poročilom in proračunom. Priložiti je treba tudi izvleček glavnih gradbenih materialov in predvideti zavarovanje okolice, kot zahtevajo urbanistična načela. Zato se postavlja zahteva, da načrte izdela strokovnjak; gradbeni tehnik ali inženir oziroma arhitekt. Do sedaj je bilo precejšnje pomanjkanje primernih strokovnjakov za izdelavo načrtov, zato so bili načrti slabi in se Je ti 1 v tem pogledu delala škoda graditelju in narodnemu gospodarstvu. (Zadnji potres v Ilirski Bistrici Je najbolj prizadejal ravno taka poslopja, ki so bila nestrokovno grajena) KomisMa za revizijo načrtov pri Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto ne bo več obravnavala načrtov, ki Jih bodo izdelovali nestrokovnjaki. Da pomaga investitorjem do kvalitetno ustreznih načrtov, je Društvo gradbenih Inženirjev ln tehnikov v Novem mestu sestavilo svojo projektivno grupo, ki bo izdelovala načrte. Ker društvo nima stalne pisarne, dobe Interesenti podrobnejše napotke pri gradbenih oddelkih na občinah in na okraju. Uredba o gradbenem projektiranju določa, da imajo pravico delati projekte le državna projektivna podjetja in projektivni biroji, vendar določbe te uredbe ne veljajo za stanovanjske zgradbe delavcev ln uslužbencev, za eno&tavne začasne nesta-novanjake objekte v mestih, kakor tudi ne za kmečka gospodarska poslopja v nestrnjenih vaseh, ki leže Izven 200 meter-skega pasu ob glavnih komunikacijah. Za gradbene objekte v krajih in predelih, ki so razglašeni za turistične in zdravstvene, dela načrte projektivno podjetje. Začetek izvajanja gradbenih del se uredi z gradbenim dovoljenjem, ki ga izda zopet občinski ljudski odbor. Gradbeno dovoljenje je potrebno za vse nove objekte, za vsako dozidavo nadzidavo ter predelavo, s katero se spremenijo konstrukcijski deli aLi namen objekta, ak pre- delavo, ki vpliva na splošne ln higienske razmere ter estetsko zunanjost objekta. V mestih pa je gradbeno dovoljenje potrebno tudi za vsako spremembo pročelja. Gradbena dela se oddajajo gradbenim podjetjem praviloma z licitacijo, vendar to ne velja za nekatera manjša gradbena dela in za vse objekte, ki Jih grade zasebni investitorji. Za dela, ki se nameravajo izvaja« v lastni režiji, je potrebno predhodno dovoljenje gradbenega organa okrajnega ljudskega odbora. Privatni investitor mora povedati le, kdo bo ta dela izvajal, da vidi, če je izvajalec dovolj strokovno usposobljen. Po končanih gradbenih delih je potrebno povsod, razen prt kmečkih stanovanjskih in gospodarskih poslopjih, napraviti tehnični prevzem. Zanj zaprosi investitor občinsko odnosno okrajna gradbeno inšpekcijo. Komisija za tehnični prevzem pregleda dokončani objekt in ga prevzame, če ustreza vsem tehničnim, sanitarnim in drugim predpisom, ter izda nato uoorabno dovoljenje, da je zg-pdba vse-'jiva. Pri vseh z«r--»i -aTen zasebnih, se iz.t.j ..-..eni prevzem. Konec prihodnjič. DOLENJSKI ŠT. 10 18. MAJA 1956 ŠTUDENT Pomlad (foto Lado Mlakar) V aprilu letos je bil v Ljubljani občni 2bor Študentskega kluba okraja Novo mesto. Združila ste se Klub dolenjskih visokošolcev in Društvo belokranjskih študentov. Zakaj? Študentski klubi so organizacija študentov po okrajih in tako je bilo Čisto naravno, da sta preje delovala na področju sedanjega novomeškega okraja dva kluba. Z novi mi okrajnimi mejami, ki zajemajo Belo krajino in »področje bivšega novomeSkega okraja pa je odpadla tudi potreba po dveh ločenih Studentskih organizacijah, Naloge študentskega kluba same so že zahtevale združitev: vzgajati takšne strokovnjake in intelektualce, ki bodo s svojim delom in znanjem služili ljudstvu, izobraževali preprostega čfoi>eka in skrbeli za gospodarsko rast in napredek na področju svojega delovanja. Vsi pa vemo, da je Dolenjska med slovenskimi pokrajinami najbolj 2aosta!a, zato imajo dolenjski študentje med vsemi slovenskimi študenti pred seboj največje naloge. Tako vidi okrajni ljudski odbor v študentskem klubu tisto organizacijo, ki mu pri vzgoji ljudi pomaga in za- Malo uspehov -velike naloge to ni čudno, da ima študentski klub svojega predstavnika v komisiji za podeljevanje štipendij. POPOLNA ZDRUŽITEV ALI LE SKUPEN ODBOR Študentje bivših dveh klubov bi se lahko združili na dva načina: v enotno organizacijo ali pa samo formalno tako, da bi naše delo usmerjal skupni odbor. Oba načina združitve sta imela svoje zagovornike. Prvi so trdili, da se študentje premalo poznamo med seboj, da smo preveč razkropljeni po deželi in da predstavljafo Gorjanci nekakšno naravno pregrado med Belo krajino in Dolenjsko, drugi pa spet, da bi bilo delo v združenem klubu lažje, saj bi bilo za posamezna področja našega dela dovolj sodelujočih članov. Končni sklep o združitvi je sprejela skupščina, na kateri sta prebrala poročila dosedanjega dela posameznih klubov oba bfvša predsednika. BELOKRANJCI PREGLEDUJEJO USPEHE Poročilo Društva belokranjskih študentov je prebral na skupščini Pavlinič Franci. Največ uspehov so belokranjski študentje dosegli s svojo folklorno skupino, ki je doživela v Črnomlju in na gosto- podeželju v okviru Ljudske univerze. Skrbeli so za socialni položaj posameznih članov belokranjskega kluba tn uspeli dobiti denarne podpore oziroma štipendije za najpotrebnejše pri Okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju. NOVOMEŠKI KLUB JE SPREJEMAL NAJVEČKRAT LE SKLEPE Poročilo predsednika Kluba dolenjskih visokoiolcev Lada Kotnika je povedalo, da Uudentom ni uspela v okviru starega kluba doslej nobena Kot bron so potemnela moja lica, telo stolp mišic Je in trdih kit. Spet jutri, predno bo zapela ptica, bom šel z brigado delat v prvi svit. Načela, smernice pravice in dolžnosti Ustana je za nami. dročja diiužbaiio-ipoliučnega, k ud- dni ali izredni slušatelj tor ab- in je bila zato nujna ločitev dela Študentje novomeškega okraja smo turnega in športnega udejstvova- sol ven t vseh fakultet in visokih med UO in pododborom, končno dobili enoten klub, ki bo nja. Cilj je torej povsem jasen. šol 1'LRJ, ki se strinja s pravi'li Sedaij smo priKlj že do zadnjih po scdan/i inoS in številnosti Sledi člen, ki pravi, da klub kluba, s statutom Zveze študen- dveh oddelkov. Prvi govori o K- članstva lUiie zmogel obširne na- deluje pod okrajem in na osnovi tov Jugoslavije, m se obvezuje, da nančnem .poslovanju kluba, ki ga >oge, ki so' bile postavljene ob statuta in načel Zveze studentov bo aktivno sodeloval v klubu, vodi upravni odbor, drugi odide- ustanovitvi. Jugoslavije. Mislim, da komentar ni potreben, lek ,pa obravnava kazni. Tam rtr>- Te naloge, ki karakterizira jo V drugem oddalku pravil se Nov odstavek je, da je član kluba ji: za neizpolnjevanje statuta klub, so biie sprejete v obliki .lahko podrobneje seznanimo z lahko tudi vsak dijak zadnjih ZSJ in pravil kluba, za neizpol- klubskega statuta na ustanovni nalogami kluba. Tam stoji: Klub dveh razredov gimnazije, ki bi njevanje prevzetih nalog in za ru- skupščini kluba, jn v obliki skle- razvnja in krepi ideološko in .po- želei sodelovati v kakršnikoli šenjc ugleda študentov, so za čla- pov> lirično enotnost svojih članov, ki sekciji kluba. Seveda pa ima klub ne določene naslednje kazni: a) Čeprav ie lahko pravi'a vsak temelji na tradicijah NOB in bor- tudi častne in podporne člane. opomin, b) Ukor, c) izključitev iz Član že slišal, se mislimo pri glav- be za izgradnjo socializma. Vzga- Oddelek o pravicah in dolžno- klufba. Vse kazni $e izrekajo na nih določbah ustaviti m si jih ja svoje, članstvo v duhu patrioti- sttih članov določa, da ima vsak sestanku kluba, izključitev pa po- V___ o^odari. zrna, mobilizira študente, da s svo- član pasivno in akvitno volilno strne polnovdlijavna, ko jo potrdi Vsa pravda o življenju sn de- jim pridobljenim znanjem akrivno praivico, t. j. da ima vsak pravico skiitščina. vanjih v belokranjskih krajih Jovanju so zbrana v obliki po- sodelujejo pri reševanju proble- voliti in biti voljen. Poleg tega S tem bi bili v glavnem zaklju- večkrat priznanje. Za folklo- m.mijišanega zakonika, če bi to mov splošnega razvoja in sociali- ima pravico soodločati pri delu cen pregled klubskega »zakonika« risti niso dosti