Bogdana Groma sprejeli na tržaškem županstvu Anton Gregorčič, veliki goriški Slovenec Uspešna produkcija StudioArta Primorski Št. 139 (20.767) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s saboj Snami aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakqja@primorski.eu SOBOTA, 15. JUNIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , »A v Italiji res imate slovenske šole?« Danjel Radetič »A v Italiji res imate slovenske šole?« V preteklosti sem večkrat odgovorjal na to in podobna vprašanja, povezana z življenjem naše narodne skupnosti. Postavljali so mi jih v najrazličnejših krajih po Italiji, Sloveniji in tudi v tujini; vsakič je bilo treba pojasniti, zakaj imamo pravico do slovenskih šol, zakaj si jih sploh želimo in jih potrebujemo. Pred dnevi sem že večkrat ponovljeno »zgodbico« moral še enkrat ponoviti, vendar tokrat težav Slovencev v Italiji nisem razlagal Basku, Milanča-nu ali Mariborčanu, pač pa... Novogoričanki! Čeprav ima že čez trideset let in univerzitetno izobrazbo, moja sogovornica še ni slišala za slovenske šole v Italiji. Priznala je, da v svojih šolskih učbenikih ni prebrala niti vrstice o slovenski narodni skupnosti v Italiji, med obiskovanjem svoje novogoriške šole in po tem pa ni imela skoraj nobenega stika s Slovenci iz Gorice, kljub temu da živijo le nekaj kilometrov od njenega doma. V zadnjih časih večkrat beremo o upadanju znanja slovenščine na naših šolah vseh stopenj. Verjetno bi ujeli dve muhi na en mah, če bi vzpostavili tesnejše sodelovanje med slovenskimi šolami iz Gorice in novogoriškimi, če bi poskrbeli za dijaške izmenjave med njimi. Naši dijaki bi nedvomno izboljšali svoje znanje slovenščine, mladi Novogoričani pa bi končno vedeli, da se slovenski jezikovni prostor ne končuje pri nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi! sirija - Rusija vznemirjena, EU previdna ZDA bodo nudile upornikom orožje trst - Prireditev Vitovska in morje se letos seli v mesto WASHINGTON - ZDA so v četrtek sporočile, da bodo upornikom v Siriji zagotovile neposredno vojaško pomoč. Spremembo ameriške politike, ki je posledica ugotovitve, da je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada uporabil kemično orožje, so pozdravili sirski uporniki, Rusija pa je do nje kritična. Kremelj je opozoril, da bo ameriška odločitev škodovala možnostim za uspeh rusko-ameriške pobude za rešitev krize v državi. Damask je očitke o uporabi kemičnega orožja zavrnil. EU medtem meni, da so ameriške trditve še okrepile potrebo po tem, da dogajanje v Siriji preiščejo inšpektorji ZN. Na 11. strani jezik-lingua - Študija Slorija Slovenščina: zanimanje raste, znanje pa še ne TRST - Prihodnji petek in soboto bo v nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju zadišalo po vitovski. Prireditev Vitovska in morje se namreč seli iz Devina v Trst, sooblikovalo pa jo bo skoraj trideset vinarjev in štirideset gostincev. O letošnji izvedbi je včeraj tekla beseda na tržaškem županstvu, saj je Občina Trst soorgani-zator prireditve, ki nastaja na pobudo novoustanovljenega Društva vinogradnikov s Krasa. Na 6. strani Deželni parlamentarci G5Z kritični do Grilla Na 2. strani Trst: zavrnjena resolucija o vrtnaricah Na 4. strani Izidi na slovenskih višjih šolah v Trstu Na 5. strani V Koprivnem izročili nagrade »Collio« Na 12. strani V Tržiču tatovi v klicnem centru Na 12. strani špeter Hud udarec za gospodarstvo v Beneški Sloveniji Podjetje Nova Hobles gre prihodnji teden v likvidacijo sovodnje - V okviru Junijskih večerov Otroško petje za praznik občinske samostojnosti ŠPETER - Hud udarec za gospodarstvo Benečije, ki je zgodovinsko že itak skromno in šibko. V začetku prihodnjega tedna, z začetkom postopka likvidacije, se bodo zaprla vrata lesnega podjetja Nova Hobles v špetrski industrijski coni. Štiriindvajset delavcev in uslužbencev pa bo ostalo na cesti. Podjetje je že dalj časa preživljalo krizo. V zadnjem letu se je položaj zaostril, uslužbenci so bili rotacijsko v dopolnilni blagajni, lastnik - to je podjetje Panto iz Trevisa - se je izmuznil, nov potencialni kupec pa ni pokazal pravega zanimanja in se je po nekaj mesecih odpovedal naložbi. Na 2. strani * 1 li t;. i ■R^V* -v J _¿_ČL 9771124666007 2 Sobota, 15. junija 2013 ALPE-JADRAN špeter - Hud udarec za gospodarstvo Benečije Podjetje Nova Hobles dokončno zapira vrata ŠPETER - Hud udarec za gospodarstvo Benečije, ki je zgodovinsko že itak skromno in šibko. V začetku prihodnjega tedna, z začetkom postopka likvidacije, se bodo zaprla vrata lesnega podjetja Nova Hobles v špetrski industrijski coni. Štiriindvajset delavcev in uslužbencev pa bo ostalo na cesti. Podjetje je že dalj časa preživljalo krizo. V zadnjem letu se je položaj zaostril, uslužbenci so bili rotacijsko v dopolnilni blagajni, lastnik - to je podjetje Panto iz Trevisa - se je izmuznil, nov potencialni kupec pa ni pokazal pravega zanimanja in se je po nekaj mesecih odpovedal naložbi. Kriza je, kot kaže, rezultat slabega vodenja. »Nova Hobles je bila prepuščena sama sebi« - je dejal predstavnik sindikata Fillea CGIl Villiam Pezzetta na srečanju, ki je bilo na špetrskem županstvu in ki so se ga udeležili župani Nadiških dolin, z izjemo podutanskega Sibaua, ki je bil izvoljen v deželni svet, prisotni so seveda bili vsi uslužbenci. »Problem niso zaposleni, ki, nasprotno, dokazujejo močno navezanost na podjetje. Dejstvo je, da zaprtje podjetja ne pomeni samo izgubo dragocenih delovnih mest, še posebej na tem območju, temveč tudi, da se zapravijo pridobljene izkušnje in znanje«. Župani, v prvi vrsti špetrski Man-zini in podboneški Domenis, so izrazili solidarnost uslužbencem ter zaprosili srečanje z lastništvom, do katerega pa ni prišlo. V bistvu je zmanjkala koordinacijska vloga, ki naj bi jo imela Gorska skupnost, kot je poudaril Piergiorgio Domenis, zmanjkala pa je tudi Dežela. In kot re- špeter - Nadiške doline vabijo V Benečiji pestro za konec tedna ŠPETER - Inštitut za slovensko kulturo in Glasbena matica -Špeter prirejata danes (v soboto, 15. junija) ob 19. uri v Špetru glasbeni aperitiv, ki bo na malem trgu pred slovenskim kulturnim centrom. Protagonist večera bo Ap Group. Z Andrejem Pirjevcem bodo sodelovali Katja Mlinar (glas in flavta), Davide Tomasetig (klaviature, kitara), Franko Reja (kitara) in Andre Araujo (bobni, tolkala). Koncert, ki bo popestril kulturno in družabno dogajanje v središču Nadiških dolin, ima tudi namen predstaviti širši javnosti, ki ne obiskuje slovenskih prireditev, kakovost glasbene kulture, ki jo Glasbena matica goji v Benečiji. Bolj domače obarvana bo prav tako danes ob 20. 30 kulturna prireditev Kar jo pieje Kukuca, ki jo organizira kulturno društvo Rečan v vasi Vodopivec v rečan-ski dolini. Z namenom, da se popestri vaško dogajanje v osamljenih vasicah društvo namreč organizira vsako leto drugje kulturni večer. Na odprtem bosta nastopila pevski zbor Rečan in Beneško gledališče. Jutri, v nedeljo, 16. junija se bo ponovila lepa tradicija »Pohoda čez namišljeno črto«, ki že dvajset let povezuje vasi Livek na slovenski strani in Topolovo na italijanski. Tokrat bodo v beneško vasico prišli na obisk prijatelji z Liv-ka. Pobudo za pohod je pred dvajsetimi leti, ko je meja še stala in je Arhivski posnetek udeležencev pohoda na Livke ob koritu z veliko kamnito kroglo in odprtino s pestjo zemlje iz Topolovega in Livka z napisom: Ta zemlja noče več meja nm bila zadeva birokratsko zelo zapletena, dalo kulturno društvo Re-čan. Prva leta je pohod potekal v sklopu Postaje Topolove, sedaj pa je postal bolj beneški, saj povezuje in utrjuje stike med sosedi, ki že stoletja živijo drug ob drugem in so jih zgodovinske okoliščine ločile le v prejšnjem stoletju. Pripravili so fotografsko razstavo, ki opisuje dvajsetletno dogajanje na stezi med Livkom in Topolovem, a tudi družabnost, ki ji vsako leto izmenično sledi v eni od dveh vasi. Pobudnika pohoda, to je Aldo Klodič in Zdravko Likar, bosta povedala, zakaj in kako se je pobuda rodila. Opoldne bo slovenska maša, ki ji bo sledila veselica. Že devetnajsto leto se bo jutri, ponovil tudi mednarodni pohod prijateljstva med Čenebolo iz mešane furlansko-slovenske občine Fojda in Podbelo v Breginj-skem kotu. Pobuda je nastala na pobudo beneškega družbenega delavca Ada Conta in načelnika upravne enote Tolmin Zdravka Likarja z namenom zbliževati Slovence iz Posočja in Benečije ter širše furlanske okolice, od samega začetka pa ima tudi športni predznak. Tokrat bo štartna točka v Čeneboli, cilj je pa v kampu Na-diža v Podbeli. Med prireditelji sta tudi Kd Ivan Trinko iz Čedada in SKGZ, pokroviteljstvo pa pobudi vsako leto dajeta občini Fojda in Kobarid. (NM) čeno, v torek se bo na sodišču zaključila vsekakor uspešna zgodba Nove Hobles. Naj povemo, da je podjetje več kot trideset let zagotavljalo dragocena delovna mesta v Benečiji. Podjetje Hobles (kratica podjetij Hoja, Benedil in Lesnina) je bilo ustanovljeno kot podjetje z mešanim slovensko-italijanskim kapitalom leta 1981 v sklopu gospodarskega sodelovanja, ki so ga spodbudili osimski sporazumi in to v času popotresne obnove Benečije. V krizo je zašlo po razkroju Jugoslavije in splošne krize slovenskega gospodarstva v FJK. Februarja 1997 ga je kupilo podjetje Panto iz Trevisa, ga preimenovalo v Novo Hobles in zmanjšalo število zaposlenih: od petdesetih uslužbencev jih je obdržalo sedemnajst v proizvodnji in devet v vodstvu podjetja. (NM) Posnetek obrata v špetrski industrijski coni nm ljubljana - Ov 17. uri v okviru Muzejske noči V Cekinovem gradu bodo danes odprli razstavo o prekomorcih LJUBLJANA - V okviru Muzejske noči, ki se bo drevi odvijala vsepovsod po Sloveniji, bodo danes ob 17. uri v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije na Celovški cesti 23 (Cekinov grad) v Ljubljani odprtje razstave z naslovom Prekomorci. Razstavo bo odprl predsednik republike Borut Pahor, nastopil pa bo Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Razstavo, ki bo gotovo zanimala veliko judi tudi iz našega zamejstva, sestavljajo fotografije, dva zvočna filma, likovna dela, razne muzealije in predmeti iz osebnih zapuščin, na programu pa so tudi pričevanja zadnjih še živečih prekomorcev. Na razstavi je prikazano tudi delo častnika Ivana Rudolfa, ki je med drugo svetovno vojno v Afriki med italijanskimi umetniki zbiral primorske prostovoljce. Nekaj so jih zavezniki kot padalce-ra-diotelegafiste s padali spustili k partizanom na Primorsko. Na razstavi pa je prikazani tudi dnevniški zapisi Stanka Babi-ča, ki smo jih sredi aprila prvič objavili v Primorskem dnevniku izpod peresa nečakinje Helene Trampuž. rim - Poslanci Gibanja 5 zvezd iz FJK kritični do bivšega komika »Grillo prekoračil mejo« Tržaški senator Lorenzo Battista ne izključuje možnosti svojega odstopa iz gibanja Senator Lorenzo Battista RIM - Če bo senatorka Adele Gambaro zaradi »nepokoriščine« Bep-peju Grillu v prihodnjih urah izključena iz Gibanja 5 zvezd, bo gibanje najbrž zapustil tudi tržaški senator Lorenzo Battista, kateremu se bosta morda pridružila še tržaški poslanec Aris Prodani in furlanski poslanec Walter Rizzetto. Senator Battista ni prvič, da se javno ogradi od Grillovih stališč, tokrat pa je prvič, da v intervju na sple- Poslanec Walter Rizzetto tni strani časnika Corriere della Sera grozi z odstopom iz gibanja, ki zaradi trdih stališč svojega vodje ne preživlja najboljših časov. Senatorka Gambaro si je pred nekaj dnevi »upala« javno kritizirati Grilla zaradi precej slabega rezultata 5 zvezd na nedavnih upravnih volitvah, nekdanji komik jo je žaljivo zavrnil, nastala je polemika, ki se je izrodila v zahtevo po izključitvi senatorke iz parla- Poslanec Aris Prodani mentarne skupine Gibanja 5 zvezd. Battista je prepričan, da je Grillo tokrat res prekoračil meje, saj duši notranjo demokracijo in svobodno izmenjavo stališč v gibanju. Trije parlamentarci iz naše dežele po februarskih volitvah niso nasprotovali vladnemu zavezništvu med Gibanjem 5 zvezd in Demokratsko stranko, ki je padlo v vodo predvsem zaradi ostrega Grillovega odklonilnega stališča. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 15. junija 2013 3 rim - Izbira pritiče notranjemu ministru Alfanu Kdo bo vodja vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine? V igri vladni podtajniki Bocci, Bubbico in Manzione, ki uživa podporo predsednika Lette RIM - Notranji minister Angelino Alfano bo v prihodnjih dneh imenoval novega vodjo vladnega omizja za slovensko manjšino namesto Saveria Ruperta, ki ni več vladni podtajnik. V igri za to mesto so Alfanov namestnik, podminister Filippo Bubbico ter pod-tajnika na notranjem ministrstvu Gianpiero Bocci in Domenico Manzione. Slednji uživa podporo ministrskega predsednika Enrica Lette, ki je Manzioneja omenil na sredinem sestanku s predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek. 57-letni Manzione, ki je bil rojen v Avellinu, je sodnik in je svoj poklic opravljal v Albi ter v Toskani. Nima v žepu strankarske izkaznice, ni pa skrivnost, da ga je na podtajniško mesto predlagal župan Firenc Matteo Renzi. Bocci in Bubbico pripadata Demokratski stranki. Od dveh je politično bolj znana osebnost 59-letni senator Bubbico, ki je bil svoj čas predsednik deželne vlade Bazilikate. Poslanec Bocci (letnik 1962) je doma iz Umbrije, kjer je predsedoval tamkajšnjemu deželnemu svetu. Za imenovanje koordinatorja vladnega omizja je potreben odlok notranjega ministra Alfana, enako kot je bil potreben dekret za ustanovitev omizja in imenovanje Ruperta, ki ga je v času Montijeve vlade izdala takratna notranja ministrica Anna Maria Can-cellieri. Alfano se bo pred odločitvijo, če tega še ni naredil, gotovo posvetoval z Letto. Glede na politično situacijo in bližajoče se poletne počitnice je vsekakor malo verjetno, da bo novo vladno omizje za Slovence umeščeno pred septembrom, ni pa tudi izključeno, da se bo sestalo pred avgustom. Na šolskem ministrstvu se bo s slovensko šolo menda še naprej ukvarjal podtajnik Marco Rossi Doria, ki dobro pozna našo šolsko stvarnost. V času Montijeve vlade je bil Rossi Doria v rednem stiku s takratno senatorko, danes poslanko Tamaro Blaži-na, ki bo torej še naprej imela v njem resnega sogovornika. S.T. Gianpiero Bocci Filippo Bubbico Domenico Manzione (arhivski posnetek) FJK v Bruslju priznana kot dežela v težavah? BRUSELJ - Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia ne izključuje možnosti, da bi Evropska komisija priznala Furlani-jo-Julijsko krajino kot deželo v težavah. To bi deželi prineslo marsikatero gospodarsko in finančno ugodnost in boniteto. Almunia se je o tem včeraj v Bruslju razgo-varjal s predsednico Dežele Deboro Serracchiani, ki vztraja, da je FJK v podrejenem položaju glede gospodarske in finančne konkurence s sosednjima državama Slovenijo in Avstrijo. Naša dežela pa skoraj gotovo ne bo deležna nobenih ugodnosti, ki so vezane na bližnji pravnomočni vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Za to je v prvi osebi kriva italijanska vlada, ki se žal ni pravočasno vključila v vse-evropska pogajanja o dodatnih državnih podporah za regionalne namene, je dejal Almunia, ki je tudi podpredsednik Evropske komisije. Serracchianijeva je prva predsednica ene od italijanskih dežel, ki se je srečala z Almunio. deželni svet - Poseg pri predsednici Debori Serracchiani Gabrovec: Dežela naj se prijavi kot prizadeta stranka na procesu proti mazačem v Štivanu TRST - Dežela Furlanija-Julij-ska krajina naj se prijavi kot civilna oziroma prizadeta stranka na procesu o znani mazaški akciji v Štiva-nu. Zahteva prihaja s strani podpredsednika deželnega sveta, sicer predstavnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca. Vandale je, kot znano, svoj čas zasačil pri mazanju dvojezičnih tabel in smerokazov domačin David Peric, ki jih je prijavil nabrežinskim karabinjerjem, slednji pa tožilstvu. Gabrovec navaja, da mazači niso le poškodovali javne imovine (v tem primeru tabel), temveč so tudi povzročili škodo slovenski narodni skupnosti. Na sodni obravnavi, ki je v teku na tržaškem sodišču, so se kot prizadete stranke zato konstituirala nekatera domača društva, ter krovni manjšinski organizacij - Slovenska kroma kulturno-gospodarska zveza ter Svet slovenskih organizacij. Podpredsednik deželnega parlamenta opozarja, da je Dežela s svojim cestnim podjetjem (Societa strade FVG) formalno lastnik poškodovanih cestnih tabel in smerokazov. To je še en razlog več, da se na procesu pred- stavi kot civilna stranka, dodaja Ga-brovec. Po njegovem ni v igri le odškodnina za povzročeno gmotno škodo, saj je šlo tudi za moralno žalitev na račun večjezične in narodno pisane deželne stvarnosti, ki si ne more in ne sme privoščiti rasne, etnične, verske in narodne nestrpnosti. Gabrovec se je v zvezi s tem obrnil na predsednico deželne vlade Deboro Serracchiani, ki je edina pristojna za morebitno prijavo Dežele kot prizadete stranke na kazenskih in civilnih procesih. Deželna vlada glede štivanskega primera lahko zadevo prepusti svojemu cestnemu podjetju, odločitev pa morajo v tem primeru sprejeti upravitelji omenjenega podjetja. Pomembno bo pri tem stališče deželne pravne službe, odločitev pa bo v vsakem primeru najbrž tudi stvar politične izbire. piran - Jezikovni počitniški teden učencev COŠ Mare Samsa in Ivana Trinka - Zamejskega od Domja in iz Ricmanj Za nekatere pouka še ni konec »Gasilska« fotografija za spomin na doživeto srečanje PIRAN - Učenci 3., 4. in 5. razreda COŠ Mre Samsa in Ivana Trinka - Zamejskega od Domja in z Ricmanj že tretje leto v prvem počitniškem tednu poglabljajo znanje slovenskega jezika med svojimi sovrstniki na Unescovi šoli Cirila Kosmača v Piranu in na podružnični šoli v Portorožu. Jezikovni teden je obogaten z različnimi dejavnostmi. Ta počitniški teden učenci preživijo drugače kot med letom. Poleg prijetnega poglabljanja slovenskega jezika, se spoznajo s sovrstniki in z njimi doživijo utrip izobraževanja v matični domovini. S sovrstniki preživijo zanimive učne urice, bogatijo znanje slovenskega jezika, hkrati pa utrjujejo medsebojne vezi prijateljstva. Bogat in poučen je tudi popoldanski program. V ponedeljek popodne je potekel v Kopru, kjer so si učenci ogledali film Skrivnostni varuhi gozda. V torek dopoldne je bil na vrsti obisk sečoveljskih solin, seznanili so se s pomenom solin in delom solinarjev. Sečoveljske soline so znane po pticah, a poleg njih je tam še mnogo drugih živali, nekaj posebnega pa je tudi rastlinstvo. Nazaj grede so učenci skupaj s spremljevalci obiskali piransko mestno knjižnico. V njej je veliko lepih in zanimivih knjig, imajo pa tudi veliko video in avdio gradiva. Popoldne so se popeljali z ladjo subaquatik. opazovali morsko dno in življenje v njem. Letos niso imeli sreče, da bi videli veliko morskih živali, ker je v tistih dneh zaradi slabega in mrzlega vremena tudi morski svet nekako čutil, da še ni pravega poletja. Videli pa so, kako ribiči gojijo školjke. Najbolj pogumni plavalci pa so nekajkrat z ladje skočili v morje. V sredo popoldne se je vesela družba odpravila v Škocjanske jame šolarji so bili očarani nad njihovimi lepotami, nad skrivnostnim svetom, ki se skriva pod kraško zemljo. Te jame so med najznamenitejšiimi na svetu. Zanimivo je bilo, kako so jih odkrili, ko do nekoč iskali pitno vodo za mesto Trst. Sledili so teku reke Reke in tako prišli do jam, ki so jih začeli raziskovati. »Hvaležni smo vodstvu šole, učiteljem, šolskemu osebju in kuharjem, ki nas vedno lepo sprejmejo in nam omogočijo, da se pridružimo osnovnošolcem v Sloveniji. Še posebno se zahvaljujemo koordinatorici Karmen Mundi, ki poskrbi za pester jezikovno-počitniški teden« so zadovoljni udeleženci poobude. (ep) 4 Sobota, 15. junija 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Med četrtkovo občinsko sejo Leva sredina zavrnila resolucijo o vrtnaricah Tržaški občinski svet je na četrtkovi seji zavrnil nujno resolucijo o vzgojiteljicah v občinskih otroških vrtcih, ki jo je le nekaj ur prej - ob prisotnosti vrtnaric -predstavila desnosredinska opozicija. Proti dokumentu so glasovali svetniki levo-sredinske večine razen vodje SEL Marina Sossija, ki se je vzdržal, podprlo pa ga je 13 svetnikov opozicije. Resolucija je dvignila v dvorani mestne skupščine mnogo prahu. skoraj dve uri sta bili potrebni, preden sta se večina in opozicija domenili za takojšnjo obravnavo vprašanja, ki zadeva 260 občinskih vrtnaric. Te so šele pred kratkim izvedele, da jih bo občina v poletnih mesecih zaposlila v poletnih centrih, skupaj z osebjem socialnih zadrug (medtem ko so prejšnja leta ta mesta krili z zunanjim osebjem). Na ta način naj bi občina prihranila kakih 150 tisoč evrov, kar ni malo. Vrtna-rice so bile jezne, ker so bile tako rekoč postavljene pred izvršeno dejstvo, njihovi dopusti so bili postavljeni pod vprašaj, doslej pa jim ni bilo še poročeno, kje bodo delovale in s katerim delovnim urnikom. Desna sredina je hotela z resolucijo prisiliti upravo, da sklep zamrzne. V to so silili posegi številnih svetnikov opozicije (Bertoli, Rovis, Camber, Grilli, Lobianco). Občinski odbornik za osebje Bruno DAgostino in za šolstvo Antonella Grim sta pojasnila, da je občinska uprava že 2. maja poslala sindikalnim organizacijam javnih uslužbencev obvestilo o zaposlitvi občinskih vrtnaric v poletnih centrih. Ukrep sta upravičila s krčenjem javnih izdatkov. Prihranek naj bi ne bil zanemarljiv, saj je 150 tisoč evrov v obdobju suhih finančnih krav kar lepa vsota. Vrtnarice so - bolj kot argumentiranje občinskih upraviteljev - »ogrevali« posegi svetnikov desne sredine. Za občinskega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba pa je bila to le preprosta politična špekulacija opozicije. Na dnevnem četrtkove seje je bila tudi odobritev novih tarif za odvažanje odpadkov. Desna sredina se je bila že pripravila, da izvede slikovito protestno akcijo, a je ni mogla, ker je bila obravnava preložena na ponedeljkovo občinsko sejo. M.K. občinski svet - Zunajproračunski dolg »Ligaški« deželni zakon stal občino 23.500 evrov Na četrtkovi seji tržaškega občinskega sveta je skupščina izglasovala sklep o plačilu zunajproračunskega dolga v višini 23.497,18 evra. Odobritev je bila dolžnostna, ker tako predvideva razsodba tržaškega sodišča z dne 24. novembra lani. V preteklih mesecih se je že nekajkrat dogodilo, da je morala občina seči v žep po izgubljeni tožbi na sodišču. Svetniki so jemali razsodbe na znanje in pač pristali na plačilo dolga. Tokrat je bilo malce drugače, ker je bila vsebina tožbe posebna. Na sodišče se je pritožila skupina priseljencev, ker je smatrala, da jih je oškodoval deželni zakon o podelitvi socialnih prispevkov za bivanje na deželnem ozemlju. Gre za zakon, ki ga je bila odobrila Tondova deželna vlada po velikem pritisku Severne lige. Slednji je uspelo vključiti v besedilo »pogoj« za pridobitev socialnih prispevkov: najmanj desetletno bivanje v italiji in najmanj enoletno bivanje v deželi. To določilo je za nekatere priseljence predstavljalo diskriminacijo, zato so se obrnili na sodišče, ki je ugodilo njihovi zahtevi po enakopravnosti. »Deželni zakon v ligaški omaki predstavlja jasno kratenje človekovih pravic,« sta med razpravo v mestni skupščini poudarila svetnika Demokratske stranke Piero Faraguna in Stefano Beltrame, ki sta tudi ocenila, kolikšno škodo je krajevnim upravam povzročil sporni deželni zakon. Občina Trst bo morala plačati skoraj 23.500 evrov za povzročeno škodo, prav toliko tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina. Skupno je torej »nesrečni« deželni zakon pod sponzorstvom Severne lige stal davkoplačevalce 46.994,36 evra. Ali podrobno: odškodnina prizadetim strankam 39.006 evrov, pravne obresti 1.932,36 evra, ovrednotenje 2.496 evrov, pravni stroški 3.560 evrov. M.K. san marco - Napoved družbe Generali Kavarna bo spet zaživela..... Prihodnje leto stoletnica in prenovitvena dela - V lokalu načrtujejo nov zagon kulturnih dejavnosti in proizvajalce suhih mesnin DS: tajnik Štefan Čok s sodelavci v Nabrežini Novoizvoljeni pokrajinski tajnik Demokratske stranke Štefan Čok se je s sodelavci srečal s predstavniki stranke devinsko-nabre-žinske občine. Od občinskih upraviteljev so bili navzoči podžupan Massimo Veronese, vodja svetniške skupine Michele Moro in svetnik Roberto Gotter. Beseda je med drugim tekla o t.i. paktu za stabilizacijo, ki negativno pogojuje tudi poslovanje Občine De-vin-Nabrežina, razvoju turizma, urbanistiki ter drugih perečih vprašanjih občinske skupnosti. Čok bo v naslednjih tednih obiskal ostale občine v pokrajini. Danes »Joyceov dan« V številnih svetovnih mestih bo ta vikend v znamenju Jamesa Joycea, saj irskemu pisatelju posvečajo 16. junij - dan, v katerega je postavljeno dogajanje romana Ulysses. Tržaško »praznovanje« se bo začelo danes ob 10. uri, ko bo župan Cosolini uradno poimenoval nov most čez Kanal v Joyceov most. Sledila bo krajša gledališka predstava Calipso. O irskem pisatelju, ki je več let živel v Trstu, bodo ob 12. uri spregovorili v Muzeju Sartorio, ob 17.30 bodo v občinski dvorani na Velikem trgu odprli razstavo stripov Roberta Berryja. Ob 21. uri bo v Sartoriu gledališko-plesna predstava, v kateri bodo nastopili Da-ša Grgič, Valentino Pagliei in Maurizio Zacchigna. Sledil bo Bloomsparty na Postaji Rogers. Srečanje KZ za prašičerejce Prizadevanje številnih kulturnikov, da bi preprečili zaprtje zgodovinske kavarne San Marco v Battistijevi ulici je zaleglo. Družba Generali, ki je lastnica stavbe, je te dni napovedala nov projekt, s katerim bodo ne samo preprečili zaprtje kavarne, ampak ji želijo tudi vrniti vlogo prvovrstnega literarnega in kulturnega prizorišča. Nevarnost dokončnega zaprtja je pretila po nedavni smrti upravitelja Franca Filippija, čigar vdova je spričo potrebe po zahtevnih investicijah v že nujno prenovo lokala sklenila zapreti kavarno z 31. majem. Na prigovarjanje kulturnikov, ki so tudi organizirali solidarnostni kulturni miting, so nato podaljšali delovanje še za en mesec, da bi tačas poiskali rešitev. Le-ta je zdaj na obzorju. Lastništvo bo preko hčerinske družbe Generali Real Estate in tržaškega združenja Servizi Editorali poskrbelo za prenovo in nov zagon kavarne, ki bo 3. januarja 2014 praznovala stoletnico odprtja. V začetku prihodnjega leta bodo izvedli potrebne melioracije, ob spoštovanju arhitektonske podobe in srednjeevropskega duha, ki preveva kavarno. Štirje podjetniki v kulturi - Alexandros De-lithanassis, Guido Tripaldi, Ivano Vernelli in Gian Paolo Venier - pa nameravajo lokal napolniti z novimi kulturnimi vsebinami, literarnimi in glasbenimi srečanji, ponudbo tipičnih proizvodov. V njej naj bi nastal tudi študijski center za izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. devin-nabrežina - Sindikat CGIL poziva k večji angažiranosti v obrambo tovarne Negotova usoda papirnice Na vidiku skupne pobude med devinsko-nabrežinsko in tržiško občinsko upravo - Obrat zaposluje 426 delavcev Kmečka zveza vabi člane na srečanje, ki ga prireja Tržaško zdravstveno podjetje ASS 1, na katerem bo direktor službe za varnost v prehrani, za higieno in javno veterinarstvo dr. Malio Palei predstavil projekt na temo Mali lokalni proizvajalci. Projekt zadeva predvsem prašičerejce in proizvajalce suhih mesnin. Predvidene so različne aktivnosti, med drugimi tudi promocija posameznih vključenih kmetij, organizacija tečajev in nudenje obveznih analiz na mesnih proizvodih. Srečanje bo v ponedeljek, 17. junija. ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio št. 2. Davek IMU za drugo stanovanje ali hišo Štivanska papirnica ne sme umreti. Če bi se to zgodilo, bi bila katastrofa za zaposlene in njihove družine, ter obenem za tržiško in devinsko-nabrežinsko skupnost, od koder prihaja glavnina delavcev. Obrat Burgo zaposluje trenutno 426 delavcev, od katerih jih je nekaj več kot petdeset že v t.z. mobilnosti, kar pomeni, da stvarno tvegajo odpust. Sindikalna zveza CGIL je na posvetu v Nabrežini pozvala lokalne in deželne dejavnike k mobilizaciji v obrambo papirnice. Pokrajinski tajnik sindikalne organizacije Adriano Sincovich pričakuje odločne korake nove deželne vlade Debore Serracchiani, pričakovanja pa zadevajo tudi Občini Devin-Nabrežina in Tržič. Nabrežinski župan Vladimir Kukanja je pripravljen na takojšnje srečanje s tržiško kolegico Silvio Altran, z negotovo usodo tovarne pa se bo CGIL ukvarjala tudi na vsedržavni ravni v odnosu z vlado Enrica Lette. Član tovarniškega sveta Maurizio Goat je izpostavil požrtvovalnost delavcev, ki se poslužujejo solidarnostnih pogodb z namenom, da bi rešili delovna mesta. V Nabrežini je bilo slišati, da bi dodatne težave v papirnici negativno vplivale tudi na poslovanje tržiškega pristanišča. 17. junija zapade rok za plačilo davka IMU za drugo stanovanje ali hišo. Poštna uprava sporoča, da je t.i. obrazec F24 mogoče izpolniti tudi na računalniku (spletni naslov: www.poste.it), plačilo pa je možno sicer potem le v poštnih uradih. Davek IMU je mogoče plačati tudi v bankah. Delegacija iz Gradca gost na županstvu Zveza CGIL, ki je priredila posvet v Nabrežini, pravi, da je na potezi zlasti nova deželna vlada kroma Župan Roberto Cosolini je skupaj s sodelavci na tržaškem županstvu včeraj gostil delegacijo pobratene avstrijske Občine Gradec. Beseda je tekla o sodelovanju med mestoma, posebno na kulturnem in gledališkem področju. Navzoči so bili tudi konzularni predstavniki Avstrije. / TRST Nedelja, 16. junija 2013 5 šolstvo - Izidi na slovenskih višjih šolah Velika večina izdelala Včeraj so na tržaških višjih srednjih šolah objavili končne učne uspehe dijakov. Objavljamo vsa imena dijakov, ki so izdelali in v oklepaju srednje ocene. Iz tajništva zavoda Stefan nismo pravočasno prejeli izidov, zato jih bomo objavili v naslednjih dneh. Državni humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška Humanistični licej 1. razred - izdelali so: Nina Cej (6,7), Rok Dolenc (7,5), Ivan Kaurin (6,5), Janina Krecic (7,8), Erika Labiani (8,8), Karen Prester (7,5), Petra Racman (8,5), Michela Riosa (7,2), Štefanija Suc (7,2), Helena Štoka (7,3). Dvema dijakinjama je bilo ocenjevanje preloženo. Ena dijakinja ni izdelala. 2. razred - izdelali so: Martina Baged-da (6,5), Martina Ferluga (8,5), Metka Kuk (8,5), Katarina Milic (7,1), Mara Peric (7,5), Hana Zidarič (7,9), Leah Zi-darič (7,6), Lenard Zobec (8,4). Dvema dijakinjama je bilo ocenjevanje preloženo. 3. razred - izdelali so: Giorgia Barut (8.1), Maja Bole (7), Margherita Cenzon (7.2), Irina Goruppi (7,6), Tina Klun (7,4), Karin Kralj (7,3), Lara Kraljič (8,5), (8,1), Nina Pahor (9,2), Giorgia Slokar (7,5), Alex Solinas (8,1), Nada Tavčar (8.5), Demetra Volari (7,5). 3KL: k državnemu izpitu je bilo pri-puščenih 5 dijakinj. Znanstveni licej Franceta Prešerna 1. A razred - izdelali so: Melita Antoni (8.1), Petra Basezzi (7,5), Sara Corva (8.7), Marta Curri (7,6), Matej Stefančič (6.8), Kilian Tul (7,0). Trem dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. Dva dijaka nista izdelala. 2. A razred - izdelali so: Daniele Fonda (8.6), Lara Gelleni (7,7), Luca Gelleni (7.2), Sara Gruden (7,1), Alice Jez (8,0), Lara Oberdank (8,0), Tamara Orlich (7,1), Nika Pregarc (8,5), Andrea Stagni (6.9). Enemu dijaku je bilo ocenjevanje preloženo. Dva dijaka nista izdelala. 3. A razred - izdelali so: Martina Furlan (7.7), Erik Gregori (8,1), Astrid Inamo (7.8), Irene Kalin (7,1), Patrik Kojanec (8,4), Ilja Krecic (7,3), Sara Malalan (9,1), Nicole Novello (8,2), Francesco Peric (7.3), Katja Stefančič (8,8). Enemu dijaku je bilo ocenjevanje preloženo. 4. A razred - izdelali so: Leo Černic (7,2), Nina Malalan (8,3), Tamara Suman (7.9). Enemu dijaku je bilo ocenjevanje Na Slomšku je dijake pozdravila ravnateljica Fulvia Premolin kroma Serena Picco (7,5), Luisa Vescovi (6,5), Maša Vodopivec (7,1). 5. razred: k državnemu izpitu je bilo pri-puščenih 11. dijakov. Družbeno-ekonomski licej 1. razred - izdelali so: Irina Bezin (7,3), Nika Čermelj (8,5), Katrin Don (8,4), Alexa Gherbassi (7,2), Laura Beatriz Metelco (7,2), Veronika Racman (8,5), Hailin Starc (7,6). Enemu dijaku je bilo ocenjevanje preloženo. 3. razred - izdelali so: Breda Ban (6,8), Filip Ferluga (7,0), Caterina Simeoni (8,1). Enemu dijaku je bilo ocenjevanje preloženo. Družboslovni licej 4. razred - izdelali so: Jana Blasina (7,8), Marinka Devetak (7,9), Dean Ghira (9,1), Karin Hrovatin (8,2), Andela Ja-blanovic (7,2), Martina Pincer (7,8), Ivana Skerk (7,6), Nataša Skerk (7,7), Ni-ka Smotlak (9,8), Sanja Valente (7,5), Sara Zerjal (7,8). Trem dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 5. razred: k državnemu izpitu je bilo pri-puščenih 11 dijakov. Dva dijaka nista izdelala. Licej Franceta Prešerna Klasična smer 4VG - izdelali so: Alenka Cossutta (7,0), Martin De Luisa (7,0), Jelena Ilic (7,7), Mojca Petaros (8,2), Juliette Prot-ti (7,1). 5VG - izdelali so: Linda Cappelini (8,1), Martina Husu (7,6), Maja Kojanec (8.6), Dana Milic (7,4), Ivana Pahor (7.7), Urška Petaros (8,6). 1KL - izdelali so: Caterina Cossutta (8,5), Ester Gomisel (8,5), Thomas Grill (9,2), Ilijan Gruden (7,8), Ivana Sarazin (8,6), Belinda Trobec (9,4). 2KL - izdelali so: Nausicaa Concina preloženo. 5. A razred: k državnemu izpitu so bili pripuščeni 4 dijaki. 1. B razred - izdelali so: Martina Bearzi (9,3), Ludovico Nicola Bressan (7,8), Valentina Budin (9,0), Simon Cettolo (8,4), Katerina Cufar (8,7), Nika Košuta (9,6), Aurora Leghissa (9,1), Neža Petaros (8,6), Jan Smotlak (8,0), Jasna Vitez (9,0), Samuel Zidarič (8,0). 2. B razred - izdelali so: Alessandro Mat-tia Arrighetti (6,9), Petra Corbo (7,3), Walter Corva (9,3), Andraž De Luisa (8,5), Danilo Devetak (9,0), Katarina Jaz- bec (7,8), Ksenija Kosmač (7,0), Ivan Pe-lizon (8,4), Veronika Pučnik (8,5), Bor Samsa (7,5), Petra Sossi (8,9), Ivo Ušaj (8.4), Ksenija Vremec (7,3), Luca Zac-cagna (8,0). Enemu dijaku je bilo ocenjevanje preloženo. 3. B razred - izdelali so: Aljoša Berdon (7,1), Andrea Brumat (8,0), Francesca Ferfoglia (7,8), Gaja Guerrini (8,1), Ve-dran Guštin (7,7), Matej Jazbec (9,l), Ilaria Jez (7,9), Giulio Leo (7,4), Pietro Mar-kezič (7,7), Johana Milic (7,4), Veronica Moro (8,3), Marija Pertot (8,8), Nika Prassel (6,8), Tibor Racman (7,8), Giu-lia Rauber (8,5), Petra Švara (7,5). Enemu dijaku je bilo ocenjevanje preloženo. 4. B razred - izdelali so: Barbara Ban (7,8), Sebastiano Castriotta (8,3), Jessica Frandolic (7,8), Nika Klobas (8,7), Cristina Leghissa (8,9), Emiliano Leghissa (8,7), Erika Sardoc (7,7). Štirim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 5. B razred: k državnemu izpitu je bilo pripuščenih 14 dijakov. 1. C razred - izdelali so: Teresa Bertogna (8.7), Anzhelika Danadzhy (7,5), Mateja Hervat (7,3), Ruben Kosuta (7,1), Tjaš Leghissa (7,3), Michelle Legiša (7,5), Petra Loredan (7,5), Ailen Nadine Lugo (8,1), Anna Malnič (7,5), Nastja Maver (9,1), Sanja Sancin (8,5), Julija Stavar (8.8), Urška Ukmar (8,0), Liam Visentin (7.5), Ivana Zaccaria (8,0), Jakob Zida-rich (7,7), Christian Zurini (9,5). Petim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 2. C razred - izdelali so: Samuel Creeps (6.6), Jasna Gornik (9,3), Vesna Gruden (8.7), Sara Mikolič (7,6), Erica Pregarc (8,1), Lisa Sandri (8,5), Marta Savigna-no (7,5), Sara Zaccagna (8,1), Alice Zupančič (7,2). Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. En dijak ni izdelal. 3. C razred - izdelali so: Martina Budin (8,3), Ksenija Daneu (6,8), Sara Gergo-let (7,6), Deja Gregorec (7,5), Astrid Gre-goretti (7,5), Jasmina Kante (7,2), Felipe Jose' Kopušar Prenz (7,4), Greta Kralj (7,6), Jan Loredan (7,8), Anna Lorenzut (6,5), Nicoletta Vatovec (7,6), Teresa Zio (7.8). Trem dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 4. C razred - izdelali so: Natasha Cian (7,1), Valentina D'Aloia (7,5), Igor De Luisa (7,0), Eleonora Doz (9,4), Saša Marsetti (6,5), Eva Skabar (7,0), Janika Škerl (8,0), Virginia Veronese (6,9). 5. C razred: k državnemu izpitu je bilo pripuščenih 18 dijakov. Državni tehnični zavod Žige Zoisa Smer Uprava, finance in marketing (knjigovodje) 1. A razred - izdelali so: Denis Čerimo-vic (6,9), Sara Ferfoglia (7,2), Patrick Gre- Dijaki pred oglasno desko na liceju Prešeren gori (6,8), Sara Gregori (8,1), Ivana Hussu (8,0), Anton Jazbec (7,4), Jaš Mi-kac (7,7), Ilenija Sedmach (7,7). Štirim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 2. A razred - izdelali so: David Colja (6,7), Luka Ghira (7,1), Jan Košuta (6,4), Anastazija Pertot (7,1), Jana Prašelj (7,1), Urška Ravbar (7,0), Aleksija Terčon (8,6), Gabrijel Zetko (8,8). 3. A razred - izdelali so: Alessio Caselli (6,1), Martina Debernardi (7,8), Rudi Fermo (7,3), Kevin Kocjančič (8,1), Co-rina Preda (7,8), Simon Regent (7,8), Alexsander Sardoč (7,1). Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. 4. A razred - izdelali so: Karin Čok (7,8), Martina Dobetti (6,9), Rudi Kante (8,2), Erika Legiša (7,5), Mara Mura (7,9), Sara Preprost (7,1), Martina Zubalic (8,8). Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. 5. A razred: k državnemu izpitu je bilo pripuščenih 10 dijakov. Smer gradnje, okolje in teritorij (geometri) 1. G razred - izdelali so: Erik Biagi (7,0), Luka Gregori (8,6), Marko Lončar (7,0), Matilda Travain (7,5), Niko Trento (8,9). Eni dijakinji je bilo ocenjevanje preloženo. 2. G razred - izdelali so: Enrico Alba-nese (8,4), Matej Bencina (8,2), Tomaž Daneu (7,9), Loris Strain (6,5), Anja Struna (7,9), Kevin Visentin (7,6). Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. 3. G razred - izdelali so: Valentina Bi-siacchi (6,8), Ivana Cossutta (8,2), Nada De Walderstein (7,5), Petra Grgic (8,1), Jasmina Gruden (9,1), Jaro Milič (7,3), Tereza Stavar (9,3). Enemu dijaku je bilo ocenjevanje preloženo. En dijak je neocenjen. 4. G razred - izdelali so: Tanja Sossi (8,1). Trem dijakom je bilo ocenjevanje predloženo. 