zaostajali be- ap'oh smeli tako imenovati. Ta stične izgradnje v okraju. Nato jn sklopih kluba, ima pravico svo- in mk'tm, da ne bilo napak, če bi lokranjski študentje-športniki, zakatvk vsebuje vrsto paragrafov slednjo doiočbe o družbeno poli- bodno izražati svoje mnenje in ga ga vsak član preSrudrrai, da bo ki pa niso nastopali kot klub- in oddelka* o J osnovnih 'nalog tičnem, kulturnem in športnem u- braniti. Tud5 konstruktivne kriti- spoznal pravila in se po njih rav- sko športno predstavništvo, kluba preko določb o članstvu, dejstvo vanju članstva v okviru ke se sme vsak svobodno posluže- nai Pravila »Spudentskeea kluba ampak njegovih pravicah in dolžno*;'h, o kluba.. vati. Poleg pravic ima vsak član ekraja Novo mesto« so bi^a rpre vodsrvu in poslovanju vodstva, Zelo važna je postavka, da kilub rudi dolžnosti. Najvažnejše so: *eta na ustanovmi skupščini ' vse do sankcij, ki so svarFo za skrbi za ugled .pravega študenta, aktivno delovanje v klubu, redmo Ljubljani 6. aprila 1956. tiste, ki ne bi hoteli: izpolnjevati da svoje člane vzgaja v aktuvne obiskovanje sestankov in skup- praak avtomatično obveže, da se miselnosti. Poleg tega se klub za- obveznosti in redno plačevanje atr'nja s pravili in da se bo po rima tudi za materialne pogoje članarine. njk ravna'. študija in Življenja študentov in K]ub je ipopo|!noma samostojna Poidlmo ,po vrsti in preglejmo jim po svo ih močeh nudi pomoč, družbena organizacija, za svoje najvažnejše dele pravil. Kdo bo bolje poznal studema kot jelo je odgovorna le Univerzitet- Prvj oddelek govori o imenu in njegovi kolegi. Za»o ie kub naj- nenm Z§j v LjuWjani. značaju kluba. Uradni nalov klu- bolh kompetcjite.!i, da predlaga Noa^ife organ kluba ie skup- ba je: Studentski klub okraja No- štipendijski komisiji OLO — rute, j*;^ ^ -m nien.ja pra. vlila, prelresa jn po-rjuje sklepe u-pravnega odbora in daje smernice za bodoče delo kluba. Potnjuie Jakopec Miloš: PISMO BRIGADIRJA Vem, mama, ne bi mogla me spoznati, če bi prišla pogledati med nas. Pozorno bi me morala iskati, kot si pozorno iščeš sivi las. Gotovo se Jezli na mene, sina, ki sem pobegnil ti iz toplih rok. Razumi mama, kliče domovina, jaz že doraščam, nisem več otrok! Preveč1 si me na sebe navezala, premalo si dajala mi luči, — tu zdaj je tisočera družba zbrana: s njo pijem srečo najsvetlejših dni! Rad bi opisal ti kako živimo in tukaj v Bosni bijemo svoj boj kako Mladinsko progo me gradimo, ko sonce žge in nas obliva tnoj! Oprosti mama, skušaj razumeti, predsodkov se otresi in zablod, in tudi to poskušaj doumeti: tvoj sin je našel tukaj svetlo pot! Franc Mihec kot člani različnih športnih klubov v Ljubljani. Belokranjci so priredili dvoje družabnih prireditev in tudi predavali na belokranjskem večja akcija. Zato je odbor čakal na nove smernice združenega kluba. Predvsem je stari klub razpravljaj o pomenu izobraževalnega dela med delovnim ljudstvom in na podeželju. V ta namen so se predstavniki kluba sestali s tovarišem Jo-žetom Borštnarjem in tovarišem Francem Pirkovičem in PREJ 4, ZDAJ 9 ŠPORTNIH PANOG vo mesto. Ime je K? o sog'asno ki so štipendije res potrebni. To »prejeto na ustanovni skupščini, klub srori preko svojega rzvolje-N.':'ednii člen govori o značaju nega predstavnika, ki je staimolan kluba: Klub je prostovoljna or- štipendijske komisije, ^kakor dolo- smejem v članstvo, ki se izvrši že ganoracira Šru-deniov novome-kega ča Zveena zakon o štipendijah. ra sestankih. Prav okraja s ciljem povezovati vse Marsikaterega bo zanimalo kdo t^oikve studente, pri njih ra.zviia.ri dVu/.ab- je lahko član kluba. Tretji odde- skupščina no življenje .in usmerjati njihovo lek pravil o tem takale odgovar- upravni odbor in tiritflanski nadzorni odbor. Na letošnji skupščini je M! izvoljen upra/vni odbor, ki ga sestaviljajo: predsednrk-Kot-m:k Lado, podr>red*ednik Pavlinič Franc, tajnik-SterlJi Tone, bla- tai.to po'-rju'e in ostalie težje ka.7.ni. voli sedemčlanski ...Plfli o spominih! O sponr-nih na mladinske delovne brigade! Kdor ni Literat, po navadi zelo slabo uporabi svoje spomine, zlasti če ne ve, da ga Ou pozneje nekoč srećal urednik fe'.udentske priloge in ga postavil pred dejstvo, da je treba h(-tro odpre'« predal za spom.ne in 9'resti vsebino pred radovedno oči. Spomini na mladinske delovne brigade so predvsem mladdnstu apomini. Največkrat so to veseli spomini. Zase vem. da mi Je od dijaških let skoro vse splahnelo iz glave, nekatere ne-prijeine spomine — recimo na matematiko — pa sem naravnost s silo iztretr.1 iz glave, vendar spomine na mladrnske delovn* origade v dijaških letih ie vedno hramim v predalčku ta vesele dogodivščine in nekaj j:h moram sedaj iztresti ... L«t« 1946 so odšle na progo Brčko—Banovlčl najresnejf? bnigade. Pravim najtesnejše, ker z njiihovo močjo se res ni bilo šaliti, se manj pa z odločnostjo ln pogumom, saj so sklenile zgracTibi progo daleč od doma, v Bosni, kjer marsikdo še nikoli ni bil, slišali, pa smo j njej tudrt bolj malo, nekateri pa preveč. Komandirji ln komandanti so bMi preizkušeni mlad paniizani, ;cdro brgad pa *o tvorile močne skojovske grup? — In te. brigade so bile resnično resen nasprotnik mastni glini Iftkrog KUelJaka, pa Široki Savi in kamn'/.nim stenam, skrat'ta vs,ej 80 km dolgi trasi od Brčke-ga do Banovičev. Po najlepšem •sĐominu« že deset let odvažajo neitsvilni vlaki rudno bogn-»tvo banoviSkega bazena na.V. mladi industriji. Brigade so ta apomin poklonile sedanjosti in bodočnosti. Mladi brigadirji, naznani j umiki teh dni, pa so ob svojem delu tudi doživeli kaj veselega,.. ... »ZvekolaJ, ti si izvedenec, bo kmalu malica?« — sprašuje dolgi Buško svojega partnerji pri vagončku, ki pridno nalaga težke kose laporja na vagonč^k in 8e hiteti mora. ker ga statletičarka Sonja priganja naj pohiti, sicer bo zadržal kompozicijo. »Cez kakšnih dvajset minut bc, če me želodec ne vara« — "J odreže Zvekolaj, ki sicer ni imel ure. Zvekolaj je bil majhen ln bled ter na oko slaboten, vendar je bila ta njegova pojava v obratnem sorazmerju z njegovim apelitom. Ime »Zvekolaj-je dobil že na poti v Bosno, ko smo se peljali na progo. Takrat je sonce nad Posavlno pripekalo z vso močjo na rdeče strehe vagonov in težka sopara je napolnjevala njihovo notranjost, kjer smo brigadirji v glavnem dremali in se potili, ter tu pa tam napravili potirek mlačne vode, ki nam Je z vsakim kilometrom bolj presedala. Na jed nihče niti pomislil ni. Na ustanovni »kAipŠcini Študentskega kluba okraja Novo mesto srno govoTiJi tudi o ude.istvovanju študentov v iportu. Ugotovljeno je bilo. da so Študentje obeh b;v-Sih klubov gojUi iport, vendar pa 1e bilo težko sestaviti klubsdco ek/po, 3ci b tekmovala z ostaJimi študentskimi klubi in športnimi ter partizanskimi organizacijami. Iz.leme so bile le posamezne pa. no«e, ki so med Studenti posebno pr*«Jub!jene. (V Novem mestu od-bo.iJta. košarka, Sah lin namizni tenis, v Črnomlju odbojka, mali rokomet.) Tu »o b'la organizirana prva, čeorav redka tekmovanja, vrh pa so bl.le studentske športne igre, obakrat uspele. Z združitvijo novomeškega ln belokranjskega kluba, so se vrste jo: predsednik SkedelJ ln člani Medic. Sonc, Mikec im Cop. Sklenjeno Je bilo da se ie na. dalje vkijučuje Studente v športna ln partizanska društva, ker klub Se nima pogojev za samo stojno delovanje. Na vsak način pa le treba povečati Število tekmovanj študentskih ekip. icl Je biio oba sta nakazala klubu jasno pot, po kateri naj hodi, aa bo svoje poslanstvo med deiov-ninu in kmečkimi ljuami čun uspešneje opravil. Klub naj organizira razna predavanja m naj napoti študente s temi preaavanji najprej med delavsko rraodino na prime/* v> iuuusinjske obrale, na terene in v dijaške internate. Stari oabor je imel sestanek tudi i tovurmem LuaviKom Keoetom, sekretarjem UK LMS m j« sestavil 2e podrooen načrt preaavanj. Kiub je imel, kakor je po-veuaio poiocuo, mulino mož-nosi za aeio in uspe/te na posamezni/, poarocjm, ker ie veano primanjkovalo volje do aeia m ijuai, ki Oi posamezne naloge i^veuu. £>e iui.jOe.cje uspene so aosegau novomeški športniki: arugtc zuporeuoma so osvojili pukal'na Dolenjskih