5. G razred: k državnemu izpitu je bilo pripuščenih 5 dijakov. Ena dijakinja ni bila pripuščena. kroma pokrajina trst - Predstavitev mednarodne raziskave Pobalinstvo na šolah Ni zaznati medetničnega pobalinstva - O nasilnih dejanjih je treba v šoli govoriti Le nekaj tednov potem, ko je bil Trst prizorišče nekaterih pobalinskih dejanj, ki so se v enem primeru izrodila v tragedijo, so včeraj na tržaški pokrajini predstavili rezultate raziskave o medetničnem pobalinstvu na šolah. Pri raziskavi, ki sodi v program evropske komisije Fundamental Rights and Citizenship, so sodelovali Center za znanost in raziskave Primorske univerze v Kopru, oddelek za politične in socialne vede univerze v Trstu, evropska univerza iz Cipza, univerza South Bank iz Londona in oddelek za socialne znanosti univerze na Dunaju. V evropskem okviru je že izšla publikacija o raziskavi, ki sta jo uredili Zorana Me-daric in Mateja Sedmak, v Italiji pa je v pripravi knjiga s prispevki italijanskih raziskovalcev. Pri italijanski raziskavi je sodelovalo šestnajst šol iz štirih dežel. Pokrajinska odbornica za mladinska vprašanja Roberta Tarlao in odbornica za delo Adele Pino sta izpostavili nekatere izsledke te raziskave.Iz nje izhaja, da je rasizem prisoten v mladinskem okolju. Mladi pa zaznavajo vsako obliko medetničnega nasilja kot nekaj negativnega, izkušnjo, ki rani in prizadene. Pobalinstvo se vedno bolj pojavlja po spletu in se nato širi v mladinsko okolje, v kraje združevanja mladih. Prisotno je tudi na šolah, a nima tipično medetničnega naboja. Ne kaže se kot skupek nasilnih dejanj proti izbrani žrtvi, temveč je bolj splošnega značaja. Raziskava je zabeležila številne primere spolne prenapetosti. Homofobija predstavlja resen problem in je zelo prisotna pri pobalinskih dejanjih. Mnogokrat so slednja tudi zelo agresivna. Za številne anketirance je nasilno obnašanje razširjeno tako med fanti kot med dekleti, čeprav se izraža na različne načine. Dekleta se pogosteje poslužujejo psihičnega nasilja, ki se izraža z vrsto dejanj ponižanja in žalitve »žrtev«. Ta dejanja so manj razpoznavna, šolnikom jih ne uspe prepoznati, zato so tudi sankcije za tovrstno nasilje redkejše. Ker niso kaznovana pa spodbujajo v ponovitve. Ko pride med mladimi do pobalinskih ali sploh nasilnih dejanj, se je potrebno o njih porazgovoriti. Najhujše je namreč zadevo spregledati, zamižati, kot da se nič ni zgodilo, kajti tak odnos bo posredno porodil novo nasilje. Ljubitelja mamil Tržaški karabinjerji so v četrtek izsledili mladeniča, ki ju je družila »ljubezen« do mamil. 20-letni F.C. se je peljal z vozilom, ko so ga ka-rabinjerji ustavili za rutinski pregled. V avtomobilu pa so našli odmerek marihuane. Zasegli so mu ga in podatke o mladeniču posredovali tržaški prefekturi. Drugi mladenič, 17-letni A.B., si je na barkovljanski obali privoščil »omamljeno« cigareto. Tudi njegovo ime sedaj poznajo na tržaški prefekturi. Dva grama heroina Med nadzorno akcijo v bližini nekdanjega mejnega prehoda pri Škofijah so agenti policijskega komisa-riata iz Milj ustavili avtomobil za rutinski pregled. Kaj kmalu pa so opazili, da se voznik nekam čudno vede. Ko so ugotovili njegovo istovetnost, so spoznali, da je bil silam pregona že znan zaradi prilaščanja tuje lastnine. Po podrobnejšem pregledu vozila so v njem našli 2 grama heroina. Mamilo je bilo zavito v celofan. Zasegli so ga, moški, 35-letni F.L. pa je bil prijavljen tržaški pre-fekturi kot uživalec mamil. Pri Coinu ju je zamikalo Romunski državljanki, 42-letna E.P. in 21-letna N.B., sta se v četrtek podali v trgovino Coin na Korzu Italia, a ne z nakupovalnim, temveč s »prisvojitvenim« namenom. Stegnili sta rokici in nagrabili nekaj blaga. A kaj, ko ju je osebje opazilo in poklicalo karabinjerje. Možje postave so - po odkritju nagrabljenega blaga - uradno potrdili poskus tatvine in ženski prijavili sodnim oblastem, blago pa so vrnili trgovini. Tatiči v plesni šoli V noči na četrtek so neznanci »obiskali« prostore plesne šole Toc Toc v Ul. Destriero. A ne zato, da bi vadili kake plesne korake, saj so povsem spregledali plesno dvorano. Bolj jih je zamikalo tajništvo, kjer so tako neokretno rogovilili, da so pustili za sabo pravo razdejanje, ki je spravilo v obup osebje ob jutranjem odprtju prostorov. V plesno šolo so prispeli forenziki, ki so ugotovili, da so se zlikovci pritihotapili po vlomu vhodnih vrat. Osebje je opravilo obračun »obiska«: kakih 250 evrov, hranjenih v kovinski škatli, ter seveda vrata, ki jih bo treba popraviti. Gorel je suzuki V četrtek ponoči je v Ul. Lazzaret-to Vecchio zagorelo motorno kolo znamke Suzuki 600. Ogenj je uničil zadek, nevarno pa se je približal tanku. Hiter poseg gasilcev je preprečil hujšo škodo. Policija je obvestila lastnika o požaru in uvedla preiskavo, da bi odkrila njegove vzroke. 6 Sobota, 15. junija 2013 TRST vitovska in morje - Predstavitev na tržaškem županstvu Kraški vinogradniki vabijo v nekdanjo glavno ribarnico promocijo kraškega vinogradništva. V imenu vinarjev je spregovoril Kante in podčrtal, da so združili moči v zavesti, da so skupaj več vredni, v tem duhu pa tudi nadgradili sodelovanje s krajevnimi gostinci in deželnim združenjem somme-lierjev. Selitev na tržaško nabrežje omogoča večjo udeležbo občinstva, njihova skrita želja pa je, da bi že prihodnje leto ob tržaški priredili še avstrijsko in nemško različico Vitovske in morje (na Dunaju in v Munch-nu). Prihodnji petek in soboto pričakuje torej nekdanja ribarnica vse, ki bi radi po-bliže spoznali vitovsko. Vstopnina po znižani ceni - 12 evrov (kuponi so na voljo pri sodelujočih restavracijah in barih) omogoča neomejeno degustiranje vitovske in tri de-gustacije hrane. Sodelovati pa bo mogoče tudi pri vodenih pokušnjah, ki so predvidene v petek ob 18. in 20. uri, v soboto pa ob 17.30, 19. in 20.30. Kot je povedal Kante, si vinogradniki veliko obetajo tudi od petkovega posveta Mladi in vitovska, varuhi narave v Trstu (ob 15. uri v hotelu Savoia), na katerem bodo predstavili svojo vizijo teritorialnega razvoja. (pd) Ambicioznost tržaških vinogradnikov je po eni strani vrlina, po drugi prekletstvo ...ampak brez poguma na Krasu preprosto ne gre. Tako razmišlja Edi Kante, predsednik novoustanovljenega Društva vinogradnikov s Krasa, glavnega pobudnika prireditve Vitovska in morje. Praznik avtohtonega vina in krajevne kulinarike so včeraj predstavili na tržaškem županstvu, saj je velika novost letošnje izvedbe ravno nova lokacija. Vitovska in morje se namreč po šestih letih seli z Devinskega gradu na tržaško nabrežje, v nekdanjo glavno ribarnico (Salone degli incanti). O politični podpori, ki jo prireditev, na kateri se bo 21. in 22. junija predstavilo osemindvajset vinogradnikov in štirideset gostilničarjev, uživa med tržaškimi javnimi upravitelji, je pričala njihova množična prisotnost. Prišli so namreč tržaški odbornik za kulturo Franco Mi-racco, njegova kolega Umberto Laureni (kmetijstvo) in Edi Krasu (ekonomske dejavnosti), podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec in občinski ter deželni svetnik Stefano Ukmar. Vsi so podčrtali, da je bila odločitev za odličnost tržaških vinarjev edina prava in jim obljubili, da jim bodo stali ob strani tudi v prihodnje. Izrecno so bile omenjene hude okoljevar-stvene omejitve, ki kmetom in vinogradnikom otežujejo delo: Gabrovec je jasno rekel, da se mora deželna uprava bolj angažirati na tem področju, zlasti s spoštovanjem protokola Prosecco DOC, ki že predvideva vrsto akcij za ovrednotenje in Sodelujoči vinarji: Kmetija Fabjan, Kmetija Košuta Martin, Kraška domačija Bajta, Bole Andrej, Rubijski grad, Colja Jožko, Čotar Branko & Vasja, Čotova klet, Domačija Lisjak Na Krasu, Ferfoglia Andrej, Grgič Igor, Kante Edi, Kocjančič Rado, Lupinc Matej, Milič Andrej, Milič Stanko, Parovel, Per-narčič Boris, Škerlj, Škerk Sandi, Vinarstvo Širca-Kodrič, Vina Štemberger, Vina Štoka, Vinakras Sežana, Vinarstvo Emil in Ken Tavčar, Vina Pietra, Vinarstvo Rebula, Zidarich Bejamin. Sodelujoči gostilničarji: Ai Fiori, Al Bagatto, Al Cavalluccio, Al Pescatu-rismo, Antica Ghiacceretta, Bak, Bar Buffet da Roby, Dama Bianca, Ego/ Ex-pomittelschool, Majda /Miljo, Posta, Gustin, Gastronomia RV, Društvena gostilna Gabrovec, Nero di Seppia, Risorta, Al Moro, Tenda Rossa, Bar X, Da Andrea, Bandierette, Tommaseo, Chimera Di Bacco, Devetak, Domačija Novak, Kraljestvo Pršuta, Špacapan, Riva 16, Pepe Nero Pepe Bianco, Ri-stobar Antico Panada, Križman, Sardoč, Scabar, Bita, Al Faro. občina - Sprejem slikarja Bogdana Groma Včeraj danes Gromova Luna bo odslej sijala v muzeju Revoltella Danes, SOBOTA, 15. junija 2013 VID Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 11.50 in zatone ob 0.33 Jutri, NEDELJA, 16. junija 2013 BENO VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,5 stopinje C, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 3 km na uro sever, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,3 stopinje C. [I] Lekarne Slikar Grom in kulturni odbornik Miracco Luna nad kanjonom Frijoles bo odslej visela na stenah tržaškega muzeja Revoltella. Sliko Moon over Friojles Canyon je namreč 94-letni slikar Bogdan Grom včeraj podaril Občini Trst oziroma mestnemu muzeju na Trgu Venezia, ki razpolaga z bogato zbirko sodobne umetnosti. Ravno tu so leta 2001 tudi postavili večjo razstavo tega v Devinščini rojenega slikarja, ki že več desetletij živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Grom je kot znano pred nekaj dnevi zapustil petindvajset likovnih del Pokrajini Trst. Do tokratne predaje je prišlo med včerajšnjo krajšo slovesnostjo v modrem salonu na tržaškem županstvu. Odbornik za kulturo Franco Miracco je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da sta v občinski palači na Velikem trgu istočasno obcina trst potekala dva s slovenskim svetom povezana dogodka: v eni sobi predstavitev prireditve Vitovska in morje, o kateri poročamo v zgornjem članku, v reprezentančnem salonu pa sprejem uglednega slikarja. Izpostavil je ugled, ki si ga je Grom pridobil na mednarodni likovni sceni, a tudi močne korenine, s katerimi je ostal vse življenje vezan na domači Kras. In res, tudi podarjena slika nosi v sebi nekaj Krasa. Grom je namreč dejal, da je Luno nad kanjonom Frijoles navdihnil spomin na neko »drugo« luno, ki je pred sedemdesetimi leti osvetljevala kraško noč, mladega umetnika in njegovo prijetno družbo. Zato tudi naslikana kanjonska pokrajina spominja na kraško. V Ameriki ustvarjena slika se je včeraj tako rekoč vrnila domov. (pd) Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Zavlje - Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do SKD VESNA v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV priredi PESEM NE POZNA MEIA Zborovska revija Nastopajo zbori iz Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske Danes, 15. junij Ljudski dom v Križu ob 19-30 ZKB £ rcfc Srenja-Jus Križ 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 3«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quando meno te lo aspetti«. ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Il ministro«. CINECITY - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Hates - House at the end of the street«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Niente puo' fer-marci«; 15.40, 18.45, 19.40, 21.50 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45, 22.15 »Una notte da leoni 3«; 19.10, 21.45 »Fast & Furious 6«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »After Earth -Dopo la fine del mondo«; 15.30, 17.35 »Epic«; 15.15, 17.10 »Monster & Co. 3D«. FELLINI - 16.00, 19.20 »Paulette«; 17.30, 21.00 »Tutti pazzi per Rose«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Il fondamentalista riluttante«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40 »Epic«; 18.15, 20.00, 21.40 »Killer in viaggio«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.45, 16.05, 20.20, 22.30 »Čas po zemlji«; 12.40, 18.20, 21.00 »Hitri in drzni 6«; 16.30, 20.10, 22.10 »Izhod«; 18.15, 20.40, 23.00 »Mojstri iluzij«; 17.30 »Najboljša ponudba«; 14.30, 18.10, 19.00, 21.10, 23.15 »Prekrokana noč 3«; 12.20, 13.50, 16.00, 18.10 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 11.30, 13.20, 15.20, 16.50 »Skrivnostni varuhi gozda«; 20.30 »Veliki Gatsby 3D«; 12.00, 16.10 »Zambezija«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Tutto tutto, niente niente«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »After earth«; Dvorana 3: 18.50, 21.00 »Il grande Gatsby«; 18.40 »Niente puo' fermarci«; Dvorana 4: 15.30, 17.00 »Monster & Co.«16.30, 20.30, 22.15 »Hates - House at the end of the street«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; Dvorana 2: 16.30, 18.15 »Monster & Co. 3D«; 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 3«; Dvorana 3: 18.00, 21.10 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.15 »Solo Dio perdona - Only god forgives«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Quando meno te lo aspetti«. H Šolske vesti SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na in-fo@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). S Poslovni oglasi KMETIJSKO PODJETJE OTA Boljunec 600 nudi ekstradeviško oljčno olje. Urnik: petek 16.00-18.00, sobota 10.00-12.00. Tel.333-8487255, 333-5450076 GOSTILNA NA KRASU išče kuharico/kuharja. Tel.:3454648151 SEŽANA, oddam GARSONJERO! Kontakt 0038651768023 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3384966680 ali 040-910393. PODARIMO mucke. Tel. št. 040213701. PRODAM STANOVANJE v celoti opremljeno in dobro ohranjeno, 70 kv.m., v lepem zelenem okolju (Pod-lonjer). Plačilo po dogovoru. Tel. št.: 338-1464643. PRODAM diationično štirivrstno harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g za 1200,00 evrov. Tel. št.: 335-8123791. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete, nudi pomoč pri učenju osnovnošolskim otrokom. Tel. 340-9732328. VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure). Id Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Toplo vabljeni! V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak, na ogled razstava Čarobna nitka. Tel. 040-200782. V REPNU na Orešju je odprta osmica. Toplo vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. / TRST Nedelja, 16. junija 2013 7 /J/S A 2073 GODBENO DRUŠTVO 'Viktor Parma" Trebče \ Praznovanje 7 \ ioo-letnice godbe Na vrtu Ljudskega doma v Trebčah PROGRAM Danes, 15. junija 2013, ob 20. uri koncert gostujočih godb. Nastopata Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob. JUBILEJNI KONCERT 30. junija 2013 ob 20. uri Godbeno društvo Viktor Parma Danes se sreča z Abrahamom naša draga Ada Obilo zdravja, sreče in zadovoljstva ji želimo Radivoj, Karin, Ketty, Vesna, Ada, Albin in Zaira Čestitke Dragi moji teti VIDI za dočakanih 90. sončnih let ti vošči iz srca Nada. Pridružujeta se tudi Mario in Olga. Naša draga VIDA GHERLANI90 let slavi in še na mnoga leta ji želimo vsi mi. Loredana, Denis z Elen, Nataša z Dejanom ter mala Ivan in Peter. ZÜ] Obvestila OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00. SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor danes, 155. junija, ob 18!. uri na sedežu v Sliv-nem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost. TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje »Nazaj v taborniški raj 2013«. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do danes, 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti ta-borniskiraj@gmail.com ali na tel. št. 3394120280 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 15. junija, ob 13.00 iz Padrič odhod avtobusa za nastop v Podbrdu; v torek, 18. junija, ob 20.45 redna pevska vaja. LEICESTER od 3. do 10. avgusta: znanstve-no-kulturni inštitut Mandala, v okviru projekta 4.3 Mladi v Akciji, vabi mladega udeleženca/ko (20-35 let) na seminar o socialnih pravicah manjšin, ki bo potekal v angleščini. Zainteresirani/e naj pošljejo CV in motivacijsko pismo na mandalainstitu-te@gmail.com najkasneje do 16. junija. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZSKD za osnovnošolce »Mala akademija estetske vzgoje« bodo od 27. do 31. avgusta v Mladinskem zdravilišču in leto- Društvo Finžgarjev dom in Slovenska prosveta vabita na premiera komedije KROJAČ ZA DAME Izvajajo mladi Slovenskega kulturnega kluba Režija: Maruška Guštin in Patrizia Jurinčič Finžgarjev dom, nocoj ob 20. uri SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave v KAVARNI GRUDEN Nivea Mislei BAKRENI ODSEVI danes, 15. junija, 2013, ob 18. uri Predstavil jo bo DEZIDERIJ ŠVARA. višču na Debelem rtiču (SLO). Za informacije in vpisovanja so na razpolago uradi ZSKD (040-635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.00-18.00: prvi 17.-21. junij; drugi 1.-5. julij; tretji 15.-19. julij; četrti 29. ju-nij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel/fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. OČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT vNa brežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za dopust od ponedeljka, 17. do vključno četrtka, 20. junija. PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki bo od 1. julija do 7. septembra v Bazovici, v sodelovanju z ZSŠDI- jem. Vpišete se lahko v uradu (Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 13.00 in ob sredah od 12.30 do 16.00) ali preko spletne strani www. me-lanieklein.org. SLORI - razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 17. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 19. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ONAV - Vsedržavno združenje pokuševal-cev vina, vabi na večer posvečen Lam-bruscom, ki bo potekal v sredo, 19. junija, ob 20.00 v restavraciji v pristanišču Sv. Roka v Miljah. Informacije in vpis na tel.: 333-9857776 in trieste@onav.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV -TRST vabi člane in vse slovenske čebelarje, ki bi se radi vključili v društvo, na srečanje, ki bo v četrtek, 20. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. ORATORIJ V MARIJANIŠČU: za osnovno šolo počitniški dnevi bodo potekali od ponedeljka 1., do vključno petka, 5. julija. Začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden dan kopanja na morju, dan izleta v planine in 3 dni dejavnosti v Marijanišču. Ostale informacije in vpisovanje do 20. junija na tel. 335-8186940. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v drugem sklicanju v četrtek, 20. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. KD SLOVAN s Padrič, v sodelovanju s ŠZ Gaja, organizira 13. nočni orientacijski tek Lov na mrjasca, ki bo v petek, 21. junija, na Pa-dričah. Letošnja novost je lažja družinska proga. Obvezna je predprijava po e-pošti: kdslovan@gmail.com. Informacije na tel. 349-7386823. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 23. junija, od 20.30 v Šempolaj (pri kalu) na tradicionalno kresovanje. FOTOVIDEO TRST 80 organizira »Začetni-ški tečaj fotografije«, od 24. junija do 6. julija. Informacije na www.trst80.com ali na tel. 347-7937748 (Mirna). Vabljeni! OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do srede, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. SSO sklicuje zasedanje Izrednega občnega zbora, ki bo v sredo, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Zasedanje Deželnega sveta pa bo vedno v sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v dvorani Finžgar-jevega doma na Opčinah. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba nadaljevala v juniju ob torkih od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi brezplačno poskusili pilates vadbo. ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev. KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SKD VIGRED organizira od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, poletno delavnico »V naravi se radi igramo! Z igro, petjem, glasbo, plesom, itd... se skupaj naučimo kako lahko za bolj zdravo in čisto okolje tudi mi otroci poskrbimo« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, na pokritem prostoru pod vrtcem v Šempolaju. Mentorji: Kim Furlan, Jelka Bogatec, Serena Picco in Aljoša Saksida. Urnik: od 07.45 do 13.30. Prijave in info na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 380-3584580. ŠOLA POLETNEGA OBREZOVANJA: 6 ur tečaja pod mojstrsko taktiko izvedenke Nataše Riggi. Spoznali boste osnovne tehnike zelenega obrezovanja sadnih dreves ter šli v vrt in se sami preizkusili v obrezovanju - direktno v sadovnjaku v živo! Uvod v šolo obrezovanja bo 1. julija, ob 18.00. Prijave na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org). MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in oderske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 347-1621659, info@acca-demialiricasantacroce.com. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com. 0 Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE »Fortu-nato Pavisi«, Ul. Mazzini 30, organizira konferenco na temo »V imenu očeta« danes, 15. junija, ob 20. uri. Predaval bo Sergio Maria Francardo. FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PRO-SVETA vabita na premierno uprizoritev komedije Krojač za dame. Izvaja mladinska dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba pod mentorstvom Maruške Guštin in Patrizie Jurinčič. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah danes, 15. junija, ob 20. uri. GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert s flavto v poletno noč, ki bo danes, 15. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-letnice godbe, vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: danes, 15. junija, ob 20. uri Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert God-benega društva Viktor Parma. KRIŠKI TEDEN: SKD Vesna, v sodelovanju z ZSKD, vabi na niz prireditev: danes, 15. junija, ob 19.30 v Ljudskem domu Zborovska revija Pesem ne pozna meja, nastopajo zbori iz Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske; v sredo, 19. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu »Podobe Križa« - fotografska razstava Lorenza Bogatca -Bruži in pokušnja vin kriških vinogradnikov. Katalogi fotografij na ogled v gostilni La Lampara, v barih Andre, pri Bojani in v Bennigan's pubu 1902; v nedeljo, 23. junija, v sodelovanju s Š.D. Mladina, pohod po ledinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Kala, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina - Karalic pri Procesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade. ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »Radi-ci-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni. RIBICE klekljarska skupina SKD Lipa iz Bazovice obvešča, da je v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici do nedelje, 16. junija, odprta razstava »Ples v maskah« s sledečim urnikom: sobota in nedelja 9.00-12.30 in 17.00-20.30, ostali dnevi 17.00-20.30. SKD LIPA iz Bazovice prireja v nedeljo, 16. junija, ob 20.45 na vaškem trgu M'zar-ju zaključni koncert »Pesem na M'zar-ju«. Sodelujejo otroški zbor Slomšek, MePZ in MoVS Lipa ter pihalni orkester Kraška pihalna godba iz Sežane. V slučaju slabega vremena bo koncert v dvorani Športnega centra Zarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 17. junija, v Peterlino-vo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev knjige Pavleta Merkuja »Nomi di persone e luoghi nei registri medioevali del Capitolo di San Giusto in Trieste«. O delu bo spregovorila prof. Dragica Čeč z Univerze na Primorskem. KMEČKA ZVEZA vabi člane na srečanje, ki ga prireja Tržaško zdravstveno podjetje za predstavitev projekta »Mali lokalni proizvajalci«. Srečanje bo v ponedeljek, 17. junija, ob 17. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio št. 2. DUHOVSKA ZVEZA vabi na predavanje dr. Jožeta Bajzeka »Moj boj za osebno vero« v sredo, 19. junija, ob 20. uri v domu v Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu. SKD SLOVEN EC vabi v četrtek, 20. junija, ob 21.00 v park Hribenca v Zabrežec na Mladinski kulturni večer. Sodelujeta Mlpz Tončka Čok iz Lonjerja pod vodstvom M. Pur-gerja in mladinska dramska skupina Breg z igro Z. Petana »Cirkus z divjega zahoda« v režiji B. Hrvatič. ZTT IN KNJIŽNICA KOMEN vabita na pesniški večer s Cirilom Zlobcem in koncert dua Martina in Marko Feri. Dogodek bo v četrtek, 20. junija, ob 19.00 pri Davidu in Martini, Volčji Grad pri Komnu, 54. PREŠERNO 110 LET: SKD F. Prešeren Bo-ljunec vabi na niz prireditev ob praznovanju obletnice društva: v petek, 21. junija, od 20. ure dalje na dvorišču društvenega bara na G'rici, koncert mladih ustvarjalcev in žur s skupinama Coloured Sweat in Black Mamba Rockexplosion; v soboto, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara na G'rici, glasbeno-gledališka predstava Grand pok! v izvedbi treh virtuoznih ustvarjalcev iz Slovenije in v režiji M. Bratu-ša, sledi glasbena zabava v živo s skupino Klapa iz Brega; v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri društvene igre na jami: športno/kulturno/zabavno tekmovanje med vasmi iz Brega, ob 20.00 nagrajevanje iger in natečaja Ex-tempore, nastop harmonikarja M. Hatlaka, bivšega člana skupine Terrafolk in domače moške pevske skupine »Fantje pod Latnikom« pod vodstvom M. Purgerja, sledi prižig tradicionalnega svetoivanskega kresa na Jami. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo »Country night Trebče pod zvezdami« v petek, 21. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah z nastopom plesne skupine društva American Country Dance Trieste. SKD BARKOVLJE IN GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabita na koncert Pod zvezdami: Nova Filharmonija - Toccata&fuga. Dirigent Simon Perčič. V nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bo-nafata 6. Koncert je omogočila ZKB. V primeru slabega vremena koncert odpade. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine - Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist; dirigent - Aljoša Tavčar). REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20.30 na vrtu sedeža SKD Bar-kovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. S Izleti MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 29. junija. Povratek v poznih večernih urah, saj se na ta dan podaljša odprtje. Prijave do danes, 15. junija, preko facebooka, e-maila mtk.treb-ce@gmail.com ali tel. št. 348-3288130 (17.00-19.00). Pohitite s prijavo, ker so mesta omejena. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva Konferenca vabita na izlet v Celje v sredo, 26. junija: ogled mestnih znamenitosti in Starega gradu, kosilo v domu sv. Jožefa z ogledom kraja. Info in vpisovanje do 20. junija: 040-225468 (zvečer), 347-1444057 (Vera), 3475469662 (Ivica). KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija sta na razpolago enoposteljna in dvoposteljna soba. Zainteresirani naj čimprej pokličejo na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. FANTOVSKA IN DEKLIŠKA in Pustni odbor iz Boršta in Zabrežca organizirata v soboto, 6. julija, voden izlet po Istri z ogledom treh znanih kleti v Groznjanu in Momjanu. Informacije na tel. 334-8228994 (Boris) in 3463012323 (Aleksija). KRU.T vabi v nedeljo, 7. julija, na voden izlet na odkrivanje malih skrivnosti Sevnice in okolice. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. 2007 2013 Norma Zudich por. Gruden (Meri) Vedno z nami v najlepšem spominu. Tvoja družina Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 16. junija 2013 TRST / projekt jezik - lingua - SLORI predstavil zbornik Med drugim in tujim jezikom Slovenščina vse bolj zanimiva Kljub temu pa je raven pridobljenega znanja med tečajniki dokaj skromna - Potrebovali bi Center za slovenski jezik Slovenščina je v našem prostoru čedalje bolj zanimiva, saj se organizacija in obisk tečajev slovenščine za odrasle v obmejnem pasu dežele Fur-lanije Julijske krajine iz leta v leto večata. Ti podatki so nedvomno spodbudni, Slovence v Italiji pa pa morajo siliti v razmislek: o načrtovanju razvoja tega področja izobraževanja, o planiranju jezikovne politike in ne nazadnje o lastni prihodnosti. Izsledki raziskave o poučevanju slovenščine kot drugega oz. tujega jezika pri odraslih v obmejnem pasu Fur-lanije Julijske krajine, ki ga je opravil Slovenski raziskovalni inštitut v sklopu strateškega evropskega projekta Je-zik-Lingua, odpira še veliko vprašanj. V sklopu raziskave je izšel tudi zbornik z naslovom Med drugim in tujim jezikom. Njegova predstavitev je potekala včeraj popoldne v dvorani Tes-sitori na trgu Oberdan. Dogodek je povezovala Suzana Pertot, znanstvena koordinatorka projekta Jezik-Lingua. Za uvodne besede pa je poskrbel njegov project manager Ivo Corva, ki je tudi predstavil projekt. Zbornik se deli na štiri poglavja. O prvem, kjer so si prizadevali opisati zgodovinski razvoj in sliko trenut- Govorniško omizje na včerajšnji predstavitvi kroma nega stanja tega izobraževalnega področja, je spregovoril Štefan Čok. Raziskovalno delo je opravil z Devanom Jagodicem, s katerim je tudi uredil zbornik. Podatki so jasni: ponudba tečajev slovenščine za odrasle in organizatorji le-teh so se med letoma 1992 in 2002 izrazito povečali. Na to so nedvomno vplivale tudi družbenopolitične spremembe v širšem prostoru. Drugi raziskovalni sklop, ki ga je podpisal ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic, je v obliki ankete podrobno analiziral obiskovalce tečajev. Poudariti gre, da so njihova pričakovanja ob vpisu precej nizka. Prav tako je njihovo obvladovanje slovenščine, tudi po zaključku tečajev, skromno. Še zlasti pa gre izpostaviti njihove redke poskuse rabe slovenščine. Ti so odvisni tudi od oko- lja, v katerem je možnost rabe manjšinskega jezika premalo uveljavljena. V tretjem raziskovalnem sklopu je Maja Mezgec opravila deset poglobljenih intervjujev z učitelji slovenščine na tovrstnih tečajih: vsi pogrešajo, ob porastu povpraševanja, urejeno infrastrukturo tega področja izobraževanja. Po mnenju Mezgečeve bi potrebovali Slovenci v Italiji Center za slovenski jezik, ki bi skrbel med drugim za promocijo slovenščine, za izpopolnjevanje kadra in za pripravo ustreznega učnega gradiva. Ta ustanova bi lahko delovala tudi kot izpitni center, ki bi poskrbel za preverjanje in potrjevanje usvojenega znanja jezika. Sara Brezigar je potegnila zaključke raziskave. »Nove razsežnosti učenja slovenščine predstavljajo velike priložnosti za slovensko narodno skupnost v Italiji,« ugotavlja Brezigar-jeva. Izkoristiti jih je treba pri pridobivanju novih članov narodne skupnosti. Ta pa ne more in ne sme, po mnenju Brezigarjeve, temeljiti na konceptu etnične čistosti, če stremi tako k razvoju, kot tudi k samemu preživetju. Za to sta nujna možnost rabe slovenščine v javnosti, ki jo spodbuja v prvi vrsti vidna dvojezičnost. (mlis) opčine - Mladi SKK Premiera Feydeaujevega Krojača za dame Nocoj bo v Finžgarjevem domu na Opčinah s pričetkom ob 20. uri premierno zaživela uprizoritev komedije Georgesa Feydeauja Krojač za dame v izvedbi mladinske dramske skupine Slovenskega kulturnega kluba in režiji Maruške Guštin in Pa-trizie Jurinčič. Mladi igralci so se v minulih sezonah predstavili publiki s predstavama Dogodivščine v slačilnici in Razbojnice, ki ju je napisala in skupaj z Maruško Guštin režirala Patrizia Jurinčič, letos pa se je mladinska skupina, ki trenutno šteje enajst članov, starih med 14 in 18 let, spopadala z znanim dramskim besedilom Krojač za dame, ki ga je preoblikovala Patrizia Jurinčič. Glavni junak oz. vodilna nit Feydeaujeve komedije je prevara, ki je žal večkrat protagonist tudi našega vsakdana. Liki v komediji se s prevaro spopadajo na različne načine. A srečen konec, za katerega se je odločil Feydeau, nima mesta v tej priredbi. Kljub ohranitvi komične perspektive na temo prevare in neverjetnih zapletov, pristane predstava na realnih tleh. bazovica - Razstava še danes in jutri Razkošje minulih dni Na ogled plesna oblačila, ki so jih izdelale klekljarice skupine Ribice V dvorani Gospodarskega združenja v Bazovici je še danes in jutri odprta razstava razkošnih oblačil in čipk Ples v maskah. Odprli so jo prejšnji petek s pravcatim defilejem, ki so ga oplemenitile tri mlade harfistke in pisateljica Tončka Sta-nonik. Razstavo so pripravile marljive članice SKD Lipa - sekcija Ribice, ki so v dveh letih neutrudnega dela izdelale izbor staromodnih oblek, kakršne so nekoč na plesnih zabavah uporabljali plemenitaši n uglednejši meščani. Razstavo bogatijo še slike umetnika Piera Conestaba. Ogled je možen še danes in jutri med 9. in 12.30 ter med 17. in 20.30. Jutri v Bazovici prireditev Lipa Pesem na M'zarju Kulturna sezona SKD Lipa iz Bazovice se naglo bliža zaključku. Tudi letos je bilo dela in truda veliko, seveda ni manjkalo niti zadoščenj. Poleg uspešnih koncertov, ki so jih pripravili MePZ Lipa in MoVS Lipa, aprilski dobrodelni koncert in majska revija Fantje pojejo na vasi, je se na ogled v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici razstava oblek in izdelkov skupine kle-kljaric Ribice. Zaključna prireditev društva Lipa Pesem na M'zarju bo jutri, 16. junija, na bazovskem trgu M'zarju, kjer se bodo predstavili vaški zbori: otroški pevski zbor A.M.Slomšek, mešani pevski zbor Lipa in moška vokalna skupina Lipa. Letošnji gost večera bo Kraska pihalna godba iz Sežane, ki deluje od leta 1992 in je lansko leto praznovala 20-letnico delovanja. Prisluhnili bomo mladi, obetavni in uspešni godbi, ki jo vsa ta leta uspešno vodi Ivo Basic. Po predvidevanju se nam obeta prijeten koncert pod zvezdami, ki se bo pričel ob 20.45 na M'zarju, v primeru slabega vremena pa se bomo preselili v Športni center Zarja. Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice toplo vabi k polnoštevilni udeležbi. šempolaj - Kulturno društvo Vigred Skuhali so supermineštro Igrico uprizorili otroci iz gledališke delavnice - Dan prej večer mladinskega petja in glasbe Kulturno društvo Vigred iz Šempolaja je pred kratkim priredilo kar dva kulturna večera ob zaključku šolskega leta. Prvi je bil na vrsti prejšnji teden, ko so na prostoru pod vrtcem v Šem-polaju nastopili otroška pevska skupina Vigred in mladinska glasbena skupina Vigred »Kraški fenomeni«, ki ju vodita Serena Picco in Aljoša Saksida, otroška in mladinska plesna skupina Vi-gred (mentorica Jelka Bogatec), mladinski orkester godbenega društva Na-brežina (učitelj Peter Pačnik), skupina To smo mi, ansambel Rock na bndimi, ansambel Upnska mularija, skupina Turbo polka in harmonikaša Jan Novak in Erik Purič. Naslednjega dne pa je bila v Štalci premiera igrice Gledališka su-permineštra (na sliki Kroma), katere tekst in režijo je podpisala Kim Furlan. Predstavo so uprizorili otroci, ki so med šolskim letom redno obiskovali dru- štveno gledališko delavnico »Mi se gremo gledališče«. Za popestritev večera so poskrbeli člani mladinske glasbene skupine Vi- gred »Kraški fenomeni«. Z igrico bo dramska skupina Skd Vigred nastopila tudi na festivalu amaterskih skupin v Mavhinjah. Mešani pevski zbor Slovenec - Slavec med nedavnim nastopom v Bojnicah na Slovaškem mirna viola MEPZ Slovenec-Slavec na festivalu »FestInCoro« v Gradišču ob Soči Jutri se bo združeni MePZ Slovenec-Slavec iz Ri-cmanj in Boršta udeležil druge izvedbe »FestInCoro« -festivala posoškega zborovstva v Gradišču ob Soči v organizaciji zborovskega združenja USCI ter ZSKD. Celodnevni festival se bo pričel dopoldne s sakralnimi pro- grami pri mašah in »koncertnimi aperitivi« v Gradišču in okoliških krajih. Popoldne bo sakralni koncert v gra-diški cerkvi in več koncertov na odprtem. Praznik zbo-rovstva ob evropskem dnevu glasbe se bo zaključil s skupnim petjem vseh sodelujočih zborov dežele v gradiškem mestnem parku. Zbor Slovenec-Slavec bo pod taktirko Danijela Grbca v imenu slovenskih zborov ZSKD nastopil bo z individualnim ljudskim programom in na zaključnem koncertu. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 15. junija 2013 9 SLOVENIJA TA TEDEN Sila kola lomi Darja Kocbek Kar se doslej ni posrečilo nobeni vladi, se bo nemara levosredinski koaliciji Alenke Bratušek - uvesti davek na nepremičnine. Predlogu zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance in bo do konca junija v javni razpravi, ostro nasprotujejo na gospodarski zbornici, kmetje pa so zagrozili z državljansko nepokorščino. Da utegne novi davek na nepremičnine močno prizadeti zlasti upokojence, ki živijo sami, pa opozarjajo še na zvezi društev upokojencev. Ministrstvo za finance predvideva, da bo davek na nepremičnine s prihodnjim letom nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, ki jih zdaj plačujejo lastniki nepremičnin. Obdavčene naj bi bile vse vrste stavb in zemljišč, zavezanec za davek pa bo lastnik, fizična ali pravna oseba. Osnova za obdavčitev bo tržna vrednost, ki jo bo julija na novo določila geodetska uprava (Gurs). Za stanovanja je predlagana 0,15-odstotna stopnja davka, za poslovne in industrijske nepremičnine 0,8-odstotna, za nepremičnine za druge vrste rabe 0,5-odstotna stopnja, prav tako pa za zemljišča in sicer ne glede na to, ali gre za kmetijska ali gozdna. Višja stopnja davka je predvidena za prazna stanovanja (0,45 odstotka) in za neizkoriščena zemljišča (1,5 odstotka). Na ministrstvu za finance so izračunali, da bi s predlaganim davkom na nepremičnine v državnem proračunu zbrali dodatnih 240 milijonov evrov, občine pa 40 milijonov evrov. Na ministrstvu so tudi izračunali, da bodo lastniki stanovanj, če bo njihov predlog obveljal, novega davka plačali v povprečju dvakrat več, kot zdaj plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zem- ljišča. Lastnik 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani, ki ga geodetska uprava vrednoti 153.000 evrov, zdaj denimo plača 120 evrov nadomestila. Če v njem prebiva, bi po novem nepremičninskega davka plačal 230 evrov, če pa v njem nima stalnega prebivališča in ga ne oddaja, pa 690 evrov. »Predlog davka na nepremičnine, ki bi zvišal obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin za 13 odstotkov in s tem dodatno obremenil gospodarske subjekte, je povsem nesprejemljiv,«, so se na predlog novega davka ostro odzvali na gospodarski zbornici Slovenije. Ministrstvo za finance pozivajo, naj predlog zakona umakne, kajti s 1. julijem bo gospodarstvo že dodatno obremenila višja stopnja davka na dodano vrednost, od začetka leta gospodarstvo že plačuje višje prispevke za obnovljive vire energije, hkrati mu grozijo še selektivni davki ali dajatve, kot sta davek na sladke pijače in višji prispevki za zdravstveno blagajno. Da bo zaradi nezmožnosti plačila predvidenega davka na nepremičnine propadla marsikatera kmetija ali pa bo prodana tujcem, pa ministrstvo za finance opozarja Kmetijsko-gozdarska zbornica. Da se to ne bi zgodilo, bi bilo treba po njenem mnenju plačila novega davka oprostiti kmetijska in gozdna zemljišča, pa tudi stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in stanovanju oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Gospodarska poslopja kmetij in stanovanjske površine so namreč osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, poleg tega so ta zemljišča že obdavčena na podlagi katastrskega dohodka, pravi predsednik zbornice Cvetko Zupančič. Po izračunih Kmetijsko-gozdarske zbornice bi povprečno velika slovenska kmetija, ki po podatkih statističnega urada zajema stanovanjsko hišo, hlev, kozolec in 6,4 hektarja obdelovalnih površin, morala plačati najmanj 1000 evrov davka na nepremičnine. Če ima še nezazidana stavbna zemljišča, bi morala odšteti še več. Kmetijsko-gozdar-ska zbornica od ministrstva za finance pričakuje konstruktiven dialog. Če na ministrstvu za njene pripombe in predloge ne bo posluha, Cvetko Zupančič ne izključuje, da se bodo kmetje odločili za nepokorščino. Državne in občinske oziroma javne nepremičnine bodo iz obdavčitve izzvzete, ne pa tudi sakralni objekti. Pri Slovenski škofovski konferenci pravijo, da predlog zakona še preučujejo in hkrati opozarjajo, da so vse nepremičnine v lasti Cerkve že obdavčene po veljavni zakonodaji, razen objektov za bogoslužno rabo. O urejenosti nepremičninskih evidenc za zdaj ni bilo veliko govora, čeprav je računsko sodišče pet let po nekajkrat dopolnjevanem in podra-ženem popisu nepremičnin pri preverjanju popolnosti in kakovosti podatkov registra ugotovilo, da obstaja tveganje, da geodetska uprava ni evidentirala vseh nepremičnin, podatki o popisanih pa so nezanesljivi, zastareli ali pomanjkljivi. Na Gursu medtem zagotavljajo, da se napake lahko pojavijo pri največ nekaj odstotkih nepremičnin, vendar tudi nekaj razvpitih primerov črnih gradenj, ki so prišli na dan zadnje mesece, in dejstvo, da gre skupno število v zadnjem desetletju nezakonito postavljenih objektov v deset tisoče, ne zbuja pretiranega zaupanja v ta zagotovila. Dvomiti v vladno odločenost za uvedbo davka pa vseeno ne kaže, kajti javno-finančne težave kola lomijo. EDiNOST TA TEDEN Novinarji Edinosti so tokrat poročali o zadnjih volitvah. »V splošnem je treba pripomniti, da je pri ožjih volitvah pokazal zlasti naš II. okoličanski okraj, da zna čuvati svoj narodni slovenski značaj. Naš narodni kandidat gospod dr. Just Pertot je dobil 1278 glasov napram 1068 v prvi volitvi, dočim je slovenski socijalni demokrat Kopač zaostal z 818 glasovi v manjšini. Naš narodni kandidat je zmagal torej z večino 460 glasov. Ker je glasovalo v ožji volitvi 2329 volilcev, torej celo 47 več nego prvikrat in je bilo med temi glasovi le 234 glasovnic neveljavnih in praznih, je jasno, da so glasovali sedaj tudi vsi oni volilci, ki so pri prvi volitvi oddali svoje glasove kamoraškemu kandidatu in da se je uresničilo naše mnenje, da se bo marsikomu med njimi zbudila vest in da bo oddal svoj glas po svojem notranjem prepričanju, ne pa tako, kakor so mu za prvo volitev ukazali njegovi magi-stratni kamoraški gospodarji. Prirastek 164 glasov, ki ga je dobil na svojih glasovih socijalnodemokratski kandi- PRED 100 LETI dat, je gotovo pripisati kamoraškim volilcem. Za volitve v mestnih volilnih okrajih moramo poudarjati pred vsemi naravnost vzorno disciplino naših volilcev v I. in VI. volilnem okraju, ki so s svojim discipliniranim nastopom pripomogli socijalnodemokratskim kandidatom do sijajne zmage. Zvečer se je zbrala pred Narodnim domom velikanska množica naših ljudi, ki so se potem zgrnili v veliko dvorano, kjer je izpregovoril zbranim predsednik političnega društva Edinost gospod dr. Wilfan. Poudarjal je velikanski pomen sedanjih volitev za tržaške Slovence in opominjal zborovalce, naj resno in trezno razmotrirajo te volitve in se ne dajo zavajati h kakim nepremišljenostim. Rekel je med drugim: »Ne bojujemo se za kake historične krivice, kakor laškoliberalna kamora, ne, nam ne gre za preteklost, mi se bojujemo za prihodnost, za pravico! Volitve so pokazale, da smemo z vso upravičenostjo pričakovati boljše bodočnosti.« TA TEDEN A PBIMOHSKI DHEVHIK V l.ll .1 III JLIL . Il I IIL'1 ■ I ■ II ■ l-li I I ■ 11.11 lil 1 ■IS. .1 PRED 50 LETI Tudi pred petdesetimi leti je vreme nagajalo tako kot danes in povzročalo tudi veliko škodo. »Po našem Krasu je divjala huda ura. Treskalo je in grmelo kot na sodni dan, lilo kot iz škafa, v nekaterih krajih pa je padala toča, tako da so bili Vojnik, okoliški griči, travniki in njive vsi beli. Od daleč se je zdelo, da je pokrajino od Nabrežine do Repni-ča prekrila snežna odeja, bila je toča, ki se je vsula ponoči med eno in trejo uro. Najbolj je prizadeta vas Repnič, delno Zgonik, nekoliko Gabrovec in Prečnik. Škodo, ki jo je toča povzročila na trtah, krompirju, fižolu in drugih pridelkih, ni moč še oceniti. Škoda je zlasti v Repniču zelo velika, saj je toča zbila zarodek na trtah, ki so pred kratkim začele cveteti, in na krompiriščih, ki jih je oklestila. Tudi pri Nabrežini in Šempolaju je padala toča, toda ni povzročila take škode, ker je padala z dežjem. Okrog ene ure se je najprej vsul dež, nato je začela padati toča z dežjem, pa je prenehal dež in je suha toča klestila vse vprek. Razen toče je povzročil precejšnjo škodo, zlasti na njivah v dolinah, naliv, ki je nanesel zemljo in kamenje. Tudi po vaseh je bilo vse polno nanešenega materiala, ki so ga domačini odstranili. Toča in vihar je seveda tudi poškodovala električne in telefonske naprave, tako da so bile nekatere vasi brez električnega toka tudi po dvanajst ur. Kdor se je zjutraj peljal z avtom ali motorjem po teh krajih, je moral voziti zelo previdno in počasi, kakor pozimi, ker je bila pač debela plast toče. V nekaterih krajih jo je naneslo za skoraj en meter visoke kupe! Strokovnjak kmetijskega nadzorništva je obiskal področje pri Repniču in Zgoniku ter Saležu in Gabrovcu, ogledal pa si bo tudi nabrežinsko področje. Tajnik Kmečke zveze inž. Josip Pečenko je že posredoval pri pokrajinski upravi in Kmetijskem nadzorništvu, da bi se ocenila škoda in nudila pomoč prizadetim kmetom. Naši kmetje, ki so žal večkrat žrtve takih vremenskih nezgod, vedo, kako se morajo ravnati, da bodo preprečili še večjo škodo.« SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Jaz in drugi Prvi mesec po rojstvu je otrok novorojenček, nato dojenček do prvega leta starosti, ko postane, vse do šole, malček. Ta zahteva veliko časa zase, sebe postavlja pred vse, na nek način je sebičen. Zahtevnost do drugega leta postane po tej starosti včasih nemogoča. Kdor je izkusil, ve. Vsa »težavnost« pa skriva le posameznikovo razvojno pot. O tem z novim pristopom piše Američan Nicholas Day, ki je v začetku letošnjega aprila izdal knjigo Baby Meets the World: Suck, Smile, Touch, Toddle (Malček se sreča s svetom: sesanje, smehljanje, dotik in racanje). Kot novopečeni oče si zastavlja kar nekaj osnovnih vprašanj o prvi človekovi izkušnji sveta, ki jo prikaže v obliki sveže, osupljive, nekoliko čudne, vendar čudovite zgodbe. Kaj se spremeni, ko dojenček postane malček? Zgodi se ena izmed največjih sprememb: malček začne pomagati, sodelovati, deliti stvari z drugimi. Psihologi označujejo to kot pro-socialno vedenje. Dandanes veliko govorimo in pišemo o pomenu spodbujanja proso-cialnega vedenja in o načrtnem učenju socialnih veščin. Ali imajo malčki težave pri stikih z javnostjo, da jih je treba tako spodbujati? Če so v manjši skupini se znajo malčki sami od sebe pogosto obnašati do odraslih naklonjeno in radodarno. Prostovoljno pri opravilih in zelo radi pomagajo, zlasti, če odrasla oseba nekaj išče ali je kaj izgubila. Radi delijo svojo hrano z odraslimi in včasih celo svoje igrače. Na tistega, ki je v stiski, se odzivajo empatično. Vendar pa niso vsi otroci taki. Nekateri sploh nočejo deliti svojih reči z drugimi, pa naj jim starši še tako prigovarjajo. Day svetuje, naj starši s takim prigovarjanjem nehajo in če bodo dovolj pozorni, bodo opazili, da je tudi njihov mali neu-bogljivež na svoj način sodelovalen. Prosocialna usmeritev nas dela -tako izvedenci - med vsemi bitji človeške. Ameriška profesorica psihologije z univerze v Pittsburghu Celia Brownell pravi, da se še tako brihtna muca ne bo navzela prosocialnosti, pa naj se še tako trudimo z učenjem. Biti pripravljen za prosocialnost ni isto kot biti prosocialen. Eno leto stari malčki so do svojih vrstnikov socialno radovedni, pravi Brownellova: drug drugemu se nasmihajo, trepljajo se po glavi ..., hkrati pa drugega ne vidijo, ker se plazijo drug čez čez drugega, se prevračajo, ali če jih je istem prostoru več hodijo kar drug mimo drugega. Pripravljenost na prosocial-no vedenje ni dovolj, to se bo šele razvilo v bogato angažiranem socialnem okolju. To je predmet raziskave: kako se prirojeni vir prosocialnega obnašanja, razvija na osnovi vsakodnevne malčkove izkušnje pri vpetosti in vpletenosti v bogat in dejaven socialni svet. S svojo zanimivo študijo je Brownellova pokazala, kako se malčki v drugem letu starosti počasi vzpenjajo po konstrukciji, ki so jo pripravili odrasli. V poskusu odrasla oseba daje malčku znake z besedo, mimiko obraza ali telesno držo. Ti so postopoma čedalje bolj določeni o obravnavani »okoliščini«. Ko hoče odrasla oseba pokazati, da jo zebe, na prvi stopnji poskusa reče »brrr« in drgeta, ko pa hoče to pokazati krepkeje in bolj jasno, se zahteva odejo. Brow-nellova ugotavlja, da se socializirani malčki, ki jih skrbi tudi za druge, v primarni fazi razlikujejo po številu informacij, ki jih potrebujejo, da se v njih nadgradi prosocialni odziv. Ta poskus je pokazal, da se osemnajst-mesečni malčki ne odzovejo vse do znakov šeste stopnje (sistem ima osem stopenj), ko odrasli prosi za pomoč in omeni odejo (vendar še ne vpraša naravnost po njej). Šele na tej ravni so malčki sposobni celoto dojeti. Trideset mesecev star otrok se odzove zelo pogosto že pri drugi stop- nji: »Zebe me.« Odvisno od tega, kako je razvit. Dodatno Brownellova ugotavlja, kdaj malček pobere predmet, ki je raziskovalcu »slučajno« padel na tla. Ta t.i. predmetna pomoč sloni na vizualnih znakih, ne na notranjem razpoloženju, zato jo lahko razbere že leto dni star otrok, enolet-nik sicer še ni sposoben dojeti notranjega razpoloženja, vendar začenja razumevati »namen«. Za empatični odziv, mu mora odrasli povedati, kaj čuti nekdo drug. Že leto kasneje pa si bo to sam sposoben predstavljati. S tem se ruši vrsta predpostavk, kako naj se otroci učijo pravilnega socialnega vedenja. Tudi prepričanje, da je treba otroke dejavno učiti, kako naj svoje reči delijo z drugimi ali, kako naj z njimi sodelujejo. Ob vsakem pe-skovniku, pravi Day, se sliši polglasno pripominjanje staršev, kaj je boljše in kaj naj otrok naredi. Kakor da bi se brez teh napotkov že jutri lahko znašel med kriminalci. Brownellova pa namiguje, da malček veliko razume o prosocialnem vedenju, že ko je star dve leti. Starši torej ne vedo, kaj otroci že vnaprej vedo o sodelovanju. Starši naj bi bili po Dayevem mnenju nekako obsedeni z »deljenjem z drugimi« in zato razmišljajo o malčkih napačno, čeprav seveda drži, da malčki niso ravno najbolj altruistični. Če dobro premislimo, tudi odrasli neradi delimo svoje »igrače« z drugimi. In iz primerjave odrasli:malčki spoznamo, da ti pokažejo večjo željo, da bi pomagali pri preprostem opravilu, kot pa večji otroci ali odrasli. Če o malčku razmišljamo kot o antisocialnem bitju, mu delamo krivico. Ne pozabimo, da malček morebiti sploh še ni sposoben povedati, kaj njegov vrstnik želi. Da bi sam lahko pomagal drugemu, potrebuje malček pomoč. Brownellova meni, da so jim drugi vrstniki celo nekoliko skrivnostni, njihovi nameni nejasni in njihovega obnašanja sami ne znajo interpretirati. Njena raziskava je pokazala, da zelo majhni malčki niso sposobni izvajati preprostih nalog v sodelovanju z drugimi, čeprav so njihove motorične in kognitivne sposobnosti subjektivno za to že dovolj razvite, ker niso še dojeli »sodelovanja«. Odrasli, ki pa so to dojeli, učijo malčke z oddajanjem znakov. Zato se ti v laboratorijski raziskavi drugače obnašajo kot pa v skupini v peskovniku. Malčki se navzemajo prosocialnega vedenja iz slučajnih vsakdanjih trenutnih okoliščin; če pa smo odrasli dovolj pozorni, lahko odkrijemo, da je v malčku volja do sodelovanja vcepljena. Oblik vzajemnega sodelovanja v vsakdanjem življenju, o katerih včasih sploh ne razmišljamo, se moramo zavedati, da bi otroka spodbujali, naj pomaga. Ta njegova pomoč pri opravilu ne bo velik doprinesla, vzela nam bo čas, bo pa malčku zagotovo pomagala: odkrival bo povezavo med svojimi dejanji in potrebami drugih. Po Brownel-lovi je temelj prosocialnega obnašanja dojemanje »sebe in drugih«. Nicholas Day pa pripominja: preden vam malček ponudi odejo, ker vas zebe, mora najprej razumeti, da ste vi neka druga oseba z drugačnimi občutki; da so vaše želje in potrebe morebiti čisto nekaj drugega kot njegove želje in potrebe. Treba je le videti, kaj se dogaja v obdobju malčka, in skušali vnesti svojo pomoč, da bo otrok nadgradil začetno znanje z novim. To, meni Day, ni malenkost, starši morajo najprej znati vzeti v roke sami sebe. (jec) 10 Sobota, 15. junija 2013 KULTURA / društvo slovensko gledališče - StudioArt Prijeten nastop mladih igralcev Letošnje tečaje, porazdeljene v tri letnike, je zaključilo osem gojencev, ki so se predsinoči predstavili publiki Odznoter - navzven gredo čustva in njihovo izražanje. Tudi igralsko. Zato je naslov letošnje produkcije StudioAr-ta kar posrečen. Pravzaprav je bil Navznoter - navzven naslov sedmih avtorskih projektov mladih igralskih navdušencev. Ta sklop prizorov je sklenil celotni nastop osmih udeležencev letošnjih učnih programov, razdeljenih v tri letnike. Najprej sta nastopili najmlajši, po šolskem stažu in verjetno tudi sicer, Jasmina Gruden in Izabela Forčič, ki sta zaključili prvi letnik. Nato je zabavno koreografijo izvedla skupina drugega in tretjega letnika. Četrtkovo predstavo v mali dvorani SSG v Trstu pa so sklenili z že omenjenimi avtorskimi prizori. Začnimo pri koncu. Ob zaključku prijetne gledališke lepljenke je koordi-natorka gledališke šole Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik, ki tudi predseduje upravnemu odboru SSG, napovedala, da bodo jeseni razmislili o novem konceptu šole. S četrtkovo predstavo se je, tako je povedala, zaključil niz, ki se je začel z zelo množično obiskano in pokrajinsko (Trst, Gorica, Čedad) razvejano ponudbo. Za štiri, se pravi za polovico nastopajočih, pa se je v četrtek zaključil tudi niz šolanja. Ob aplavzih in pohvalah so tako Martina Slavec, Emy Co-slevaz, Sophie Vinci in Andraž Jug pre- TOMIZZEV DUH jeli tudi diplomo o opravljeni triletni gledališki šoli. Ostali, ob dveh že omenjenih prvo-šolkah sta svoje pridobljeno znanje prikazala Damjan Gomisel in Nejc Laščak, so z njimi delili aplavze občinstva in mentorjev. Tudi njim, in sicer Sergeju Verču, Ursuli Teržan in Juretu Novaku ter lektorju Tomažu Gubenšku, se je La-pornikova zahvalila za vložen trud. In tega so gledalci takoj zaznali. Kot že rečeno sta začeli ... začetnici. Jasmina Gruden in Izabela Forčič , ki ju je za nastop pripravil mentor Sergej Verč, sta sproščeno in mladostno vedro podali nekaj Binomov (št. 21, 45, 33, 68) Luigi-ja Gozzija. Besedilo je duhovito in primerno za mlade interprete. Nato pa so se po malem odru »sprehodili« Damjan Gomisel, Emy Coslevaz, Andraž Jug, Martina Slavec in Sophie Vinci. Za njih je Ursula Teržan pripravila domiselno koreografijo, ki je ob plesnih gibih terjala tudi primerno mimiko. Vsekakor so Sprehodi učinkovali razvedrilno sveže. Najambicioznejši je bil zaključen sklop prizorov, ki so jih mladi pripravili pod mentorstvom Jureta Novaka in lektorja Tomaža Grubenška. Kot so nam povedali, si je sedem gojencev izbralo teme in jih obdelalo z mentorjem. Jasmina Gruden je v humornem prizoru Majica dopadljivo zaigrala mladenko, obsedeno z nakupovanjem. Sophie Vinci je v nekoliko karikirani nemi etudi Bivši na- Prek morja! Milan Rakovac »Bo svoboda zvenela tako, kot so sužnji o peli o njej?« Ti verzi srbskega pesnika Branka Miljkovica mi prihajajo na misel ob zori še ene svobode (?), ko bom tudi sam „postal" državljan Evrope, no, ja, državljan EU. Na-vednice so pravzaprav odveč. Napaka. Svoboda je že pripadati veliki pet-stomilijonski družini, v katero vstopa štiri in pol milijona hrvaških prebivalcev. Še pomembnejša je svoboda gibanja, saj bomo odslej brez kontrole lahko potovali ne le do Krakowa (kot se je s hrepenenjem obdobja Av-troogrske spominjal Carolus Cergoly), temveč tja do Nordkappa in Finis Ter-rae in Nikozije... Nas Istrane tu, na meji Svetov, kjer so nas še do včeraj silili, naj se bojimo teh drugih Svetov, ta svoboda morda tudi malce straši: oni niso „naši", sedaj pa se bodo prosto prepletali, ti naši Svetovi ... Malo ki malo kad me zadije dreto u srce, kako niki dan kolega Šuligoj iz Dela, z samih dvajstipiet rig, ča hi piše zato ča mu je jieno jutro Giulio reka: »Vlečeš se kot tisti vol iz Mazuri-je«. Malo potle, kad to proštijen, ma na srid sride Zagreba, čovik reče jenen drugen »vidin te kako i lanjske murve«. I cili svit ditinjstva kako i tepla materina ruka me pomiluje na bot po licu, sada, kad smo jur na doprtih vrati EU ... Boris Šuligoj, ki se, kot moja malenkost, nenehno ukvarja s Piranskim zalivom, je spisal eno najlepših črtic te naše istrske štorije, zadel je srčiko istrske „formae mentis". Ze sam naslov »Dobro jutro: isti zaliv«, je vsa naša paradigma: »Prav nič dobre volje sem se vzpenjal po stopnišču v službi, ko me je zagledal Giulio in izstrelil: 'Vlečeš se kot tisti vol iz Mazurije.' Mož je rekel tri besede preveč. Stisnil sem ga ob zid: 'No, to mi boš pa zdaj lepo razložil!' Od domačina vedno izveš veliko več kot od vseh guglov in čvikov. Imel sem srečo. Giulio rad pove stvari, ki jih ni na gu- glu. Bilo je leta 1954 ali 1955. Domačini iz Mazurije pri Kanegri so imeli že tedaj več glav živine, ki se je prosto pasla po pašnikih na praznih savudrijskih travnikih. Nemalokrat se je pasla vse do morja in je poznala morje. Bili so težki časi in boškarinu so s težkim srcem namenili zadnjo uro. Ni bilo prav lahko. Bil je del družine. Gospodarju je pomagal vleči voz in orati polje ... Zjutraj so ga peljali. Peš. Po Parencani, okoli solin, skozi zapuščen Portorož do Fornač, kjer je tedaj še delala piranska klavnica. Pol dneva pozneje je bil v hlevu na svoji zadnji postaji, na drugi strani istega zaliva. Nihče natanko ne ve, kaj se je zgodilo ponoči ali zgodaj zjutraj naslednjega dne. Morda je čuvaj slabo priprl vrata, morda je bila vrv preperela. Morda je bila volovja volja močnejša. Od klavnice do morja ga je ločilo vsega deset metrov. Deset metrov do zvezd. In je šel. V morje in po krajšni-ci, čez Piranski zaliv, počasi proti domu. Zelo dobro je vedel, kam. Kot da bi že stokrat preplaval zaliv. Od Fornač do Kanegre. Koliko časa je plaval? Tri, morda štiri ure. Ko so ga domači zagledali premočenega pred domačim hlevom, so se sesedli od usmiljenja. 'Več let kasneje je umrl naravne smrti. V tistih časih so imeli, lakoti navkljub, ljudje srce,' je povedal Giulio. Boškarin je prvi in veliko pred drugimi povezal Piranski zaliv«. Storia bizzara? Gnanca no: anche Claudio Magris ga una storia del manzo istrian, xe gente a spasso sul Lido venessian, e in tel mar spunta due corni, una testa e pian pianin l' intiero manzo. Sara scampa' dal stesso macel? Fazil Iskander (Abhazija, Kavkaz) v romanu »Sandro iz Čegema« (Andrej Bitov, eden najboljših ruskih pisateljev pravi, da je to »najboljši ruski roman 20. stoletja«), prav tako opisuje pretresljivo zgodbo o volu, ki uide iz klavnice in odplava v Črno moje, do Turčije, do Argentine . V istem romanu Iskander za- piše tudi: »Udariti s palico ali koroba-čem - pomeni izenačiti te z živino. In čemu živeti, če te izenačujejo z živino?« Dan za dnem nas naša „civiliza-cija" izenačuje z živino. Povsem nepri-kladno (kot običajno) se spomnim znamenite Tudmanove ocene političnih nasprotnikov - navadna umazana drobnica! Torej niti voli ne, ampak zgolj ovce, koze, prašiči . »Boškarin je prvi in veliko pred drugimi povezal Piranski zaliv«. Istrski podolec je uradni naziv pasme, danes ga gojimo le še iz tradicije. V hrvaškem delu Istre sta za to najzaslužnejša brata Aldo in Marino Štifanic, ki sta ga začela gojiti na stanciji Boškarin, ki je leta 1997 postala biogenetski park. „Bos-carin" je sicer furlanski naziv za neobdelano palico, pogosto pa je to bilo ime za vola (kot še Bakin, Šarožin, Sarne-ja). V začetku devetdesetih je boškarin skoraj izumrl, bila je vojna in medvedi iz Hrvaške in Bosne so bežali na Zahod. Za Radio Koper sem tedaj napisal dramo »Medved v Piranskem zalivu«, kjer sami Združeni narodi intervenirajo in presojajo, čigav je prebegli kosmatinec, slovenski ali hrvaški .ah! Odslej bomo kot boškarini tudi mi, ljudje, lahko prosto plavali čez Piranski zaliv v iskanju dela, prijateljev, boljšega življenja na drugi obali. Mogli bomo prek morja, morali bomo prek morja. Generacije naših prednikov so imele dobre razloge za strah pred tistimi tam čez, bili so močnejši in večji in pogosto so nas podjarmjali. Toda ti časi so za nami: pred zlom nam ni treba več bežati čez reke in morja. Četudi nam bo šlo za nohte, kot sedaj, bomo nemara le lažje živeli v veliki družini evropskih narodov, kot pa stisnjeni v svojem strahu med Panonijo, Balkanom, Jadranom in Alpami. Morda nas bodo tudi drugi lepše kot do včeraj sprejeli. Kot tistega boškarina, ki je preplaval Piranski zaliv in se iz smrti vrnil domov. kazovala resnična in domišljijska občutja. Andraž Jug je v prizoru Bič nastopil kot raper - glasbeni aranžma Luka Ipa-vec - in je zelo direktno «bičal» nekatere družbene konvencije. V Odhodu Emy Coslevaz duhovito nastopa kot sodobna ženska, ki se poslavlja oziroma odslavlja svojega moškega. Martina Slavec je svoj projekt Ana, ki je bil v danem kontekstu najbolj naravnan na klasično gledališče, posvetila ruski pesnici Ani Ahmatovi. Niz prizorov je zaključil Nejc Laščak, ki je v samogovoru Rezultat prepričljivo nagovoril občinstvo o smiselnosti gledališke umetnosti. Velja omeniti, da so v posamičnih prizorih ob nosilcu projekta nastopali tudi drugi. Mladi s svojimi mentorji so se izkazali. Bolj so se vživeli v situacije, ki so njim blizu in ki jim dopuščajo igrivost. Jeseni, kot že rečeno, se bo za šolo odprlo novo poglavje. S takšno ali drugačno šolo pa mlade zaljubljence v gledališki poklic čakajo novi izzivi in preizkušnje. (bip) glasba - V Padovi Neodvisni Sherwood festival If I can't dance, it's not my revolution (Če ne morem plesati, to ni moja revolucija) je slogan letošnje izvedbe Sherwood festivala, ki se je v sredo začel na parkirišču pred stadionom Euganeo v Padovi. Festival že več kot deset let prireja neodvisna radijska postaja Radio Sherwood, ki od daljnega leta 1976 ponuja svojim poslušalcem raznolik izbor alternativne glasbe. Pred približno petnajstimi leti so se delavci in simpa-tizerji radia Sherwood odločili, da brez pomoči sponzorjev priredijo glasbeni festival, danes pa je Sherwood Festival največji neodvisni glasbeni dogodek v Italiji. Organizatorji so tudi letos poskrbeli za celo serijo nastopov v glavnem italijanskih zvezd. Izjemi sta le jutrišnji koncert ameriškega pank-rok benda NOFX in nastop francoske repirke Keny Arkana, 11. julija. Zato, da bo največji neodvisni glasbeni festival v Italiji dobro uspel, bo do 12. julija, ko se bo niz zaključil, skrbelo na stotine prostovoljcev. Poleg glasbe bodo tudi razne konference, debate, intervjuji, razstave, gledališke predstave, prisotni pa bodo seveda še številni kulinarični kioski. Organizatorji festivala se že leta zavzemajo za promocijo italijanske neodvisne glasbene scene. Tudi letošnja izvedba bo torej gostila najboljše italijanske neodvisne glasbenike, na primer skupino Modena City Ramblers (16.6.), Motel Connection (22.6.), Ministri (28.6.), Roy Paci (3.7.) in veliko drugih. Vstopnice bodo kot običajno zelo poceni, nihajo pa med 1 in 15 €. Več informacij o dogodku lahko dobite na spletni strani www.sherwo-od.it. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Blood Lust ■ Uncle Acid & r the deadbeats Psych rock, doom, acid rock Rise Above Records, 2012 Ocena: ★★★★★★★★★ Ko je lani londonska neodvisna glasbena založba Rise Above Records ponovno izdala ploščo Blood Lust mlade angleške zasedbe Uncle Acid & the deadbeats, mi je bilo jasno, da bo treba album recenzirati. Ploščo so nato kmalu zasule druge, a pred kratkim sem spet zagledal črno-vijoličasto platnico izrednega albuma in danes bom končno popravil lansko pomanjkljivost. Plošča Blood Lust je sicer izšla že leta 2011, angleški bend jo je takrat izdal v samozaložbi (zgleda le 100 kopij). Založba Rise Above je kmalu nato ponudila članom skupine pogodbo in lani je tako ponovno izšla njihova druga plošča Blood Lust. Uncle Acid & the deadbeats je skrivnostna zasedba, ki se redko kaže v javnosti. Še imena članov nam ni dano vedeti, bend pač sestavljajo kitarist in pevec Uncle Acid, basist Kat in bobnar Red. Fantje, doma iz Cambridgea, imajo res energičen sound, ki izrazito spominja na angleško glasbeno sceno konca šestdesetih let. Točneje se njihova glasba močno približuje doom metalu prvih Sabbathov, poleg tega pa zaznamo še elemente acid roka in psihedeličnega roka. Energično, monolitno glasbo spremlja še poseben vokal »Kislega strica«, končni rezultat pa je fenome-nalen. I'll Cut You Down, prvi komad plošče, je prava glasbena klofuta, idealen primer sounda angleškega benda. Pesem bi poslušal še in še, ampak vseeno zavrtim naslednjo Death's Door. Distorzije kitar so tudi tu na dnevnem redu, ritem pa je nekoliko počasnejši, verjetno gre za najboljši doom komad zadnjih let. V naslednji Over and Over Again ritem spet pospeši, neke vrste umazani garage-acid rock, doom in psych rock pa sta spet doma v komadu Curse in the Trees. Nekoliko nerazumljiva je morda le histerična I'm Here to Kill You, z najboljšim komadom plošče 13 Candles pa se ponovno vrnemo k zmagovitemu receptu. Na koncu so na vrsti še izrazito psihedelična Ritual Knife, počasen, doom komad Withered Hand of Evil in še presenetljiva, akustična »bonus track« Down to the Fire. Ljubiteljem trde glasbe plošča preprosto ne sme uiti! / ITALIJA, SVET Sobota, 15. junija 2013 1 1 sirija - Rusija kritična do ameriške odločitve, Evropska unija previdna ZDA bodo oboroževale upornike WASHINGTON - ZDA so v četrtek sporočile, da bodo upornikom v Siriji zagotovile neposredno vojaško pomoč. Spremembo ameriške politike, ki je posledica ugotovitve, da je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada uporabil kemično orožje, so pozdravili sirski uporniki, Rusija pa je do nje kritična. Damask je očitke o uporabi kemičnega orožja zavrnil. Ameriški predsednik Barack Obama je doslej že velikokrat ponovil, da bo uporaba kemičnega orožja s strani režima tista točka, ki bo spremenila ameriško politiko. ZDA so doslej sirskim upornikom poleg politične podpore zahtevi za Asadov odstop dostavljale hrano, zdravila in drugo opremo, ne pa orožja in streliva. Odločitev o spremembi politike so ZDA sprejele po tednu dni proučevanja obveščevalnih informacij, odločilna pa naj bila potrditev francoskih obveščevalcev, da je Asadov režim v zadnjem letu dni večkrat v manjšem obsegu uporabil kemično orožje, med drugim sarin, zaradi česar je umrlo 150 ljudi. V dveh letih državljanske vojne je po zadnjih podatkih Združenih narodov v Siriji doslej umrlo 93.000 ljudi. Namestnik svetovalca za nacionalno varnost ZDA Ben Rhodes je dejal, da bodo z novimi ukrepi, ki bodo večji po obsegu in vsebini, kot so bili dosedanji, skušali povečati učinkovitost opozicijskih sil, ki so se znašle v škripcih, saj je režim spet prevzel vojaško pobudo tudi ob pomoči libanonske šiit-ske milice Hezbolah. Rhodes je še pojasnil, da so ZDA o svoji zadnji odločitvi že obvestile ameriški kongres, ZN in zavezniške države. Obama bo o tem govoril prihodnji teden na vrhu G8, kjer se bo posebej sestal tudi z največjim Asado-vim podpornikom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Sirska opozicija je odločitev pozdravila. "Upamo, da poteza ne bo ostala črka na papirju, pač pa bo implementirana na tleh, kakor hitro bo mogoče," je poudaril vojaški poveljnik Svobodne sirske vojske Selim Idris. Tudi začasni predsednik Sirske nacionalne koalicije George Sabra je odločitev ZDA označil za "pozitivni korak" in izrazil upanje, da Washington ne bo odlašal z njenim udejanjanjem. Kritični pa so v Rusiji. Predsednik zunanjepolitičnega odbora ruske dume Alek-sej Puškov je na Twitterju zapisal, da so poročila o kemičnem orožju "izdelana na istem mestu" kot "laž" o orožju za množično uničevanje, ki naj bi ga imel nekdanji iraški diktator Sadam Husein. Puškov je Obamo obtožil, da se podaja na isto pot kot njegov predhodnik George Bush. Da bo ameriška odločitev škodovala možnostim za uspeh rusko-ameriške pobude za rešitev krize v državi, pa je opozoril Kremelj. "Seveda, če se Američani resnično odločijo in tudi dejansko zagotovijo širšo pomoč upornikom, pomoč opoziciji, to ne bo olajšalo priprav na mednarodno konferenco," je v Moskvi dejal svetovalec predsednika Putina za zunanjo politiko Jurij Ušakov. Sirija je sicer trditve o uporabi kemičnega orožja označila za "laži". "Bela hiša je objavila izjavo, polno laži, o uporabi kemičnega orožja v Siriji, ki temeljijo na izmišljenih podatkih, prek katerih želi odgovornost za tovrstno uporabo zvaliti na Sirijo," je dejal predstavnik sirskega zunanjega ministrstva. Velika Britanija se po drugi strani strinja z oceno ameriških oblasti. Kot je dejal britanski zunanji minister William Hague, bi moral biti odziv na to "močan in odločen". Napovedal je, da se bo London o tem pogovarjal z ZDA, Francijo in drugimi državami, tudi na vrhu G8. EU medtem meni, da so ameriške trditve še okrepile potrebo po tem, da dogajanje v Siriji preiščejo inšpektorji ZN. "Istočasno tovrstni razvoji krepijo tudi pomembnost politične rešitve krizi v Siriji in bi morali, upamo, pospešiti prizadevanja mednarodne skupnosti, da poišče dokončno politično rešitev za konflikt," je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Razvaline v mestu Kusair v pokrajini Homs Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pa je pozdravil "jasne" izjave ZDA in dodal, da je "nujno, da sirski režim dovoli ZN preiskavo vseh po- ansa ročil o uporabi kemičnega orožja". Uporaba takšnega orožja je "povsem nesprejemljiva", je še poudaril. Nemško zunanje ministrstvo je spo- ročilo, da je seznanjeno z odločitvijo ZDA in da jo "spoštuje". Tiskovni predstavnik ministrstva Andreas Peschke je ob tem poudaril, da Nemčija sama ne bo dobavljala orožja Siriji. Stališče je kasneje ponovil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert, ki je dodal, da za dobavo orožja s strani Nemčije ni zakonskih podlag. "Nemčija ne more dobavljati orožja na ozemlje, na katerem se odvija državljanska vojna," je pojasnil. Švedski zunanji minister Carl Bildt pa je opozoril, da bi lahko poteza ZDA vodila v orožarsko vojno v Siriji. Situacija, v kateri bi ZDA zalagale z orožjem upornike, Rusija pa režim, bi bila po njegovih besedah "zelo resna in bi imela še resnejše humanitarne posledice". Švedska se namesto tega zavzema za mednarodni embargo na prodajo orožja Siriji. Obama je sicer doslej okleval s pomočjo sirskim upornikom v orožju, saj ni želel, da se mu ponovi Afganistan, ko so ZDA zalagale z orožjem islamistične upornike proti Sovjetski zvezi, njihovi nasledniki pa so leta 2001 porušili stolpnici WTC v New Yor-ku. Glede orožja je bil razdeljen celoten Oba-mov kabinet, na koncu pa so zmagali zagovorniki posredovanja na čelu z državnim sekretarjem Johnom Kerryjem. (STA) Delo prioriteta EU RIM - Na pobudo italijanskega pre-mierja Enrica Lette so se ministri za finance in za delo Nemčije, Francije, Španije in Italije včeraj zbrali v Rimu, da bi se soočili s problemom zaskrbljujoče rasti brezposelnosti, zlasti mladinske. Strinjali so se, da je treba nemudoma sprejeti konkretne ukrepe, vendar ob spoštovanju zdravja javnih financ. Srečanje je sodilo v priprave na evropski vrh 27. in 28. t. m., ki bo posvečen problemu dela. Sodba o nasilju ob vrhu G8 RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj potrdilo razsodbo prizivnega sodišča za nasilne dogodke, ki so se zgodili julija 2001 v kasarni Bolzaneto v Genovi ob vrhu G8. Zaradi nasilja nad demonstranti je dokončno obsojenih šest policistov in en zdravnik, 4 obtoženci pa so dokončno oproščeni. Predsedniške volitve v Iranu TEHERAN - Na včerajšnjih predsedniških volitvah v Iranu so zabeležili veliko udeležbo, tako da so morali odprtje volišč podaljšati. Prve rezultate naj bi objavili danes zjutraj. Največ možnosti za zmago naj bi imel teheranski župan Mohamed Baker Galibaf, čeprav je pričakovati, da bo za izvolitev predsednika verjetno potreben drugi krog, ki bo predvidoma 21. junija. turčija - Demonstranti po dveh tednih protestov zabeležili pomemben uspeh Erdogan pristal na ustavitev načrtov za urbanistične spremembe v parku Gezi CARIGRAD - Turški premier Re-cep Tayyip Erdogan (na sliki) je po prvih pogovorih s predstavniki protestnikov včeraj pristal na ustavitev načrtov za urbanistične spremembe v parku Gezi v Carigradu. Prav ti so sprožili množične pro-tivladne proteste, ki državo pretresajo že dva tedna. Protestniki so izid pogovorov označili kot "pozitivnega". Gre za prvo umiritev napetosti med vlado in protestniki, ki so Erdoga-novo vlado postavili pred največji izziv v desetih letih vodenja države in ji zaradi policijskega nasilja prislužili tudi kritike Zahoda. Erdogan je nekoliko popustil na prvih pogovorih s ključno skupino pro-testnikov Solidarnost s Taksimom le nekaj ur po tistem, ko je kljubovalnim pro-testnikom v parku Gezi dal "zadnje opo- zorilo", naj zapustijo območje. "Pozitiven izid je premierovo pojasnilo, da se projekt ne bo nadaljeval pred dokončno odločitvijo sodišča," je dejal predstavnik skupine Solidarnost s Taksimom Tajfun Kahraman. Obljubo vlade, da bo spoštovala odločitev sodišča, ki je začasno ustavilo načrtovane spremembe v parku Gezi, so protestniki že pozdravili kot zmago, medtem ko jih Er-doganova predhodna obljuba referen- duma o načrtih ni zadovoljila. Turški premier je popoldne v Ankari v nagovoru, ki ga je prenašala tudi televizija, izrazil upanje, da bo v luči njegove obljube o končanju projekta v parku Ge-zi že drevi konec zasedbe parka. "Upam, da bo drevi vsega konec," je dejal. "Mladi, dovolj časa ste bili v parku, da ste posredovali sporočilo. Če vaše sporočilo zadeva park Gezi, dobro, smo ga slišali," je dejal Erdogan. "V parku ne potekajo dela, zakaj torej še vztrajate?" je dodal. Predstavnik turške vlade Huseyin Celik je sicer že kmalu po zaključku šti-riurnih pogovorov pojasnil, da bo vlada najprej počakala na odločitev sodišča. Če bo sodišče v še vedno odprtem postopku dokončno potrdilo ustavitev gradbenega projekta, bo vlada to sprejela. Če pa bo italija Javni dolg dosegel nov rekord RIM - Italijanski javni dolg je aprila dosegel nov rekord - povzpel se je na 2041 milijard evrov, kar je 6,5 milijarde evrov več kot marca, je včeraj sporočila tamkajšnja centralna banka. Marca lani je javni dolg Italije, tretjega največjega gospodarstva v območju evra, prvič presegel dve milijardi evrov. Italija je medtem z davki v državnem proračunu aprila zbrala 29,2 milijarde evrov, kar je 3,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Italija je ena od kriznih držav v območju evra, analitiki pa so se dolgo bali, da bo podlegla pritisku mednarodnih finančnih trgov. Nova vlada premiera Enrica Lette pripravlja nov paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki naj bi ga predstavila na vrhu EU 27. in 28. junija. Kljub zahtevi zlasti desne sredine pa bo vlada težko preprečila zvišanje davka na dodano vrednost IVA in prav tako bo težko odpravila občinski davek na nepremičnine IMU. italija - Zahteva manekenke Imane Fadil Odškodnina zaradi spolnih odnosov z Berlusconijem gradnji vojašnice dalo zeleno luč, bo vlada dokončno odločitev prepustila ljudem na referendumu. Takšno stališče je popoldne v Ankari na srečanju s člani svoje Stranke za pravičnost in razvoj ponovil tudi Erdogan. Turško ministrstvo za zdravje pa je medtem po trditvah združenja turških zdravnikov začelo preiskavo o tem, kdo so bili prostovoljci, ki so nudili prvo pomoč protestnikom, ki so bili poškodovani v protivladnih demonstracijah. Ministrstvo od združenja zahteva, da mu posredujejo imena zdravnikov, ki so sodelovali pri nudenju prve pomoči, a združenje je že sporočilo, da imen ne bodo posredovali. V neredih je bilo v dveh tednih poškodovanih okoli 7500 ljudi, štiri osebe pa so umrle. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 33.450,08€ +72,26 SOD NAFTE (159 litrov) 104,95 $ +0,12 MILAN - V sodnem procesu proti trem sodelavcem nekdanjega premiera Silvia Berlusconija zaradi novačenja žensk za "bunga bunga" zabave v njegovi vili je maroška manekenka Imane Fadil (na sliki) včeraj zahtevala odškodnino, ker je bila prisiljena v spolne z Berlusconijem. Želi dva milijona evrov. V t. i. drugem sodnem procesu Ruby so obtoženi televizijec Emilio Fede, političarka Nicole Minetti in televizijski agent Lele Mora. Tožilstvo zanje zahteva sedemletne zaporne in 35.000 evrov denarne kazni. Od trojice pa dva milijona evrov odškodnine terja tudi Fadi-lova, saj naj bi obtoženi izkoristili njeno finančno stisko in jo prisilili v spolne odnose s takratnim premierom. Odvetnica modela Danila Di Domenico je pred sodiščem včeraj poudarila, da je njena stranka zaradi vpletenosti v afero izgubila veliko poslov na televiziji in v modi, saj je povsod poznana le kot "bunga bunga" dekle. Zato meni, da si zasluži odškodnino. 27-letna Maročanka trdi, da je od Berlusconija prejela 2000 evrov gotovine, potem ko se je večkrat udeležila večernega dogajanja v njegovi vili. Berlusconi naj bi ji tudi obljubil delo na enem od njegovih televizijskih kanalov. "Bila sem zavedena, nimam dela in plačujem zelo visoko najemnino," sedaj pravi Fadilova. Razsodba v primeru proti trojici, ki naj bi novačila prostitutke za Berlus-conija, naj bi bila znana 12. julija. Že 24. junija pa se bo predvidoma zaključilo sojenje v primeru Ruby proti Berlusconi-ju, v katerem je nekdanji premier obtožen spolnih odnosov z mladoletno prostitutko in zlorabe položaja. Tožilci zanj zahtevajo šestletno zaporno kazen in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. EVRO 1,3303 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. junija 2013 valute evro (povprečni tečaj) 14.6. 13.6. ameriški dolar 1,3303 1,3315 japonski jen 126,37 125,36 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,718 25,728 danska krona 7,4582 7,4591 britanski funt 0,85150 0,8495 madžarski forint 291,41 294,85 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7017 0,7019 poljski zlot 4,2347 4,2645 romunski lev 4,4588 4,4715 švedska krona 8,6096 8,6765 švicarski frank 1,2322 1,2290 norveška krona 7,6405 7,6770 hrvaška kuna 7,4718 7,4725 ruski rubel 42,2453 42,7500 turška lira 2,4674 2,4897 avstralski dolar 1,3524 1,3919 braziljski real 2,8302 2,8511 kanadski dolar 1,3524 1,3541 kitajski juan 8,1558 8,1680 indijska rupija 76,5390 77,3400 južnoafriški rand 13,2051 13,2293 1 2 Sobota, 15. junija 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Pokrajinska uprava ustanavlja strokovno komisijo Preverjali bodo učinke sežiganja premoga Pokrajinska uprava bo ustanovila strokovno komisijo, ki bo preverjala učinke sežiganja premoga v tržiški termoelektrarni. Podjetje A2A namreč pripravlja načrt za prenovo obrata, v katerem naj bi po željah njegovega vodstva sežigali premog namesto zemeljskega plina. Za zamenjavo energenta so izključno ekonomski razlogi, saj je premog veliko cenejši od zemeljskega plina, podjetje A2A pa zagotavlja, da bi v termoelektrarni uporabili novo tehnologijo, ki zagotavlja izredno nizko stopnjo onesnaževanja. Obljubam podjetja A2A seveda ne verjamejo tržiška oko-ljevarstvena združenja in odbor prebivalcev z območja ob termoelektrarni, ki opozarjajo, da so pred leti v obratu že sežigali premog. Takrat so črne saje padale na vse sosednje hiše, veter jih je od-pihal tudi na Kras in do raznih vasi v Laškem in južnem delu Furlanije. Prejšnji teden je združenje Bisia-caria in movimento priredilo javno srečanje, na katerem se je lastnik podjetja SBE Alessandro Vescovini odločno izrekel proti premogu, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta pa je bil do morebitne zamenjave energenta precej bolj spravljiv, kar ni bilo ravno po godu udeležencem srečanja. Gherghetta je pojasnil, da je treba vsekakor pridobiti mnenje strokovnjakov, zato pa je med sredinim zasedanjem občinskega odbora predlagal ustanovitev komisije izvedencev, ki bodo vzeli v pretres učinke na okolje sežiganja premoga. Kdo bo sestavljal komisijo in kako bo delovala, bo predsednik pokrajine razložil prihodnjo sredo na sedežu tržiškega industrijskega konzorcija. Jasnega stališča glede sežiganja premoga doslej še ni zavzela niti trži-ška občina; županja Silvia Altran vsekakor zagotavlja, da bo pri vseh nadaljnjih odločitvah postavila na prvo mesto zdravje občanov. tržič Iz klicnega centra ukradli štiri tisoč evrov Pri belem dnevu sta skozi okno vlomila v klicni center in iz njega ukradla 4000 evrov. V Ulici SantAmbrogio v središču Tržiča so v četrtek neznani tatovi obiskali klicni center, ki ga upravlja moški po rodu iz Bangladeša. Ob 13. uri je moški zaklenil vrata svojega klicnega centra in odšel domov na kosilo. Tatovi so ga očitno opazovali in njegov odhod izkoristili za vlom v trgovino. Preskočili so ograjo, stekli po parkirišču ob poslopju do okna na zadnji strani klicnega centra. S silo so odprli okno in se skozi njega spustili v notranjost klicnega centra. Razmetali so vse, kar je bilo v njegovi notranjosti, na koncu pa so tatovi le našli, kar so iskali. Iz blagajne so ukradli 4000 evrov gotovine, nato so skozi okno zapustili klicni center in odšli neznano kam. Po vsej verjetnosti so tatovi vedeli, da je upravitelj klicnega centra v blagajni hranil večjo vsoto denarja in da trgovina ni opremljena z alarmno napravo. Ko se je ob 15. uri upravitelj vrnil v trgovino, je ob pogledu na razmetano notranjost takoj razumel, da so ga obiskali tatovi. Sosednje trgovce je povprašal, če so kaj opazili, zatem pa se je odpravil do karabinjerjev in vložil prijavo. Tržiška termoelektrarna bonaventura Kitajec stoti doktor znanosti Univerza v Novi Gorici je v vipavskem dvorcu Lanthieri v četrtek slovesno podelila diplome, magistrske diplome in doktorate znanosti. »Še posebej smo ponosni na stoti doktorat znanosti, ki ga je prejel He Tingyao. Svoj doktorski študij je zaključil na Fakulteti za-podiplomski študij na študijskem programu Fizika in je ta trenutek že zaposlen na Xian University of Technology na Kitajskem,« so včeraj sporočili iz Univerze v Novi Gorici, ki je v svojem osemnajst-letnem obdobju delovanja promo-virala 105 novih doktorjev znanosti. Prvi doktor znanosti je 7. decembra 1998 postal Branko Kon-tic na študijskem programu Znanosti o okolju. »Danes novi doktorji znanosti UNG prihajajo iz različnih držav, in sicer Slovenije, Italije, Poljske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Norveške, Indije, Kolumbije, Irana, Brazilije, Argentine, Kitajske in ZDA,« dodajajo na Univerzi. Delež študentov iz tujine je v letošnjem študijskem letu 47-odstoten. Ti obiskujejo podiplomski študij. (km) Krvodajalci s kolesom V okviru čezmejne krvodajalske akcije bo danes ob 10. uri na Transalpini start kolesarskega izleta po Gorici in Novi Gorici. Vpisnina znaša pet evrov, ob zaključku bo za vse udeležence »pa-štašuta«. Trasa je dolga 18 kilometrov, prekolesarili jo bodo z zmerno hitrostjo, tako da je izlet primeren tudi za otroke. Poletna muzejska noč Tudi v Goriškem muzeju se, kot vsako leto, vključujejo v akcijo Poletna muzejska noč. Danes bodo torej brezplačno na ogled muzejske zbirke na naslednjih lokacijah, po katerih je zagotovljeno tudi strokovno vodstvo: od 18. do 22. ure si bo moč ogledati zbirke v gradu Kromberk, vili Bartolomei v Solkanu, na gradu Dobrovo, muzejsko zbirko v Ajdovščini in muzejsko zbirko Kolodvor, slednja bo za razliko od drugih na ogled do 24. ure. (km) koprivno - Podelitev desete nagrade Collio-Douglas Attems diplomantom in novinarjem Najprej »Collio« in potem vse ostalo! Na posestvu Villa Russiz v Koprivnem so sinoči podelili deseto nagrado Collio-Douglas Attems, s katero istoimenski konzorcij spodbuja in nagrajuje diplomske naloge in novinarska dela, ki so posvečena vinarstvu in vinogradništvu v Brdih. Nagrado za novinarsko delo sta prejela Ingrid Williams, ki je v začetku julija leta 2011 v prestižni in zelo razširjeni nedeljski prilogi New York Timesa na kar štirih straneh zelo učinkovito predstavila Brda (o tem je takrat Primorski dnevnik obširno poročal), in domačin Claudio Fabbro za zelo zanimiv članek o furlanskih vinogradih na spletnih straneh terredelvino.net. Posebno priznanje sta prejela novinar in pisatelj Giulio Colomba, sicer deželni ustanovitelj gibanja Slow Food, za knjigo »La mia gente di Vigna« in čikaški novinar Tom Hyland, ki je v marcu izdani knjigi o italijanskih vinih »Beyond Barolo and Brunello: Italy's most distinctive wines« posvetil Furlaniji- Julijski krajini kar precej prostora in med 550 omenjenimi vini uvrstil desetino vin iz naših krajev. Nagrado Collio za diplomsko delo je prejel Gabriele Tami, ki je v disertaciji pri- bumbaca _ merjal štiri področja, in sicer Bordeaux, Bourgogne, Furlanijo in Novo Zelandijo, za magistrsko delo pa David Mosetti, ki se je poglobil v učinke okolja na kakovost grozdov in vin sorte sauvignon v Furlaniji. Podelitev nagrad je bila tudi prva priložnost za javni nastop novega vodstva konzorcija Collio-Carso-Kras. Predsednik Robert Princic je v svojem nagovoru pozval vse, od politikov do vinarjev in novinarjev, naj se pred samim vinom izpostavi pomen prostora in uveljavi ime Collio. Pomembni svetovni vinski okraji (Bordeaux, Napa Valley, Montalcino) so namreč razpoznavni prej po kraju samem kot pa po raznih vinskih sortah in v tej smeri morajo delati tudi tu- kajšnji vinarji: torej najprej »Collio« in potem vse ostalo. V svetu, ki se hitro in stalno spreminja, je to lahko pomemben mejnik in istočasno odskočna deska za ozemlje, kjer je pred skoraj petdesetimi leti nastal prvi uradni konzorcij v deželi in med prvimi v Italiji. Prihodnje leto bo namreč konzorcij Collio-Carso-Kras praznoval petdesetletnico in ta jubilej bodo na primeren način obeležili. Povezovanje in združevanje so sicer tu doma že od nekdaj, saj so že leta 1787 začeli s klasifikacijo vinogradov oz. področij, konzorciji vinogradnikov pa so zaživeli že leta 1872, ko so v Pevmi, Vrtojbi in Dornberku domači posestniki in kmetje ustanovili vinske konzorcije. V Pevmi je pred hišo barona Teuf-fenbacha celo pisalo »Vinogradniki Brd združite se!«. Avstroogrska monarhija je te konzorcije takoj priznala in uradno registrirala, ministrstvo za kmetijstvo jim je tudi dodelilo nekaj javnih prispevkov. Ti podatki so bili tudi izhodišče razgovora ob podelitvi nagrad, ki so se ga ob Princicu udeležili novinar Stefano Cosma in deželni odbornik za kmetijstvo, podpredsednik deželne vlade Sergio Bolzonello. Na večeru so bili prisotni tudi podpredsednik konzorcija Jordan Figheli, predsednik deželnega sveta Franco Iacop, podpredsednica pokrajine in odbornica za kmetijstvo Mara Černic, nečakinja ustanovitelja konzorcija Virginia Attems, številni krajevni upravitelji ter predstavniki ustanove Arge in Videmske univerze. (aw) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. junija 2013 13 sovodnje - V okviru praznovanja obnove občinske samostojnosti Z otroškim petjem pozdrav počitnicam Četrtkov večer v Kulturnem domu v Sovodnjah bumbaca Na odru Kulturnega doma v Sovodnjah so bili v četrtek zvečer protagonisti domači mali pevci. Pred nabito polno dvorano je kakih štirideset malčkov otroškega pevskega zbora Sovodnje staršem in prijateljem postreglo s celovečernim koncertom ob zaključku leta. Pod taktirko zborovodkinje Jane Drassich in klavirski spremljavi ter pomoči Erike Tom-sič in Valentine Nanut so se občinstvu predstavili pevci vseh treh starostnih skupin zbora, in sicer pevci skupine najmlajših, to so malčki, ki obiskujejo vrtec in prvi razred osnovne šole, skupine srednjih, se pravi osnovnošolci, in pa skupine večjih oz. učenci petih razredov osnovnih šol in prvih razredov nižje srednje šole. Pri enournem programu so sodelovali tudi posebni gostje večera, pevci mladinskega mešanega zbora zbora Neokortex iz Gabrij, ki deluje pod okriljem ZSKD in jih prav tako vodi Drassicheva. Pevski večer, vključen med pobude ob praznovanju 62-le-tnice obnovitve občinske samostojnosti, je popestril nastop Rožice in Marjetke, ki sta med otroki poželi velik uspeh. grafica goriziana tipografía tiskarna printing house QG-LASG ZGRALA IM PPrlPfrAVILA AtitMCiJA since 1966 AW GOfliCA TEL. Ö* - OW5.ll#Nn.tf 34170 Gorica • Ul. Gregorčič, 18 tel. +39 0481 22116 • fax +39 0481 22079 info@graficagoriziana.com e-mai if PllT" I li tin ski pnv/nik Hiifodnji? oh Sfiíi 20 I 3 AKŠD Vipava - V Ronku na Peči 15.6.2013 18.00 Slikarski ex-tempore za otroke in odprtje razstave kruha, vina, olja, gubance in meda 19.00 Nastop mažoretk iz Doberdoba, umetniškega društva M&N DANCE in plesnega kluba NOVA GORICA, folklorne makedonske skupine BISERI in plesnega kluba DIAMANTE. 21.30 Ples z DJ-em STUDIO 80. nedelja 18.6.2013 KD Sovodnje - Kulturni dom v Sovodnjah 18.30 Slavnostna seja Občinskega sveta Govor, kulturni program s podelitvijo priznanj in nagrad. AKŠD Vipava - V Ronku na Peči 15.00 Nogometni turnir cicibanov ekip Sovodnje, Juventina in Pro Gorizia 18.00 Nagrajevanje nogometnega turnirja in slikarskega ex-temporeja 20.00 Kotalkarska revija in nastop plesnih skupin AKŠD Vipava 21.00 Ples s skupino ARENA. sobota 22.6.2013 Klet Rubijskega gradu na Vrhu 20.00 Koncert v sklopu niza "Musiche in trincea" - prireja občina Zagraj. ponedeljek 24.6.2013 20.30 Kresovanje in prikaz dejavnosti "MOVIE TEDEN" od 17. 6. do 21. 6. 2013 PD Vrh Sv. Mihaela - Vrh, na Largi Športni program ŠD Sovodnje - nogometno igrišče v Sovodnjah Od 17. do 21. junija: nogometni turnir veteranov Z medsebojnim sodelovanjem za ovrednotenje občinskega praznika bomo veseli Vaše prisotnosti Pri pripravi junijskih večerov sodelujejo društva: AKŠD Vipava, ŠZ Soča, ŠD Sovodnje, ZAŠR Vipava, KD Sovodnje, KD Skala, KD Danica, PD Vrh Sv. Mihaela, KD Karnival, Civilna zaščita, ZPK Sovodnje, PD Rupa-Peč. CREDITO COOPERATIVO ZADRUŽNA BANKA Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Povsod prisotni, n&s potrebujeta... V Sovodnjah Prvomajska 120/a, TeL 0481.882155 1 4 Sobota, 15. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR / Predstavitev knjige Petra Černica bumbaca gorica - Predstavili monografijo o politiku in doktorju teologije Anton Gregorčič s svojimi pobudami presegel okvir zgolj slovenske prisotnosti Lik Antona Gregorčiča, doktorja teologije, sodi v tisto skupino izjemnih osebnosti, ki so v okviru slovenskega po-soškega prebivalstva zaznamovale konec 19. in začetek 20. stoletja: Lavrič, Tonkli, Henrik Tuma, Simon Gregorčič, Anton Mahnič, Gabršček... Politično biografijo o njem je na osnovi pisnih virov sestavil zgodovinar Peter Stres. Monografijo je izdala Goriška Mohorjeva družba ob podpori krožka Anton Gregorčič, pokroviteljstvo predstavitve, ki je potekala v četrtek pod večer v konferenčni dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju, pa je nudila goriška pokrajinska uprava. Okrog štirideset obiskovalcev je pozdravil prof. Peter Černic, ki je knjigo uredil. Podčrtal je izjemno vsestransko dejavnost, ki se ni omejevala na duhovniški poklic, temveč je segala na vsa tista področja, ki so v knjigi verodostojno opisana. Anton Gregorčič je z nekaterimi pobudami in dejavnostmi tudi presegel okvir zgolj slovenske prisotnosti na Goriškem in doprinesel k rasti celovite stvarnosti. Politik, kakršen je bil Gregorčič, je znal odločilno pripomoči k splošni rasti dežele in njenega glavnega mesta. Bil je deželni in državni poslanec in namestnik goriškega deželnega glavarja. To plodno politično dogajanje je na prelomu stoletja krojilo uspeh in sijaj goriškega prostora, kakršnega mesto ni kasneje nikoli več doseglo. Doma iz Vrsnega pri Kobaridu, je s svojo politično pragmatičnostjo in treznostjo prinesel v slovenski prostor bogato izkušnjo, ki pa je ni mogoče uokviriti v nobeno ideološko shemo. Z veliko mero preračunljivosti je uveljavljal slovenske narodnostne interese in s tem spodbujal celosten razvoj dežele. V goriški narodnostno mešani deželi je dobro vedel, da se mora dogovarjati s pretežno italijanskim meščanstvom, z dunajsko centralno oblastjo in z mestnimi slovenskimi silami, če želi uveljavljati slovenske narodnostne pravice. Pozdrav pokrajinske uprave je prinesel odbornik Federico Portelli, ki je pobudo vključil v širši prikaz nekdanje pokrajinske stvarnosti v obliki razstave, ki je in bo na ogled v poletnih mesecih. Predstavitev monografije sodi v okvir ovrednotenja nekdanje grofije v obdobju 1861 - 1914. Podpredsednica pokrajine Mara Černic je potegnila vzporednice med morebitno nekdanjo stvarnostjo in Gregorčičevo vlogo v njej ter sedanjostjo, ko je goriška pokrajina neprimerljivo manjša. Načela je vprašanje ukinjanja italijanskih pokrajin in se argumentirano zavzela za njihovo ohranitev, saj ne gre le upravljanje teritorija, temveč tudi za prometne vidike, za socialo, za jezikovne skupnosti, za vidno slovenščino in šolstvo. V slednjem je najizrazitejša povezovalna programska točka z Antonom Gregorčičem, ki ima osnovne zasluge za uvedbo šol s slovenskim učnim jezikom in za gradnjo ustreznih poslopij s pomočjo zadruge Šolski dom. V tedanjih razmerah se je šola lahko razvijala le v zasebni lasti, ker so bile javne ustanove z občino na čelu proti uvajanju šol s slovenskim učnim jezikom. Anton Gregorčič ima pomembno vlogo pri odprtju prve slovenske državne gimnazije prav v Gorici. Letos mineva 100 let od njenega odprtja. Poleg tega je avtor monografije opozoril poslušalce na kompleksnost Gregorčičevih izbir in usmeritev na javnem političnem prostoru. Opredelili so ga za katoliškega liberalca in zato Mahničevega kritika, za slovenskega nacionalista, za povsem predanega avstrijskemu cesarju ... Dejstvo pač je, da je postavljal vero in slovenstvo na enako raven in rezultati njegovega dela so razvidni. Zavzemal se je za povezavo med raznimi političnimi gibanji. Ni slučaj, da je bil prepričan privrženec gibanja in časopisa Sloga. Ko se je povezal z italijanskimi liberalci, ga je marsikatero slovensko okolje opredelilo za izdajalca, a ostaja dejstvo, da je v dogovoru z italijanskim političnim voditeljem Pajerjem (Slovencem po materi) dosegel kar nekaj uspehov in koristi za rast slovenskega dela prebivalstva. Morda bi se kronist ne strinjal le z eno poanto, in sicer, da je Anton Gregorčič bil doslej premalo znan in upoštevan. Res ga sicer tepe dejstvo, da je pustil za seboj malo pisanih besedil, sicer pa je v ozaveščenih goriških krogih enako prisoten kot ostali na začetku našteti možje. Po njem je bila poimenovana tudi mestna ulica. (a.r.) nova gorica - Med lanskim poslovanjem družbe Hit 37 milijonov izgube »Hit je lani posloval s 37 milijoni čiste izgube, kar je seveda težko nadoknaditi v letošnjem letu. Trg je šibek, Italija je še vedno nestabilna,« je po včerajšnji seji povedal predsednik nadzornega sveta te novogoriške družbe, Marino Furlan. Nadzorni svet Hita je včeraj ponovno zasedal v polnem sestavu in se med drugim seznanil tudi s predstavitvijo kandidatov za predsednika uprave. Ta naj bi bil izbran