studentskih športnih igran in tekmovali v lu/wcoat-leti/a, odoo;*i, košarki, namiznem tenufu in šahu. Ciani štuuenisKega kiuba so tuai aoon sa/iuti, saj so trije med najboljšimi na Dolenjskem. KiuO uoienjskih vtsokosoicev je dal luai poouuo zu reano izhajanje #uolen;s/cega siu-đenia-, ki je postal kiubsko uruano glaailo, a likraU tudi glasilo uuuam uteraiov Dolenjske. DELOVNE SMERNICE NOVEGA KLUBA Novoizvoljeni odbor Študentskega kiuba okraja Novo mesto je prevzel delo in program obeh bivSih kiuboi;. Delo kluba je razdelil na več področij: kultumo-prosuetno, vzgojno, športno in sekcijo za družabno življenje. Klub tudi ne bo opustil pregleda nad ekonomskim stanjem svojih članov, zato je imenoval socialno - ekonomsko komisijo. Vse sekcije bodo razdeljene še vm podsekcije, tako da se bo vsak študent lahko usmeril u tisto vejo klubskega dela, ki ga bo najbolj vesetila. Doalej so klubske organizacije premalo skrbele za zvezo z osmo-šolci. Študentje so prihajali na univerzo in se vpisovali na različne oddelke zaradi nagnjenj do posameznih poklicev, ki so si jih privzgajali že v gimnaziji, niso pa bili seznanjeni, kakšni so študijski pogoji na univerzi. Da pa bodo, bo poslej skrbel studentski klub. Novemu odboru želimo val Študentje veliko uspeha pri delu, želimo pa tudi, da bi nova študentska organizacija postala vsestranski pomočnik naše ljudske oblasti pri reševanju kulturnega, gospodarskega in političnega življenja na Dolenjskem. Lado Kotnik Franci Kuhar PRI NAS DOMA gajnik Peča ver Franc, člani pa ^o *Portn,kov povečale. Sedaj Je Se x- A/:_t.^ «4. .*-«. c t___• pi._j.i- mojtoce tekmovati v devetih Sporu ?e Vinko B'liatnik, §imc .in Škeden. V nado1 ornem odboru so: Simič Miran, Kapi in Pern'č Jože. Zarad, boljšega delovanja se lahko izvolijo tudi petčlanski pododbori, za posamezne širše panoge uuejstvovanja, Tu lahko pri- vanle kluba, je bil formiran Sport-pommmo. 4 «U Wa že ?nova- ^t^^^JSSL^ na k u. runu in spon ni pododoor, okviru kluba. Pododbor sestavija. mogoče tekmovati v devetih Sport. n:h panogah Repertoar športnih panoz. ki se bo v klubu gojil. Je nas'ednj': odbojka košarka, malt rokomet, namizni tenis in te» n:s r'Jetika, plavanje, streljanje Iti šah. Da bi ge okrepilo športno de!o- laru omejeno le na Športne igre, na nekaj tekem v košarki, odbojki in Šahu Ze v obdobju od ustanovitve novega kluba pa do danes, ko to piiemo smo Študentje že večkrat nastopili. Ekipa »pingponkarjev« Je v Novem mestu visoko pora. zi_3 sindikalno reprezentanco No- i/n: „::Vt vega mesta z &:2, imej* je Se pri- 7 >» -l ? JateljKko srečanj« z ekipo Aka- da po po njih orai, demslcega kolegija v LJubljani, kot di ne ve, da bo sedaj pa se pripravlja na prvenstvo klubov, ki bo v kratkem v Ljubljani. Tudi šahovska ekipa je Imela uradni dvoboj z novome, sko sindikalno reprezentanco. Tu« di tu je Studentaka ekipa, čeprav nI nastopila kompletna, premaga, la sindikalno ekipo z 4:2. V kratkem se pripravljajo še košarkarska in odboikarska srečanja z novomeškim Partizanom in osta. Umi društvi na področju Dolenjske Tudi v maJem rokometu se ^ vedno zadovoljen bomo študentje pomerili z ekipa* mi Partizana, v streljanju pa s strelsko družino »Vinko Pader-šiU«. Ko pa bo Krka dovolj topla, bo na vrsti še plavanje in wa.ter-poolo. sai imamo tudi med študenti nalboljše predstavnike teh panou na Dolenjskem. Pozabiti ne smemo na at'.et/'ko, k,| Je posebno med črnomaljskimi študenti priljubljena. Ob koricu pa naj Se povem, da imamo študentje namen čimveč tekmovati izven športn!« centrov Dolenjske in Bele krajine, da bi Sport razSlrill v vse kraje Dolenjske. Fr. Mikec ntJeoč pod njimi spal, Izžeta moja mati vsa trudna v noč gara, in hoče le človeka in sina, ki ka.j zna. Le nekdo hoče cesto, ki bo na nje} doma bo z drobcem dobrega Srca. »Dolenjski študent« je politične glasilo študentov okraja Novo mesto in literarno glasilo mladih ustvarjalcev Dolenjske. »Dolenjski Jtudent« ureja Vinko Blatnik. Rokopise za vsako mesečno številko pošljite do 10. v mesecu na naslov: uredništvo Dolenjskega študenta, Novo mesto, poštni predal 33. ker smo se kar dobro najedli opoldne. Naenkrat pa se med ležečimi pojavi bleda glava in živo napade z očmi veliko bi-sago poleg sebe, katere skrivnosti ni poznal niti Jaka. čeprav si jo je vzel za zglavje. Kratek sunek, Jaka je zaklel, in že se je glava skrila za pokonci postavljeno bisago, ki je Šele sedaj pokazala svojo spoštljivo obilnost. Prerivanja med zaspanimi brigadirji pa s tem nj bilo konec in bledoličnik je začel uživati splošno pozornost, ko je načel ribjo konzervo. Na nekaterih obrazih si bral začudenje, na večini pa odpor proti mastnim ribam, ki v tisti vročini celo pri največjih požrešne-Žih niso mogle vzbucHti poželenja. Ribe so kljub temu svečano izginile pod velikimi očmi bledoličnika. Mož pa z ribami ni končal zgodnje malice in iz velike bisage so začeli romati v usta veliki rumeni piškoti. »Mati ml jih je napekla. Tega doli ne bo. Ce bom štedil, bo za del j časa .. .« je razlagal s polnimi usti [n žvečil, žvečil. . Nenadoma pa Je začel ožiti oči ln usta ln obraz se mu Je spremenil v kup kislih potez, ki so dobile svoj epilog v enem samem vprašanju: »Duš, kaj pa je to?« Res, nekaj Je moralo bit:, kajti v naslednjem trenutku Je vsebina velike bisage zletela po podu, tako da je Jaka umaknil iztegnjeno roko ln ni poprosil za piškot. Pišikotj so bili potresen) z neko čudno belo moko, k! je bila najbrž vzrok kislemu obrazu nesrečneža, ki je s še bolj žalostnim obrazom počasi, skoro enega za drugim začel metati piAkote iz vagona, nato pa kot ris divje pogledal Jako in zavpll — »Ti, ti si kriv, da se je prašek proti bolham sesul po piškotih...!« Smeh, ki je napolnil va'gon do zadnjega kotička, je komaj ujel Jakovo škodoželjno pripombo: »Prav ti je, vsaj ne boš imel skrbi s šparanjem. Sicer pa ima tvoja mama prav — takih piškotov na progi ne boš jedel! — Zvekolaj Požrešni!« Bledii mož je od takrat naprej dobil ime Zvekolaj, njegova Izpraznjena bisaga pa Je ujela še marsikatero veselo. Pozneje je ta dogodek tudi Zvekolaja spravil v smeh, čeprav Je takrat akoro jokal. Pozneje, pomnim, ko je zadovoljno mlatil na progi sočne lubenice, ki jih Je prinesel intendant Borut za malice natanko d val set minut po tistem vprašanju, kdaj bo malica. Zadovoljni Zvekolaiev nasmeh sem videl tisti večer tudi nt> zboru brigale, ko je Wl tudi Zvekolaj pohvaljen in se ni mo- gel zdržati zmagoslavne opazke: »Duš, mislim da imam sedaj pravico na »repete!*« in pome-njilo pogledal BuSka, ki je šele pred kratkim dobil to ime .. Busko je bil dolg kot fižolov-ka, živahen, vedno je govoril ln krilil z dolgimi rokami. Pri delu je najprej povedal dva stavka, nato zamahnil s krampom, zopet dve pripombi filozofskega značaja, pa spet kramp — 'n tako se je kmalu navadil opravljati dvoje del hkrati. Enkrat pa ni bilo običajnih stavkov in kramp je kar dvakrat zaporedoma obliznil kamen, Buško pa zavil oči proti nebu, klecnil na eno, pa na drugo koleno in se — onesvestil! Na glavi Je iz majhne ranice krvavel. »Bolničarka, nesreča!« Marija Je bila takoj na mestu in nista minili še dve minuti, ie je Buško odprl oči, zbegano pogledal okrog sebe, se prijel za boleče mesto na glavi in jezno zinil: »Prekleti kramp!« Prisotni smo se spogledali češ na koga neki to leti? Tudd na breg smo pogledali, če n! mogoče kdo vrgel kamen na Bu-škovo glavo, pa ni bilo videti Sicer pa se je zadeva sama pojasnila, ko je Buško prosil za kramp t daljšim držajem, ker mu Je prejšnji držaj prinesel kramp ravno v zatilnik, Buško tisti dan krampa ni dobil, ker ni smel več delati, brigadi pa je zaradi svoje nepazljivosti napraviil škodo na najobčutljivejši točki pri ocenjevanju uspeha — nesreče pn delu. To je komandant tudi na zboru povedal in še posebej opozoril na Buflkov primer s tem, ko je dejal: »Pri delu mislimo na delo, ne pa na tisoč drugih stvari, za katere bo dovolj časa v odmoru in v taborišču!« Bušku je kramp posvetil, kako je z govorjenjem pri delu. Od tistega časa je veokrat zamahnil s krampom kot z jezikom in ko tirno doživeli najsve-čanejši dan pred odhodom brigade — proglasitev udarnikov in pohvaljenih, sta bila med njimi tudi Buško in Zvekolaj.,. Take brigadirje smo imeli. Tudi ta dva sta bila običajna fanta kot vsi drugi. Zakaj sem se ravno njiju spomnil, pa ne vem. Jože Hantman. Črnomelj ■ Kočevje ■ Novo mesto H Stična S lil K A IZ DIJAŠKEGA ŽIVLJENJA »Ej, čestitam, prijatelj!« »Celo to! Zakaj pa?« je vprašal prizadeti. Mislil je, da je spet eden tistih vsakdanjih »ki-bicev«. »Ne veš? Se nisi bral Dolenjskega lista? Izvoli pogledati!« Pomilujoče zasmehljivo ga je Lojze pogledal in s prstom pokazal na rubriko: Porodili se se. »No, in kaj imam jaz opraviti 9 tem?« je zinil Ivan z neko prikrito nestrpnostjo. »Le poglej, spet imaš snov..« »Lepo, samo kje?« Začel 1« brati imena, drugega za drugim, dokler... Zdrznil se je: nemogoče! Pa vendar drži, če piše: Gorenc Jožefa, trgovska pomočnica in Lukar Franc, uslužbenec. Lojze ga je napeto opazoval. »Hudiča, Joži! Prva ljubezen Je postala padajoča zvezda?« »Moje sožalje torej«, mu J« ponudil Lojze roko. »Hvala lepa, zdaj sva v enakem položaju, ne?« Ivanov glas je bil kot posmeh samemu sebi. Saj pravzaprav ne ve, kdaj se je začelo. V peti, ne, menda se je zatelebal že v četrti, samo da se je bal priznati. Bila je majhna črnolasa punčka, kakor pravijo »srčkana stvarca« ln spočetka precej nedovzetna. Pa je le šlo, posebno še, ko jo Je zvečer nekajkrat počakal, ko js šla po mleko. Ljubil jo je (vrag vedi, če je tudi ona čutila kaj do njega?) s tistim prvim ne-zlaganim občutkom lepote, da ni znal drugače povedati, da Jo ima rad, kakor v pismu. Bila mu je ideal, ne kot vse druga pozneje, in največ, kar si Je O SREČI Pove; mi, dekle, zdaj, ko večerne sape zašumijo, ko zvezde iz srca. se budijo o sreči kaj . . , O sreči mi povej, ki v duši jo oba želiva, ki zanjo vsaj v mislih živwa , , » Z besedo me igraj! A ti molčiš" . . .? Saj vem, da srečna sva bila nekoč v tišini, a sreča so morda samo spomini ukradeni nočem, , Pa mi podaj roko, ko večerne sape zasumifo, ko zvezde iz sna se budijo, naj ko nekoč spet bo. Mladost 2 vsem svojim razumom sem Se otepal, branil. Dokazoval sem vi, da kot socialist nimam pravi' ce, da bi se vdajal najnežnejši stvari — ljubezni. Ljubezen je za sanjače. Zaman sem se upiral. Kadar sem pogledal v njene divje plamteče oči, sem čutil, kako poka led okrog srca. Kakšne oĆi ? Divje, brezskrbne, nagajive c" if imela. V njih se je lesketa-' {tH:'.Na" —' ' ' nladino, Joža vsak dan bi si ogledali umetniška prizade* nimajo tiste literarne vrednosti, ki: Stane Pevc, Ivan Zoran, To- srednjih sol skopi. Zato si lahko je...« vonja in pogoje za umetniško de* ustvarimo sodbo o umetniški malo v desetih povojnih letih. -1-Ci na,jmlajsf literarne generacije Janez Prhaj KO BO MAJ Jaz čakam te ln si želim, da prideš z mraikom in lučmi večernih zvezd, kadar lahno ugašajo in padajo v temo m rakov .., Jaz čalcam te. ko se z vrhov i otožnih lavor.lev in smrek osiiplje v kosmih zadnji »neg. ko v kroAnlah veter zathti.., Jaz čakam te. a tebe ni Morda p s vendarle boš kdaj prišla v ta pusti daljni kraj s koraki lahnimi, t očmii veselimi, morda z lučmi 1 pomladnih Juter ln noči. morda prlgla boš kot smehljaj srebrne zarja — ko bo maji p ovo yn Prva povojna leta nam pomenijo hkrati tudi prva leta svobodne gospodarske graditve v naH narodni in jugoslovanski gospodarski m .politični zgodovini. Izkoriščano in brezpravno ljudstvo si prvič ustvartja veliki dom po svojih željah. Tako lahko rečemo, da v ^teh letih služi tudi duhovna nadsiavba družbenega žtvRjenja: umetnost, znanost, kultura, vsakokratnim neposrednim ciljem naše gospodarske rasti. Znanost takrat racionalizirana, izvmliia, gradi, umetnost slavi ractonaiizator\je, delovni polet množic, uspehe kmetijskih zadrug, tovarn, kulturno prosvetna dejavnost spet intenzivno izobražuje, oblikuje naprednejšega novega človeka, se pesmi in Crtice dolenjskih srednješolcev: Črnomaljska gimnazija: Janez Zunič: Zamaknjenje Kočevska gimnazija: Ivan Gruden: Mladost (Odlomek daljšega teksta^ Potnik: Na vlaku Stiska gimnazija: Stane Tome: Trenutek Stane Tome: Jesenska slika Povel Mišmaš: Cigan Novomeško učiteljišče: Jože Bregar: Krik Novomeška gimnazija: Tone Srebrnjak: Slika iz dijaškega življenja Tone Srebrnjak: Včasih ob srečanju Tone Srebrnjak: Pesem o moji materi Tone Srebrnjak: O Brefti Jože Prešeren: Lučka na Dolenjskem največkrat ob delih, ki jih pošiljajo srednješolci in literarni krožki uredništvu »Dolenjskega študenta*, ki je že večkrat predstavil javnosti mlade literate — srednješolce, a vselej brez ocene in vrednotenja. Vsaka sodba o mladih pišočih ljudeh bi bi'la danes še pteuranjena; eno pa lahko ze zapišemo: ustvarjalna moč in zrelost marsikaterega današnjega srednješolca nam budi upanje in vero, da bo v bodočnosti posredoval svoja čustva in vero v umetniško poslanstvo ne samo Dolenjski, ampak vsei slovenski javnosti. Zato zaslužijo Merama dela mladih Dolenjcev_ tiskanje in objektivno oceno Naivnosti, —vb— P/RNAJ" ZAMAKNJENJE Kako tiha noč je danes . . . Le čriček zvonko se oglaša in veter v tiho noč zapiha m ura enakomerno niha in v gostilni našega mejaša le pivci pojejo veselo pesem. Kaj mi mar je čriček in veler, ki pihlja. Kaj mi mar je ura stara, ki me zmeraj vara, da nihče na njo se ne spozna. In kaj mi pivci hočejo pijani? V roki obračam list . . . Kos belega papirja je ratgme. Bel je, čist; A ko se list obrne: spoznam njeno zadnje pismo. IŠTA V Iv A K U Franci Kuhar: Ranjenceva pesem Položil sem na kepo zemlje krvavečo, razboledo dlan, ker čutim, kako moči mi Uganite, kdo je to! V nekem mestu so šUrje ljud- i, K^uje možgane _. gnati dušo *z telesa. Kolobarji minjate?* tmske knjtge. »Hitro . dima se dvigajo prod svetilki in >Eb, kje pa! Zdi se mi, da sem kor vlak . . .* obrazi potnikov so prevlečeni j bila še včeraj mlada. Hitro je pri- Dekle se zasmeje. . . « »Ka Narbrž KRIK Ko sam ln tih grem mtoio nji«| in pritajen me vetra dih omami, le še bolj sem uh in rad bi se izpremenll. In zemlja diha pod menoj, Ji veter veke 1« zaprl, a jaz sem v sebi krik zatrl: »iZekaJ? Čemu sem a»m nocoj ?«. je }•.' I^TS ^"^CU~p^Or, *™, rahlo, komaj zaznavno, slo.' Starka utihne k0 čuti ra- fant kaj kpw^£W<" dovedne m vprašujoče poglede so- se oba m st gledati v oci brez za* drugi trgovec, tretji advokat in kot bi bili pokriti s tenčico četrti zdravnik. Imenujejo pa Soparno je, dušeče, šepet dveh kako izpred oči se izgublja dan. Za vzgLavje imarn le travo, ker raste in ne ve za kri, ki se preliva pod zastavo pravice in časti. Zdaj vem, da smo podobni travi, ki jo neznana roka pokosi, saj ona rosna, mi krvavi umiramo za pest ljudi. jemlje, *® Alfred, Aleksander, Albert mladih, ki se stiskata k oknu, in Alojz. Seveda se vrstni red klepetanje zgrbljene ženice, pos>o- imen ne ujema z vrstnim re- vvr tic-redšcga, verjetno izobraie- dom poklicev. Postavite vBake- nega mo^a in kmeta, v »g**ni!a. in zdravnika. Potem bi bilo se bolj pusto m (Prihodnjič rešitev!) kaplje na oknu se ne bi več svetile. In luč vendar ugaša. Rahla potnikov. Upokojeni profesor se dVege. nemirno ozira in čaka, da bo še Lokomotiva se hitreje zažene in kdo kaj rekel. vse utone v hropenju. TRENUTEK V sinjem zraku se je spet-metulj zalesketal in padel kot jesenski Ust med cvetje in kot bi veter spet ga dvignil s tal, odjadral v sončni svet je. Tako človeška čustva pridejo v srce in tam kot ogenj zagorijn, kot iskre se v mladosti zai-krijo potem pa kot pepel vsa mrtva obleže. (Opozarjam cenjene bralce, da to »Takoj. Aha ni recenzija iz rubrike »Novi fil- stran, spoda mi*) je, da so se l;udje prestrašeno sicer omejenega časopisa. V dolgi plosri si je crvii opomogel očeBru umitali. Z vel-Jko Lahkoto in de- povorki so se napočili k uredništvu, men: ganco je pmvozii okoli vogala Oče Brumen ni bil slab politik. »In kdo jt avtor? Kdo j« ta me>tn* hiže na glavni '.rg, tedaj Takoj je določil tričlansko dele- grešnik?« pa... Miško je ho:e! ustaviiri, pa gaciijo, v kateri so bili on in še »Oprostite, uradna tajnost.« je bi'lo prepozno. Zaletel se je na- dva sposobna tovariša. »Ste za Delegacija je odšla in s težavo ravnost v velikanski kup smeti in nas?« je vpirašal ljudi. Odgovori- pomirila ljudi, ki so se 1« počasi *£•••« lo mu je huronsko ploskanje in razhajate. »Ne, ne. To je pa že preveč!« žvižganje. S tem pa stvar le nii bila kon- Očc Brumen je vstal, z besno »Prosim,« je dejal urednik, ko čana. Naslednje dni .je na uredaba ... zadnia kretnjo vr^el časopis zanj v na- so vstopili v njegovo pisarno, »sa- ništvo »Komune« kar deževalo aha...« Oče pčj« in odšel. Na trgu so ga div- mo ne fizične debate!« debelih pisem, polnih kritik, Brumen je umolknil, kot bi odse- je mahaje z rokami sprejel« pri- »Kako ste mogli kaj takega sto- razprav, razipraviic in w.go|jn<»h kal. 2ena ga je vprašujoče pogle- jatelji,^ večinoma člani diruš-va riti? Kdo je avtor?« je zrasel oče člankov, ki so vsi obtoževali »Po-V merra }e vrelo kot v loncu dala. Dvakratna predsednik jeza- »Smetiščar«. OČe Brumen, pred- Brumen. mlad in ljubezen«, juhe. Na glavnem trgu je g orna- jel sapo: sednik SmeDižčarja, je takoj otvo- Urednik ga je skušal pomiiriti Urednik je bil navdušen. Zdaj zelo ljudi, ki so o nečem ogiroče- »Pomlad in ljubezen.« ril izredni občni zbor (društvo na vse načine. je imel dovoLj gradiva za pet me- no razpravljali. Več kot polovica »Kaj?« j« zavpita žena. »Sxj to namreč mi imelo svojih klubskih »Lepo vas prosim, za hip me secov. Kaj? Za celo l*to! Meščani je držaila v rokah zadnjo številko je...« prostorov) »Predlagam silodeČ pustite, da vam raaložiim. Pri>zna- so pozabili na medsebojne spore »Komune«, ki je bila ponos mesta »Počakaj, saj to je šele naslov,« dnevni red,« ie s krepkim glasom vam svojo napako, toda prisiljen in se združili i v skupni obrambi in bližnje okolice, kajta' to je bil je dejaJ, da bi jo pripravil na na- prevpil vse kričače, ki jih dru- sem bil objaviti to nesramnost, ker proti nesramnemu pisunu. Za njc-najboljii lokalni časopis v Srednji daljevanje, kajti imela je slabo štvena disciolina še ni pomirila, čisto enostavno nisem imel niče- govo ime pa nikakor niso mogli Evropti, a nekateri njegovi naj- srce. »Torej! Prvič — ugotovitev sar drugega.« izvedeti, lc nekateri so pripove- vnetejši zagovorniki so ga postavila Bral je: krivca in ime nesramnega piisuna. »Kaij se to pravi, niisem ime!?« dovaili, da se je nekdo tik pred celo na prvo mesto v republiki. »Miško je to ponviad dopolnili D™g:č — uradno zadoščenje. »Ja, poglej-e. Vi trije mi niste oolnočjo sorašno smejal na oatan-Oče Brumen je pritekel domov, šestnajst let. Bil je fant od fare Pohajamo k prvi točki. posilaii že pol leta ničesar. In z kih mestnega obzidJfa (se izza ča- kar se ni zgodilo že dvajset let. j,n »^ljubljen, kakor se spodobi za »To je škandaJ, je dejal.« Kako drugimi tudi ni dosti bolje..« sa turških vpadov m verskih bo-»Zena! Moja očala!« ta fo^ ^as. Dan« je ime! prav je mogel ta pisum videti kup sme- Delegati niso pričakovali tako jev), ko pa^ so pritekli cja, m bilo »Kar po'iči jih.« poseben opravek. Očistil jf očeto- ti, ki ga sploh ni?« _ presenal;tvega ra.zp!e*a. Od osu- nikogar ve*.... »Jaj, joii. Spet mi bodo živci vo kolo, da je billo videti kakor »Nezaslišano!« so zarjuli vsi popustilii. Vse mesto že govori o novo in se s strašansko brzino ju- smetŽčarjj soglasno, strašnem Skandalu v »Komuni«, naško pognal v oblake prahu na »To je očiten napad na naše •az pa brez očal nisem mogel ni- republiški cesti: drugega reda. društvo,« je oče Brumen povzdi-česar.. .« Zamahnil je z rokami Krava*a mu je vihraila okoli vratu gnil glas. in zatrobil skozi nos. »Pomisli! kakor... kakor... kakor.« »Pa »Sicer pa, kako ai sploh drzne Jaz, trikratni odbornik, dvakratni preskoči, če črk dobro ne ločiš, ;e pisati o smeteh, če ni funkcionar predsedn'k in štirikratni član raz- postala nestrpna mati Brumnova. aH pa vsaj član našega društva?« nih društev h klubov našega me- »Slab papir, kaj hočeš,« je oče »Kaj^pa, če je?« se oglasi glas sta (zvišali je glas), ne vem za Brumen prišel madce v zadrego, iz množice. nainove;še dogodke, ki so lahko potem pa ie bral naprej: »zaradi »Ne verjamem. Nihče izmed za (znižad je gla«)... no, ja . . . rrahu so se mu začeta solziti oči. nas rti »posoben kaj takega napi-za našo družbo usodni in vele- Ze je hotel voziti počasneje, pa sati.« valni.« ne, saj ga ie vendar na dogovor- Razprava se je nadaljevala. Po Govor je presunil mati Brumno- jenem kraju Čakalo na?lepše dekle burni debati so smetiščarji sogla-vo. Takoj je prinesla očala. mesta (»to ie bila pa gotovo na- sno sklenili, da jim mora dati u-»Prebeni naglas,« je proseče ra- 5» Pup,« je skoraj zajokali* mari tednik lista uradno zadoščenje, so|)tli, Brumnova), Pogn4 se je sc hitre- ali pa ne bodo več naročniki tega. JESENSKA SLIKA Sonce zadnje medle žarke Uje na poti in jarke. Veter travo u\pogiba, drobne, uvele bilke šiba. Vat je kakor zapuščena, * daljavi starka osvmtlrena. LUČKA Tina senca ob oknu šepeta. z nekom. Matjhna lučka v sobi t repe«* zastonj. Dvoje src po 4wdjen£i *s •wpra«U J potem? lučka v sobi uga&t očem. •tih VČASIH OB SREČANJU Trgovka isl, aato ci znala srcu »ksiti ceno. ko sem tj rekel, da imatr* te raa: & zdaj, ko mimo tebe grem« •nj vendar nI vsee1os6'.co prosim ca vrač lo proti nagradi. PRODAM Uuh:njslr:i kredenco in 4 vrtne stole. Naslov v upravi Usu 016-H). PRODAM posestvo v izmeri 10 ha ali samo niso z gospodarskim poslopjem in dvema sadmima vrtoma, njivsko parcelo, vinograd n gozd. Hiša leži ob glavni cesti. Ponudb«; Lonca rič. Mali Nerajec 7, p. Dragatuš, OBVESTILO Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu obvešča vse za. sebne delodajalce, ki zaposlujejo tujo delovno silo, da dvignejo zdravstvene izkaznice za svoje zavarovance najkasneje do 31. S. 1956. Tisti delodajalci, ki tega ne bodo storili, prevzamejo vso odgovornost nase in bodo morali zdravstveno storitev za pri njih zaposlene osebe v primeru bolezni plačati sami. Podjetja in ustanove, ki do da. nes 5e niso dvignile zdravstvenih izkaznic, niti si priskrbele potrebnih dokazil, naj to storijo do is. 6. 19M. Po tem roku Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu ne bo več potrjeval zdrav, stvenih izkaznic, razen v izjem-nlh primerih. Upokojenci,' ki zahtevajo zdravstvene knjižice za svoje družinske člane, naj hkrati predlože izjavo o gmotnem stanju, v koli. Uor niso take izijave že predlo, žili za pridobitev drugih ugodnosti socialnega zavarovanja. IZ MATIČNIH URADOV NOVO MESTO Pretekli teden je bilo rojenih 12 dečkov in 9 deki c Umrli so: Smalc Ivan, zasebnik. 64 let iz Novega mesta. Pezdrc Franc", posestnik, 8« let, iz Dra-šičev. Pire Marijana, otrok, 2 leti, iz Dol. Lakovnic. Jorga Ro-zalija. gospodinja. M let, iz Ko-čarije. Poročili so se: Lavrič Franc, avtomehanik in Sprlnger Silva, trgovska pomočnica, oba iz Dol. Straže. Plantan Janez, sin kmetovalca iz Vel. Cerovca, in Celic Aloi/.ija, h« kmetovalca lz Koroške vasi. R'tonja Ivan, uslužbenec iz Zagorja :n Žagar Jože. fa, uslužbenka iz Potočne vasi. SenlCar Ivan, trgovski pomočnik, In Brulec Marija, hči kmetovalca, oba lz Smolenje vasi, G0TNA VAS Pretekli teden je bila rojen« ena deklica. Umrl je Tisov Franc posestnik, 63 let, 's Pristave. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Preteki: teden so v novomeški porodnišnici rodile: Fmk Valerija lz Irce vasi — dečka, Strahinič Dragica lz Raja-kovičev — dečka, Sadar Marija s Fužine — dećka, Ambrož Mihaela iz Kočevja deklico. Sepic Frančiška iz Kočevja - dečka. Slajmer Marija z Oorenja — dečka, ZaletelJ Amalija s Smavra — deoka, Derganc Amalija la Metli- ke — dečka. Pire Ema iz Ljub. ljane — dečka, StariC Marija 1* Liubljane — deklico, Janežič Marija iz Novega mesta — dečka. Zabkar Albina z Dobrave — dečka, Lukšič Jožica iz Pirana — deklico, Kočevar Vida lz Bod-ganle vasi — deklico, Plantan Marija iz 2abje vasi — dečka, Smrke Terezija iz Razbor — dve deklici, Llpoclavšek Angela iz Okiča — deoka, Vene Ljudmila lz PodVpe - dečka, Plot Agata !z Mahovnika — dečka. Tori Ivanka Iz Šentjanža — dečka, Turk Frančiška iz Podturna — dečka, Bradač Rozalija lz Dol Toplic - dečka, Novak Ana ž Vinje gorice — dečka. Strnad Anica t Drašče vasi — dečka, Gorenc Ivanka lz CeSnJic — deklico, Pavlin Nada lz Dot Mokrega polja — deklico. KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Judež Anton iz Vel. Orehka se te pri razstreljevanlu kamna s smodnikom opekel po obrazu, vratu in obeh rokah Fl:-" sarja Jakoba, mizarja iz Kočevja. Je voz pritisnil ob zid In mu po. škodoval desno roko Furar Alojz, gozdar z Roj. ie padel s kolesa in si poškodoval glavo Kranjc Rudolf, mil čnik Iz Novega mesta, si le opekel obe roki. starlf Anton, sin posestnika iz Ornuške vasi, je padel s kolesa ln s; poškodoval levo roko. Resman Katarina, priložnostna delavka s Vrhka, Je padla in si poškodovala desno roko. Dokai zamotana ie bila zadeva Silvota Sečena iz S-raže. Obtožen je bil prekupčevanja z lesom in ponarejanja podpisa. Stvar je bila zamotana zaradi tega, ker je vse, kar je v preiskave zgovorno priznali, na razpravi še bolj zgovorno zanikali. Sečen je prodal KZ Straža in podjetju za .popravilo železniških vozov t Straži, kjer je bil skla- točk Najboljši dijaki — ioo m: Peter-lin (uč:t.) 11,8 Zure (dimn. N. m.) 12,0. Kastelic i[črn.) 12 2. lfino m: Štrhonlč (Crn.) 2:44,7. Tratar 2 : 52,8 Mlakar (učit.) 2 : 54. 4 X 100: Gum Novo mesto 59,5, učit. N m 1 : 03,9. Met krogle; Po-tič (srnin. N. m.) 12.11 Gerleš.Č (Cin.) 11,82. Hudo-klin (g'mn. N. m.) ll,8o. Skok] v visino: Potrč (gmmaz N. m.) 175. Zunič (Crn.) 165 Zurč (gimn. N m.) 155. Skoki v daljino: Muštc {Crn.} 5.68 Bavdek (učit.) 5,64 Zurc (g mn. N. m.) 5.61 Najboljše dijakinje — 60 m; Kotnik (gmn. N. m.) 8,8, Rus (učit.) 8,8 Mikec (gmn. N. m.) 9,0. 500 m: Goršin (gmn. N m.) l: 34.5, Bačnik (učit.) 1 :35. Prah (gimn. N. m.) 1 : 36 Met krogle: Kožar (učit.) 9.06, Penca (gnnn. N. m.) 8,25, Ksčič (trg.) 8,10. Skoki v vL«!no: Zun'č (Crn) 126, Kožar (učit.) 126. Kotnik (gmn. N. m.) 120. Skoki v daljino: Svetličič (gimn. N. m.) 3,95. Mikec (gimn. N. m.) 3,88 KJetnenčč (g mn. N m.) 3.60. 4 X 100 m: 1. Gimn. N. m. 50,5, učit. l : 03.9. Zelo dober je bil mlajši mladinec Potrč z gimnazije v Novem mestu, ki Je skočU 175 cm. V malem retkometu Je nastoplo šest moških ekip: gimnazija Črnomelj, obrtna šola Črnomelj, gimnazija Novo mesto, učiteljišče Novo mesto, trgovska ln obrtma šola Novo mesto. Tekmovanje je trajalo ves dan Nekatere tekme so bile prav zanimive. Pri mo6kih ekipah Je bila obrtna šola iz Cr-nomilla disikvalificiran«. Vrstni red Je bil naslednji: Dijaki: 1 gmn. Črnomelj 10 točk, 2. trgovska šola Novo mesto 7 točk, 3. e'tmmazHa Novo mesto 7 točk, 4. učiteljice Novo mesto 4 toč're, r>brtna šola Novo mesto 2 točki, 5. obrtna šola Črnomelj 0 točk. Dijakinje: I. g'mnazija Črnomelj 4 točke. 2. trgovaka šola Novo mesto 2 to:>kl. 3 učiteljišče Novo mesto 2 točki. 4. gimnazija Novo mesto 2 točki Okrajni nastop v Črnomlju Le še kratek rok nas loči od našega velikega nastopa, ki ga ho priredila okrajna zveza Partizan Novo mesto 3. junija v Črnomlju. Zato nI čudno, da so priprave v največjem razmahu, tako pri pripravljalnem odboru v Črnomlju, kakor tud; pri vseh partizanskih društvih, ki so združena v okraj, n zvezi. Razpolagmo že z okvir, nlmi pripravami posamesnih dru. štev, ki nam pričajo, da bo ude- ležba na tem nastop« precej številna, saj p;eseuajo prijave ude. ležsncev brez društev Črnomelj, Metlika In Spmič število MU. Z gotovostjo pričakujemo, da se bo število prijav še povečalo In upamo, da bomo dobili v goste ti-di okrajni zvezi Kočevje in Ljublja. na. Pri vsem tem pa prireditelju zaupamo, da bo tudi tokrat dokazal, kaj zmore. Republiška odbojkarska liga USPEŠEN START NOVOMESCANOV — IZ 4 TEKEM ■ TOČKI Preteklo nedeljo so se pričela tekmovanja tudi v moški in ženski konkurenci republiške odbojkarske lige Ta je letos razdelje. na v vzhodn jn zahodni del. Obe novomeški ekipi tekmujeta v zahodni eont. ki 1e tudi neprimerno močnejša od vzholne, saj tU tekmujejo vsi bivši čiani hrvat-sko-slpvcnske lige. ki Je bila le_ tos razpuščena. V zahodni coni poleg novomeškega Partizana tekmujejo še: Ilirija (LJubljana), Puž nar (Ravne), Qlymp1a in Ljubljana iz Ljubljane, Kamnik :n Jesenice. V enak: ligi delalo družbo novomeškim odbojkarlcam Ilirija ji Grafičar lz LJubljane, Papirnlčar iz Vevč, Mladost iz Kranja m Kamnlrc. Splošno mne- nje je, da so Novomeščani v obeh konkurencah glavni favoriti, kar potrjujejo tudi prvi rezultati nedeljskih tekem Ce se bodo napovedi o bodočih prvakih L RS uresničile, potem bomo prihodnje leto v Novem mestu spet lahko gledali najboljše ekipe Jugoslavije. Od prvaka Slovenije do zvezne lige ni tako daleč, kot bi st kdo mislil, kajti v kvalifikacijskih tekmah s prvaki sosednje Hrvatske in BiH verjetno ne bo bet jih preprek. Sedaj pa še o nedeljskih tekmah: obe eCtipi, tako moška kot žensk«, sta gostovali v Ljubljani :n v štirih tekmah pobrali ves 'z-kuplček — cel'h 8 točk. Moška ekipa je imela za nasprotnike konkurente za prvo meslo 01ym-pio ln Ilirijo. Oba je s solidno igro odpravila, OlvmDio s 3:2, Ilirijo pa s 3:1. Sedaj Jim od resnejših nasprotnikov preostaneta še Fužinar in LJubljana. Tudi ženska ekipa je belež'la dvojno zmago, vendar s to razliko od moške, da so bile zmage »kristalno« čiste — obe s 3:0. Najprej so porazile 11'rijo. nato pa še novinca v ligi C-afičaria. Ce bo šio še ta.ko naprej, se tudi njim obeta zvezna liga, prestati pa bodo morale težje preizikušnje v kvalifikacijskih tekmah. Start Je bil tokrat zelo dober, upajmo, da bodo predstavniki Dolenjske tudi v bodoče dobro reprezentirali to, pri nas tako priljubljeno športno igro. r. m. Moitveno atletsko prvenstvo Prvo kolo moštvenega artletske&a prvenstva bo v Novem mestu dne 19. maja. Nastopili bodo naij boljši »tleti iz Novega mesta. Moški bodo tekmovali v tekih na lOOm, 400 m. 1500 m skokih v viš:no. troskokih, metu krogi« in kopja. Zen*ke pa v teku na 60 m. 600 m, skokih v višino, daljino, metu krogle ia metu diska. Pričetek tega tekmovanja bo ob 16.30 uri. PRVENSTVENE ODBOJKARSKE TEKME V nedeljo ob 9.30. uri bodo n Loki v Novem" mestu prvenstvene odbo4kaz*ke tekme Slovprske odbojkarske lige m»d H^T*'rn Partizanom in ekipo z Kamnika, Tekmujejo moške in ženske eki_ pe. Str« t »DOLENJSKICISTi Stev. 20 (323) Starši, pošljite Otroke V kolonije! Pevci .Dušana Jereba' v Kostanjevici Kot prej&nja leta bo slo tudi Jetos v počitniške kolonij« iz nagega okraja najmanj 600 otrok. Tajništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo, Okrajni zavod socialnega zavarovanja, Zveza borcev, Rdeči križ, društva prijateljev mlad'.ne in druge organizacije skroe za to in delajo, da bo čimvečj«nu Številu mladine omogočeno prebiti nekaj tednov ob morju, na zraku in toncu v naravi. Ni mogoče dovolj poudariti velike korisiti za zdravje otrok ln njihov telesni in duševni razvoj, ki ga daje bivanj« otroka v tem ali drugem kraju, zlasti ob morj'U, pod skrbnim vodstvom vzgojiteljev.' Zdravniki dm pedagogi so presenečeni nad doseženimi uspeh j otrok, ki •o bili v raznih kolonijah. Znana zdravmica dr. Furlanova, specialistka za otroške bole>zni v IVcvern mestu, prava takole o otroških kolonijah: »To, da je celo predšolskim otrokom, ki so zdravstveno ogroženi, omogočeno določen čas bivati v drugem okolju, zlasti še ob morju, je velikanska pridobitev v naši novi državi. To je del velike skrbi ljudske oblasti Ka mladino. Tega ni bilo, ko srno bili mi majhni. To skrb pa Vse premalo cenimo. Zdravniki lahko povemo, kolike važnosti Je to za otroka, za njegovo zdravje in rast. Ni malo primerov, ko se je otrok v treh tednih v koloniji zredil za 4 kg, da je po povratku postal bolj zdrav in odporen proti boleznim. Zlasti po vrnitvi na dom se taki otroci hitro popravljalo. To so nam potrdile na roditelj-akih sestankih tudi matere. Da vse to ugodno vpliva tudi na duševni razvoj otroka, da ga dolgo v življenje spremlja lep spomin na preživele dni ob morju, ki ga drugače gotovo ne bi videl, ni treba posebej poudariti. Kes je, vsak otrok ni za na morje. Kdo naj gre, določi zdravnik. So otroške bolezni, ki bi se na morju celo poslabšale, za druge spet pa je morje najboljši zdravnik. Marsikomu je potreben višinski zrak. V koloniji ni samo sprememba zraka in okolice, ki vpliva na otrokovo okrepitev, tu je tudi iz- datna in kvalitetna hrana ter je treba otroka poslati. Prva najbližjem zdravniku, kS jim bo razvedrilo pod strokovnim nadzorstvom. Zadnji dve leti nam je vreme v čaku kolonij naga- skupina predšolskih otrok bo Sla že 7. junija v Crikvenico. S to skupimo gredo tudi šoloobvezni Bo zagorelo? Tabornice postavljajo piramidni ogenj za tekmovanje. Rod gorjanskih tabornikov je priredil v nedeljo, 6. maja uspel izlet na Ruperč vrh, kjer so ob tabornem ognju sprejeli v organizacijo nove člane in članice, medvedke in čebelice. jalo, vendar so bili pri otrocih, ki so bili poslani v Savudrijo, doseženi zelo dobri rezultati. Zelo važno je tudi da voditeljice kolonije proučujejo zdravstveno in duševno stanje otrok jn to sporoče staršem, kar jim koristi pri vzgoji otroka ter pri izbiri njegovega bodočega poklica. Želimo, da bi posilaM vsako leto 6imveč najbolj potrebnih otrok v kolomiije lz najbolj oddaljenih vasd in takih, ki so zdravstveno in socialno najbolj ogroženi. Starši, ki žele poslati otroka v kolonijo, ki mu žele zdravje in krepko rast, naj gredo z otrokom do najbližjega zdravnika, kj bo povedal, kam dal točen nasvet.« Kolomije otrok iz novomeškega okraja bodo letos v raznih krajih. Septembra bo šla ena skupina v Malimsko. Rdeča križ bo poslal 50 otrok na letovanje v Debela rtič pri Kopru. V Cerknem bo letos letovalo v dveh izmenah 120 otrok, v Poljanah nad Skofjo Loko 100 otrok, v Bočmi v mozilrskd dolini 100 ter v BanJolah pri Kopru tudi okoli 100 otrok. V Avstrijo bo šlo na letovanje v Sekiro ob Vrbsikem jezeru 47 otrok. Za to kolonijo je treba otroke prijaviti takoj, prav tako kot za prvo kolonijo predšolskih otrok v Crikvenici. Na taborjenje ob Milsttatsikem jezeru na Koroškem bo šlo letos 10 otrok- v starosti od 12 do 15 let. Kot vsako leto, bodo tudi letos taborniki organizirali taborjenje, verjetno ob morju. Ker so sredsitva v proračunu letos še posebno omejena, stroški za enega otroka v koloniji pa znašajo okoli 8000 din, bi bilo prav, da bi starši prispevali! del stroškov po svojd zmogljivosti. Saj so gotovo prav starši najbolj zainteresirani na zdravju svojega otroka in mu žele samo dobro. Glavni del stroškov tako nos,! družba. Več ko bodo prispevali starši, večlm otrokom bo omogočen odhod v kolonijo, zlasti* še otrokom socialno šibkih staršev, ki v resnici niso zmožni večjega Izda.'ka za otroka, fci pa je še prav posebno potreben oddiha in razvedrila. Skrb za zdravi rod je naloga otroci, ki so potrebni zdravljenja. Vabimo starše, da pomislijo, staršev in družbe — zato stori-katerega otroka bi poslali letos mo vse, kar je v naši moči za in kam in naj ga prijavijo pni zdravstveno okrepitev mladine! Zdaj je zares zadnji čas! Preteklo nedeljo je v Kostanjevici gostoval moški pevski zbor PD Dušan Jereb iz Novega mesta. Bo ie držalo, kar je tekla pionirska, ko je izročala dirigentu šopek in knjigo o Kostanjevici, da smo marsikaj lepega o tem zboru že slišali in da smo na tem koncertu to tudi občutili, zakaj pevci so prišli v tak stik s poslušalstvom, da že dolgo ne tega. Ne bomo pisali strokovnih ocen o tem nastopu, ker je teb zbor že bil deležen. Povedali bi nekaj vtisov, ki smo jih dobili kot poslušalci. Predvsem moramo poudariti, da gre za zbor izrednih kvalitet in da je škoda, da se nismo že prej srečali z njim. Koncerti so navadno rnaraj obiskane prireditve, kar je vsesplošen pojav po svetu, toda pevskemu zboru Dušan Jereb pri nas ne bo treba več reklam, ker so si ljudje njegov pivi nastop globoko vtisnili v spomin, zakaj že nekaj dni so o njem pogovarjajo. Naša pesem leži v V 13 mesecih 6 otrok 25-letna Carmen Medina iz New Yor!ka je letos 23. aprila rodila četvorke — dva dečka in dve deklici. 13 mesecev prej je rodila dvojčki. — Tako imata z možem, ki je strojni delavec, v trinajstiih mesecih kar 6 družinskih članov prirastka. Težak zckonski par V Jacksonu (ZDA) sta se poročila 740 funtov (335 kg) težak W. Covvland in 360 funtov (162 kilogramov) težka Ruth Waitkiins. Spoznaila sta se v javni telefonski govorilni ci s tem, da sta drug drugemu pomagala skozi vraita, ki so bida za oba pretesna. Sicer pa statistika trdi, dta je v Ameriki 41,250.000 ljudi, ki so preko normale debeli. srcu teh pevcev, diha iz njih in vre na dan, zato občinstvo ta pesem prevzame in osvoji. Potem ni čudno, da ploskanja ni bilo ne konca ne kraja, da so morali pesmi ponavljati, da so morali dodajati. In kako so dodajali! Ljudje so jih prosili na cesti, naj jim še zapojo. Pa so jim zapeli v Črneči vasi in na Polomu, in ko je prižgala noč zadnje zvezde, še na mostu čez Krko. Iz šolskega gaja se je tačas oglašal slavček in žabe so regljale nekje v obližju. Pevci pa so zapeli im peli nazadnje tudi tisto o žabah, ki so svatbo imele. Lepo je bilo prvo srečanje z novomeškimi kulturniki, trdne vezi smo skleniH, skušali jih bomo še okrepiti, kajti pri nas zdaj čakamo še orkester Dušana Jereba, pa tudi pevci bodo morali še pr\ii med nas. Pozdravljeni! L. S. POMOČ NAŠEMU NAROČNIKU Pred kratkim je Franc Miha-lič iz Rateža 32, p. Brusniice pri Novem mestu nekaj iskal po drvarnici. Nenadoma je počilo, eksplozija pa mu je poškodovala nohtni člen palca in kazalec leve roke. Po zdravljenju je šel na pregled k zdravniku Državnega zavarovalnega zavoda, ki je ugotovil Mihaliču 20 odstotno invalidnost zaradi dveh poškodovanih prstov leve roke. Ker je Mihalič naročnik Dolenjskega lista in ker je imel v redu plačano naročnino, mu je DOZ Novo mesto 21. aprila nakazal 8.000 dinarjev kar predstavlja 20 odstotkov od 40.000 dinarjev, za kolikor je brezplačno zavarovan proti posledicam, nezgod vsak naš naročnik. Zares, ne vemo ne ure ne dneva, ko nas nesreča lahko doleti. Pomoč je ob takih priložnostih toliko bolj potrebna. Zato — ali imate poravnano tekočo naročnino za Dolenjski list? Se ta mesec bodo obiskali poštarji vse one naše naročnike, ki so v zaostanku za prvo polletje tega leta. Ne odlašajte s plačilom naročnine; zagotovite si redno prejemanje lista in z njim brezplačno nezgodno zavarovanje! TT® IN ©N® STEKLENO VLAKNO Raztopljeno steklo ima odlično lastnost, da je raztegljivo, zato iz raztopljene steklene mase lahko izdelujemo šipe za okna, steklene cevi, razne steklenice in posode, pa tudi steklena vlakna, tako tanka, da meri vsako 2 mikrona, se pravi, da je štiridesetkrat tanjše kot človeški las. Domača anekdota Ko je prišel pesnik Matej Bor meščani znali žfirveti, ugiblje druz- pred dvemi leti v Mo-vo mesto na ba. gimnazijo za predsednika maturi- — Saj pravi nekje Trdina, da teine komisije, je večer pred ma- so prece\j denarja za t o p ličili, twyo obiskal mestno kavarno. omeni nekdo. v_ j j. . — Kaj mislite, da je danes kaj Kmalu je sredi starih znancev, , * J ■ „ ' , ' ____„_..^..j.__ drugače? se smeje Bor: — danes -vb- a tudi novim neutrudno stiska ro- L n . t »«. t vi ta najbrž pa zalo k a jo ne. Pogovor steče o naših kranh 6 1 '__ in ljudeh, saj je Boru Dolenjska draga. Že v partizanih jo je neštetokrat prekrižal. — E, poznam Dolnje e, pravi fior — pa spet ne tako kot Trdina. V pogovor vse pogosteje vpletajo Trdino V njegovih časih so Ni lepše zavesti, kot je zavest, da si pomagal sočloveku, ko je bil najbolj potreben pomoči. Tako zavest ima vsak krvodajalec. Prijavite se! Knijžna zbirka Kmečke knjige se je po slovenskih kmečkih domovih tako priiljuibila. da jo poznajo in čemijo povsod. Lanska zbirka je Pila v nekaj tednih rasprodana. Mnogi naročniki, kj so z naročilom zavlačevali so ostali brez nje. Letos je založba Kmečka knjiga pripravila za knjižno zbirko skrbno izdelam program. Svojim naročnikom bo dala; 1. Koledar Kmečke knjige za leto 1957. Koledar, v katerem najde ukaželjan človek domala vse, kar ga zainima, bo to leto še bogatejši in pestrejši. Prinesel bo zlasti mnogo poučnega gradiva z vsega sveta. 2. Anton Ingolič: Ugasla dolina. Povest priljubljenega slovenskega pisatelja bo bralce brez dvoma zadovoljila zavoljo živahno opisanih dogodkov in krepkega prikazovan j a ljudi 3. Dr. Bogo Graienauer: Zgodovina slovenskega naroda III. zvezek. Naši kmečki ljudje radi bero zgodovinsika dela. Mirno jim lahko povemo, da bo Grafenauerjeva »Zgodovina« najobširnejse in najpopolnejše napisano delo. kaT jih je po vojni pri nas izšlo. V zadnjih dveh ali treh zvezkih, ki Jih bo napisal prof. dr. Metod Mi-kuž. bo zajet tudi čas od prve svetovne vojne do najnovejših dni. Zgodovina slovenskega naroda, bj morala zares najti mesto v slehernem kmečkem domu. 4. Ing. Prane Adami*: Obnova našega sadjarstva. Med vojno in po nji so zajele naše sadjarstvo težave. Sadovnjake bo treba obnoviti, 'sadjarstvo bo treba dvigniti na sodobno raven. Knjiga docenta inžen'rja Franca Adamiča bo nepogrešljiv svetovalec jn pri. jatelj vsem sadjarjem, ki iščejo izhoda iz težav. Vse štiri knjige bodo naročniki prejeli aa 500 dinarjev že meseca novembra. Ker traja rok prijav samo se do 1. julija, ne odlašajte z naročilom, da ne boste ostali brez tako dragocenih knjig. Naročila sprejem« Založba Kmečka knjiga v Ljubljani. Miklošičeva c, 6. Avtomobile kradejo Sef ameriške poMcije opozarja vse lastnike avtomobilov na previdnost pred tatovi. Polricija je v enem mestu polovila desetčlansko skupino avtomobilskih tatov, ki je ukradla skupno 160 avtomobilov. Samo 15 od teh so dobili lastniki nazaj, od katerih so jih 'nekad našli celo v Arabijii. Pri ugotavljanju avtomobilskih tatov so dognali, da je bila več kot polovica zmikavtov iz vrat mladine. Končan je tečaj za šoferje-amaterje mladince Avto-moto dTuštvo Novo mesto Je pred kratkim končalo tečaj za šoferje-amaterje. Obiskovalo ga Je od začetka 40 mladincev pred-vojaške vzgoje. Redno ga je obiskovalo 36 mladincev, 4 tečajniki pa so biti izključeni zaradi nediscipline. Ob koncu tečaja so mladinci opravljali izpit. Vodstvo tečaja se je z vso skrbjo trudilo, da je tečaj potekal na strokovni rnamaž višini. Da uspeh nI izostal, se vi. di pri vseh mladincih, ki so opra. vili šoferski izpit. Tečaj je bil vsako soboto In nedeljo dopoldne, tako da so ga lahko obiskovali tudi mladinci izven NoVega mesta. Prihajali so iz Trebnjega, Mokronoga, Brus. nic, Čateža, Straže, Uršnih sel, Šentjerneja, Sentlovrenca in Rateža. AMD Novo mesto si na vse na. čine prizadeva, da bi bilo čimveč uspehov pri tečajih, na katerih poučujejo priznani strokovnjaki, praktična vožnja pa s.e opravlja na tovornem avtomobilu. Vsak tečajnik ima 80 ur teorije o vseh vrstah motorjev ter še posebno o cestnoprometnih predpisih. Praktično mora prevoziti najmanj 100 kilometrov. Novi tečaj se bo začel v najkrajšem času. Mlađim tečajnlkom-odllčnJakom Čestitamo! m. B. Steklo, razvlečeno v niti, je zelo zanimivo, kajti te niti so elastične, lahko jih upogiblje-mo, navijamo in zvijamo. Iz teh vlaken dobimo prejo, iz nje pa tkan no. Ta tkanina ne gori, ne vpije vlage, razne kemikalije je ne pokvarijo in zelo dobro varuje toploto. Stekleno vlakno so začeli izdelovati že leta 1920, tkanine pa malo kasneje, ko so izumili ceneni postopek za izdelovanje steklenih vlaken. Stekleno tkan no uporabljajo v sodobnem letalstvu kot odlično toplotno in električno izolacijo, iz nje izdelujejo zavese za gledališča, posebne obleke za delavce v kemičnih tovarnah, obleke in nogavice za gasilce, pa tudi razne prte, robce in podobno. V tovarnah stekla izdelujejo dve vrsti vlakna — kratke niti, dolge 200—300 milimetrov, in niti, dolge na tisoče metrov. Za kratke steklene nitj napravijo iz steklene mase 2 cm debele kroglice in jih dajo v električno peč. Na dnu peči j« polno drobnih luknjic, skozi katere curi j o tanki curki steklene mase, ki jih avtomatično jn z veliko brzno pobirajo in pakirajo. To je »steklena vata«. Za proizvajanje nepretrganih, enako tankih steklenih vlaken dajo steklene kroglice v platinsko električno peč, ki ima temperaturo 1400 do 1450 stopinj Celzija. Steklena masa teče na dnu skozi ozke luknjice. Niti se raztegujejo z velikansko brzino — do 2000 metrov na sekundo, in so tako tanke, da so vidne le s posebno osvetlitvijo. Od steklene kroglice, ki je težka 10 gramov, lahko dobijo 160 kilometrov dolgo nit (debelina niti je odvisna od brzne njenega raztezanja). Niti nato spredejo in navijejo na vretena, iz te preje pa stko »svileno tkanino«. , Izžrebanci prvomajske nagradne križanke 43. Rok mu je pokazal dva globoka vbodljaja na Sesni nogi. Zdaj je preizkusil Vilče, koliko je vred-tia njegova gozdovniška vzgoja. Preveza! mu je nego pod kolenom z ličjem, razpihal žerjavico in Inu nato z žarečim ogljem rano globoko, izžgal. Rok JJe bil ves čas popolnoma miren, čeprav je trpel *l!ne bolečine. 44. Rokova trdna narava je ob Vilčetovi skrbni negi kmalu prebolela kačji pik, vendar še nekaj dni ni mogel daleč od njune ute. Lenariti vseeno ni hotel. Srnjakovim rogovom je na kamnit odpilil stranske vršičke in jih nato zbrusil, da sta dobila vsak svoj še kar dober rožen lovski nož. 45. Tudi srnjakove kože se je lotil in jo na indijanski način ustrojil. S klini, ki jih je zasadil v mehko zemljo, je kožo razpel, pomazal z glinasto kašo in jo z ostrim kremenom ostrgal, da je postala mehka in gladka. Ko je končal, jo je obesil na drevo, da se v vetru in senci počasi osuši. Do vključno 10. maja smo dobili 225 rešitev prvomajske nagradne križanke, izmed katerih so bile izžrebane naslednje: 1. Nagrado 1.000 dinarjev dobi Janko Goleš, dijak, Novo me-slo, cesta komandanta Staneta. 2. Pet knjižnih nagrad pa dobijo: Gimpelj Ivan, Soteska 9, pošta Straža. Moškon Marjan, študent elek-troteh., Novo mesto. Kozmič Ante, Ljubljana, Rožna dolina, c. XV,, štev. 17. Dušek Marjeta. Reška c. 18-i Kočevje, in Bregar Francka, Kočevska Reka. REŠITEV KRIŽANKE: Vodoravno: t. Gorjanci. 8. skalovlt. 15. atol, 16. bor, 17. lih, 16. nema, 19. bokal, 31. pasat 29. velite, 24. Eva, 25. plačevati. 28. eto. 29. rovi, 91. Italija, 32 zdaj, 33. Rimljan. 34. merilec, 35. lice. 36. ar. 38. Co, 39. F.ir. *1. uta, 42. ok., 43. tok, 45. ki. 47. oje. 48. ti. 49. Sb, 50. Tatre, 52. ml, 54. en, 55. steber, 57. itoo-mati, 60. retorika, 61. aluminij. Navpično; 1. Gaber. 2. otvoriti, s. rokavica, 4. JLA, 5. NB, 6. copatar, 7 Iračan, 8. slavim, 9. Kitajec, 10. ah, 11. one, 12. veledelo, 13 imitaciđe, 14. takoj, 20. LP, 22. šel 23. vd, 28. lijak, 27. tarok, 30 ime, 32. zli, 3S. Luter, 37. pot 40. rendj, 42. Ober. 43. Tatra, 44. Krka, 46. imam, 43. sto, 50. tek. 61. Eol, 63. itt, 55. st, 56. bi, 58. mu. 59. to. OKROGLE 46. Iz srnjakovih kit si je pripravil niti Jn ko je bila kola dovolj suha in voljna, jo je pričel šivati. Rok si ni dosti belil glave s krojem in ni trajalo tioito, ko je Vilče dobil sicer preprosto, vendar kar dobro, na indijanski način narejeno srajce, pkrašeno z resicami. 47. Ker Rok Se vedno ni bil popolnoma zdrav, je moral Vilče sam skrbeti za njuno brano. Napožil se je na 4lziskovan,1e okolice. Tokrat Jo je mahnil v novo smer, kjer doslej z Rokom še nista bila. Ven-ar se ni nikoli preveč oddaljil od njunega biva« ča. 48. Škrabljanje in škrtanje je Vilčeta opozorilo, da je na nekem drevesu zapazil temno žival z dolgimi bodicami. Spoznal je v njej bodečega prašička, kot pravijo lovci neokretnemu ježeveu. Začel je metati ua drevo krepelce in kričati, vendar se ježevec sanj niti najmanj ni zmenil. Jesen je splezal na drevo. MATURANTSKE SKRBI »Ti, naš profesor je pa res čuden! Ves svet resno govori o razorožitvi, on nam pa pravi, naj st za maturo dobro oborožimo!* SALOMONSKA REŠITEV »V našem pod]jetju nikakor ni->mo mogli plačati strokovnjaka po petnajst tisoč na mesec, zato smo raje vzeli v službo dva z nižjimi kvalifikacijam*.* »Po koliko pa njima plačate na mesec? * »Samo po devet tisoč.* KRZNO IN RADIO Na rojstni dan svoje mlade žene pride mož domov ves vesel in '.magoslavno razvije velik pa! *.. »Joj, dragoceni krzneni plašč!* pošepeta ženica in na skfrivaj o-briš« solzo. »Kaj nisi vesela, dragica?« •« začudi mož. »Oh, seveda tem... ampak taj veš, da sem si ie bolj želela modemi radijski aparat,,,-. _ • Vem: saj sem vse pretaknil, ampak nikjer nimajo imitacije radijskega aparata.* GOSPOD JE HUD... »Slavno sod&če, najodločneje protestiram: mene, ki sem obsojen zaradi gospodarskega kriminala, sie zap-rli v isto celico z navadnim vlomilcem!* slana VEST