prihodnji petek. »Lansko poslovanje je bilo slabše od poslovanja v 2011, kriza je kar precej vplivala, predvsem v drugi polovici leta. Prihodki so se lani znižali za 10 odstotkov, obisk v igralnicah za 7 in prenočitve za 5 odstotkov,« je podatke za lani povzel Furlan. Nadzorni svet je obravnaval letno poročilo družbe Hit in konsolidirano letno poročilo skupine Hit za leto 2012. Seznanili so se še s poslovanjem družbe v obdobju januar - maj 2013. Družba Hit je v lanskem letu ustvarila 129,1 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 10 odstotkov manj. Hitove igralnice so beležile 1.383 500 obiskov, kar je 7 odstotkov manj kot v letu 2011, Hitovi hoteli pa so ustvarili 137 tisoč nočitev, kar pomeni 5 odstotkov manj kot v letu prej. V lanskem letu je družba Hit ustvarila 1,6 milijona evrov izgube iz Marino Furlan foto k. m. poslovanja, s tem, da ta zajema tudi 7 milijonov evrov rezervacij, slabitev terjatev in stroškov dela iz naslova tožb zaposlenih za neizplačan del plač in premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Družba je v letu 2012 poslovala s 37 milijoni evrov čiste izgube. V letu 2012 je Hit plačal 42 milijonov evrov igralniških davkov. Ob koncu leta 2012 je bilo v družbi 1.564 zaposlenih. V letu 2012 se je krčenje Hito-vega primarnega trga po kriteriju bruto realizacije v primerjavi s predhodnim letom podvojilo in znašalo 16 odstotkov. »V italijanskih igralnicah se je znižanje bruto realizacije gibalo med 16 in 21 odstotki, medtem ko je Hitovo igralništvo beležilo 10-odsto-tni upad realizacije glede na leto 2011,« so sporočili iz Hita. Skupina Hit je v lanskem letu ustvarila 176,6 milijonov evrov po- slovnih prihodkov, kar je za 9 odstotkov manj kot v letu 2011. V vseh igralnicah in igralnih salonih je zabeležila 1.771 tisoč obiskov, v hotelih pa 448 tisoč nočitev. Poslovno leto je skupina zaključila s 32,4 milijonov evrov konsolidirane čiste izgube. V letu 2012 je plačala 47 mio evrov igralniških davkov. Ob koncu leta je skupina Hit imela 2.390 zaposlenih. »Maja smo prvič zaznali rahlo pozitiven trend,« poudarja prvi nadzornik Furlan. Ocenjena bruto realizacija družbe Hit v obdobju januar -maj znaša 59,5 milijona evrov in je za 12 odstotkov nižja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Uprava načrtuje, da bodo prihodki družbe do konca leta sicer zmanjšani, vendar največ 10 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. »Pomembno je, da naslednji petek izberemo upravo in da ta začne aktivno z delom na vseh področjih. Čeprav se tudi sedaj zalo aktivno dela, veliko je novosti, predvsem v razmišljanju, trženju in v stroških,« dodaja Marino Furlan, ki je po četrtkovi seji nadzornega sveta povedal, da bodo nadzorniki na pogovor povabili od tri do pet kandidatov, med njimi bodo tudi sedanji v.d. predsednika uprave, Dimitrij Piciga in sedanji član nadzornega sveta Silvan Križ-man. (km) gorica - Slovenske višje srednje šole Pred razglasnimi deskami gneča ob objavi učnih izidov Objava izidov na tehničnem polu Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici so včeraj objavili učne izide dijakov, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali prve štiri razrede šestih višješolskih smeri. Sredi prihodnjega tedna se bo na slovenskih višjih srednjih šolah v Ulici Puccini začela matura. Poklicni zavod Ivan Cankar 1. razred - izdelali so: Maja Batistič (8,31), Sara Cej (8,31), Jury Devetak (6,62), Nikol Frandolic (8,38), Valerio Komic (7,08), Nicola Nikita Kosic (6,62), Georgina Mallea Laryea (7,38), eni dijakinji je bilo ocenjevanje odloženo, en dijak ni izdelal. 2. razred - izdelali so: Nataša Klanjšček (7,08), Lucija Lango (7,15), Verena Stella (7,62), Gregor Terpin (6,85), Elija Zavad-lav (6,77); šestim dijakom je bilo ocenjevanje odloženo, en dijak ni izdelal. Tehniški zavod Žiga Zois 1. razred - izdelali so: Mitja Ambrosi (7,86), Jana Bandelj (6,93), Chiara Bergnach (7,07), Simone Bruzzichini (7,79), Elisa Co-lja (7,64), Ivana Fajt (7,79), Tamara Fiorelli (7.07), Petra Marassi (7,79); enemu dijaku je bilo ocenjevanje odloženo. 2. razred - izdelali so: Luca Bruzzechesse (6,93), Lara Cej (8,36), Martina Devivo (7,64), Lara Lakovič (7,43), Eleonora Pahor (7,93), Marta Speranza (7,29), Peter Speranza (6,86); trije dijaki niso izdelali. 3. razred - izdelali so: Ester Berlot (9,92), Anja Černic (6,92), Martina Dellisanti (8.08), Alice Gon (7,08), Veronika Keber (9,17), Eva Lutman (7,00), Michele Mai-nardis (7,17), Giulia Marassi (8,50), Veronica Marcosig (7,25), Karol Paulin (8,25), Alessia Peressini (7,08), Mattia Visintin (7,00); dvema dijakoma je bilo ocenjevanje odloženo, en dijak ni izdelal. 4. razred - izdelali so: Mihaela Devetak (7,92), Tamara Lupin (7,25), Martin Novak (7,75), Gabriele Terčič (7,42); enemu dijaku je bilo ocenjevanje odloženo. Tehniški Zavod Jurij Vega 1. razred - izdelali so: Giulia Cargnel (7,30), Alek Devetak (7,46), Guglielmo Frati (7,15), Manuel Lupoli (8,31), Daniel Pe-teani (7,00); petim dijakom je bilo ocenjevanje odloženo. 2. razred - izdelali so: Luca Bernardinis (6,85), Luka Gratton (7,54), Simon Kom-janc (8,23), Manuel Manfreda (7,38), Ivan Persoglia (8,15); petim dijakom je bilo ocenjevanje odloženo; en dijak ni izdelal. 3. razred - izdelali so: Samuel Barone (7,36), Janez Pintar (7,36), Erica Zago (8.09), Eva Battistel (7,55); petim dijakom je bilo ocenjevanje odloženo. 4. razred - izdelali so: Peter Cej (7,55), Samuel Kralj (9,09); enemu dijaku je bilo ocenjevanje odloženo. Klasični licej Primož Trubar IV gimnazija - izdelali so: Petra Ciglič (9,3), Matija Čubrilo (7,2), Samuel Devetak (8,1), Samuele V. Ferletti (8,0), Alessandro jr. Frandolic (7,2), Oshbej Gergolet (6,9), Sara Soban (7,3), Klara Tercic (7,4), Veronika M. Winkler (7,5); enemu dijaku je bilo ocenjevanje odloženo. bumbaca V gimnazija - izdelali so: Tristan Bauzon (6,7), Veronika Devetak (8,2), Matej Hle-de (7,4), Jure Korenjak (7,4), Anna Mise-ri (7,0), Lara Raum (8,0), Ivana Radikon (7,7), Cristian Visintin (6,9). I licej - izdelali so: Roberta Abrami (8,23), Matija Blazic (8,31), Sara Cernic (7,46), Daša Daneluzzo (7,46), Shimen Gergolet (7,62), Jasmin Lutman (7,15), Maria Milanese (7,54), Ivana Nanut (7,62), Giuseppe Pflanz (7,46), Deborah N. Repovš (7,08), Enrico Schincariol (7,38), Ruben Sclauzero (8,62), Arianna Stroili (8,54), Ana Terčič (7,15); enemu dijaku je bilo ocenjevanje odloženo. II licej - izdelali so: David Abrami (6,85), Lara Devetak (8,31), Peter Grudina (8,08), Jasna Leban (9,23), Ivan Maniacco (8,92), Micaela Passon (8,31), Ana Raum (8,92), Veronika Terpin (9,15), Tomaso M. Winkler (8,69), Matija Zorzut (6,54); enemu dijaku je bilo ocenjevanje odloženo. Humanistični licej Simon Gregorčič 1. razred - izdelali so: Petra Crosatto (8,18), Gabriele Devetak (7,09), Ivana Jarc (7,18), Chiara Virginio (7,36), Andrea D. Winkler (7,27); dvema dijakinjama je bilo ocenjevanje odloženo, trije dijaki niso izdelali. 2. razred - izdelali so: Sara Cosolo (8,27), Svetlana Della Vedova (8,45), Maja Kocina (9,09), Veronika Kosic (9,18), Karen Le-fons (7,82), Marlene Lefons (8,00), Sara Terpin (7,27), Martina Trevisan (8,00), Lara Tropeano (7,73); dvema dijakinjama je bilo ocenjevanje odloženo, ena dijakinja ni izdelala. 3. razred - izdelali so: Ilaria Bergnach (7,38), Lionella Costantini (8,23), Kristina Gerin (7,23), Carlotta Nanut (7,85), Jan Paulin (7,69), Tjaša Petarin (8,00), Nikolas Semolič (7,23), Pia Ternovec (8,31); dvema dijakinjama je bilo ocenjevanje odloženo. 4. razred - izdelali so: Gaja Braini (7,09), Lara Feri (8,00), Luka Kovic (7,55), Ales-sia Pinna (8,00), Eva Speranza (7,72). Znanstveni licej Simon Gregorčič 1. razred - izdelali so: Hana Berčič Upelj (8,09), Simon Čavdek (7,45), Ivana Gerin (6,82), Aleš Lavrenčič (8,00), Manuel Persoglia (7,27), Manuel Quaggiato (7,18), Nejc Terpin (7,00), Karin Vižin-tin (8,27), Sanja Vogrič (9,55); štirim dijakom je bilo ocenjevanje odloženo, en dijak ni izdelal. 2. razred - izdelali so: Jaroš Daneluzzo (7,73), Jan Furlan (8,82), Elena Marvin (9,00), Philip Muller (7,27), Katja Pahor (8,64), Leonardo Zio (7,73); štirim dijakom je bilo ocenjevanje odloženo. 3. razred - izdelali so: Jaš Bensa (8,5), Marco Berte (6,75), Mila Boschi (8,17), Ivana Cotič (9,33), Tarin Ferletič (7,42), Tim Gua-dagnino (6,75), Jan Mauri (6,75), Kristina Pahor (9,58), Valerio Piasentier (8,09), Živa Srebrnič (8,17), Jernej Terpin (9,08). 4. razred - znanstveno tehnološki - izdelali so: Erika Bidini (8,75), Sara Devetak (8,83), Martina Furlan (9,00), Mateja Jarc (9,08), Petra Mosetti (8,75), David Raida (7,42), Paolo Seravalli (7,58), Peter Vogric (8,33). / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. junija 2013 15 gorica - Javno srečanje Delo in mladi Spregovorila bosta sindikalista Gian Paolo Patta in Matteo Gaddi V gostilni Primožič v Gorici bo v torek, 18. junija, ob 17. uri javno srečanje na temo dela in mladih, ki se z vse večjimi težavami dokopajo do zaposlitve. Spregovorila bosta sindikalista Gian Paolo Patta in Matteo Gaddi iz vse-državnega vodstva CGIL. »Doživljamo krizno obdobje, med katerim se številnim družinam slabša življenjski standard, levičarske stranke pa s svojimi predlogi ne uspejo biti dovolj prepričljive. Zaradi tega se nam zdi pomembno razširiti dialog na najrazličnejše sogovornike, saj se mora levica reorganizirati, da bo tudi sama prispevala k reševanju težav ljudi,« poudarjata Damjan Nacini in Roberto Criscitiello, ki sta pobudnika srečanja. »Dogodka ne prirejava kot strankarska moža, kar nedvomno sva, pač pa kot levičarja, ki si želita novih predlogov o tem, kar naj levica postane,« poudarjata Nacini in Criscitiello, ki sta prepričana, da lahko pri reorganizaciji levice pomembno vlogo odigrajo ravno sindikati, čeprav se je tudi njihova vloga v zadnjih letih spremenila. »Opažam, da delavci niso več navezani na sindikat kot nekoč. Ko potrebujejo njegovo pravno pomoč, se mu približajo, drugače se ne kaj dosti zmenijo za njegov obstoj,« razlaga Criscitiello in skupaj z Nacinijem ugotavlja, da se morajo politiki spet približati ljudem, saj si bodo le tako spet zaslužili njihovo zaupanje. štandrež - Za dobro voljo Pomerili se bodo v igrah rajonov Pilošče, Klanci, Rojce, Jere-mitišče in Plac vabijo vse aktivne športnike, športne navdušence in sovaščane na »Igre rajonov 2013 -1. srečanje Štandrežcev«, ki ga prirejajo na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala na Pilošču v Štandrežu v nedeljo, 23. junija od 9. ure do večera. Na programu so za odrasle ženski in moški mali nogomet, namizni nogomet, »braccio di fer-ro«, vlečenje vrvi, met na koš, po- hod po štandreških mejah, bri-škola, tekmovanje za najboljšo sladico, karaoke, kviz »quizzone« in tekmovanje za pokal šanka, za otroke do 14. leta starosti pa met na koš, metanje kamenčka na točke, zbivanje predmetov na točke, risanje in kviz »quizzone«. Prijave zbirajo do 17. junija na telefonski številke 329-0913340 (Maja Peterin). Igre štandreških rajonov prireja kulturno društvo Oton Župančič. [13 Lekarne Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 15. junija, ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Necjarinkolo »Vile, škrati in Sneguljčica«; v soboto, 29. junija, ob 21.30 ploščad pred SNG Nova Gorica - Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica »Iskani«, vertikalni ples s projekcijo - »eVenti Ver-ticali«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. fî Razstave V GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deveta-kih je na ogled razstava likovnih del Lojzeta Spacala. Grafike, slike in ena tapiserija bodo na ogled do 15. junija. »LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« bo potek do 20. julija: v kraju Area ai Brechi v Škocjanu danes, 15. junija, od 16. ure dalje glasbeni nastopi skupin mladih in ob 20. uri nastop angleškega pevca Jonaha Dana; več na www.dobialab.net. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO F. B. SEDEJ vabi na koncert »Jubilate Deo« v nedeljo, 16. junija, ob 11.15 (po maši) v župnijski cerkvi v Števerjanu. Oblikujejo MePZ F. B. Sedej, Erika Bersenda - harfa, vodi Aleksandra Pertot. Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete. SKUPINA PERPETUUM JAZZILE iz Ljubljane bo nastopila v petek, 21. junija, ob 21. uri v parku Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Koncert sodi v pobudo goriških slovenskih kulturnih in družbeno-poli-tičnih organizacij z naslovom »Nazdravimo poletju«. Pred koncertom bo ob 19.30 enogastronomski dogodek s pokušnjo vin in prigrizkov lokalnih vinogradnikov in gostinskih lokalov. Ob slabem vremenu bo koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Vstopnice bodo v prodaji v uradih Centra Bratuž in Kulturnega doma v Gorici. B Mali oglasi POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica; tel. 00386-40272290. U Kino M Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 3: 16.30 - 18.15 »Monsters & Co.«; 20.10 - 22.10 »Paulette«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 »Monsters & Co.« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 3«. Dvorana 3: 18.00 - 21.10 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Solo Dio perdona - Only God forgives«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 -22.10 »Quando meno te lo aspetti«. H Šolske vesti 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje od 17. junija dalje v Dijaškem domu, po tel. 0481533495 do zasedbe mest. DIJAŠKI DOM GORICA obvešča, da bo ponovno začel delovati v ponedeljek, 17. junija, s programom poletnega središča in športne šole; vpisovanja in informacije od 17. junija dalje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu od 17. junija dalje (tel. 0481-533495 in www.dijaskidom.it), do zasedbe raz-položjivih mest. Cena je zelo ugodna. SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študij -skega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 328-1511463 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da potekajo do 21. junija »Poletni izzivi« za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 3403423087. KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija sta na razpolago enoposteljna in dvoposteljna soba; informacije in vpisovanje čimprej v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12.ure, krut.go@tis-cali.it ali pa na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG organizira v nedeljo, 16. junija, kolesarski izlet po Kolovratu s startom ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Tura je zahtevna; informacije po tel.340-4945751 (Maurizio). Obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev. SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju z CTS prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v Idrijo in ogled Divjega ter Cerkniškega jezera v nedeljo, 23. junija; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). Ü3 Obvestila LETNIKI 1973 IZ ŠTANDREZA, OBČIN SOVODNJE, DOBERDOB IN ŠTE-VERJAN bodo za praznovanje prvih 40 let šli na kratek izlet v soboto, 29. junija, ob 14. uri iz Sovodenj; vpis in informacije po tel. 339-7484533 (Dolores) najkasneje do 18. junija. ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija letos družabno srečanje; kraj in ura bosta naknadno sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. OB OBČINSKEM PRAZNIKU V SO-VODNJAH organizatorji vabijo tudi letos vse, ki želijo sodelovati pri razstavi kruha in gubance, da prinesejo svoje izdelke danes, 15. junija, od 15. do 16. ure v Ronku na Peči. LEICESTER 3.-10. AVGUST: znanstve-no-kulturni inštitut Mandala išče 1 mladega udeleženca/ko (20-35 let) za seminar o socialnih pravicah manjšin. Delovni jezik angleščina, 70% potnih stroškov in 100% nastanitve krije projekt (4.3 Mladi v Akciji). Zainte-resirani/e naj pošljejo CV in motivacijsko pismo na mandalainstitu-te@gmail.com najkasneje do 16. junija. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 4. Turnir prijateljstva v soboto, 15. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba. AŠKD KREMENJAK organizira košarkarski turnir 4. memorial Martin Se-molič v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri na igrišču večnamenskega centra v Jamljah, Prvomajska ulica, 20. Nagrajevanju bo sledil svetoivanski kres pri Bufetu, ob približno 22. uri. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na volilni občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu v dvoranI društva, Rimska ulica 24 v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK prireja redni občni zbor v torek, 2. julija, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna za leto 2012 in proračuna za leto 2013, pozdravi gostov, razprava, H Prireditve ZAKLJUČNI NASTOP PLESALK IN PLESALCEV PLESNE ŠOLE TERSICORE iz Gorice bo danes, 15. junija, ob 20. uri v gledališču Verdi v Gorici. SVETOVNI IZVEDENEC V OBRAZNIH IZRAZIH MARK FRANK bo vodil seminar z naslovom »Comportamento e inganno« (Obnašanje in prevara) danes, 15., in v nedeljo, 16. junija, v Kulturnem domu v Gorici; informacije in obvezna prijava na spletni strani www.smileser-vice.it ali po tel. 040-3481631. VELIKI BAZAR V PARKU IN ŠPORTNA PRIREDITEV bosta potekali v nedeljo, 16. junija, med 10. in 18. uro v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. Ob košarkarskem in odbojkarskem turnirju bo brez denarja potekala izmenjava predmetov, idej, čustev talentov, časa; vstop prost, informacije po tel. 347-7166009 (Fabio). KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi aktivne športnike in športne navdušence na 22. moški in ženski nogometni turni »Štabeach 2013« na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Piloš-ču v Štandrežu od 17. do 29. junija med 18. in 23. uro; informacije po tel. 3290913340 (Maja Peterin). V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfi-ne« v ponedeljek, 17. junija, med 16.30 in 18. uro pesniško srečanje z naslovom »Spensierata-mente: versi in libertà«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na filmski junij 2013 v gradu Kromberk 18. junija, ob 21. uri s projekcijo filmov »Pru-nele« in »Bombyx« avtorja Alojza Vuge. GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba vabi v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v župnijsko dvorano v Doberdobu na zaključno prireditev. Nastopajo skupina otrok iz vrtca Čriček, Mala godba na pihala Kras in mažoretna skupina Kras. Gost večera bo srbska folklorna skupina Sloga iz Nove Gorice. SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sklicuje občni zbor v četrtek, 20. junija, ob 19. uri v gostilni pri »Pri Miljotu« v Doberdobu, Devetaki 2. Sledil bo pogovor o novih plačilnih sredstvih in elektronskem denarju, ki ga bo vodil prof. Stefano Miani, docent na ekonomski fakulteti Videmske univerze. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno kresovanje v Selcah v petek, 21. junija, od 20.30 dalje. Ob prireditvi bo tudi nagrajevanje najlepših svetoi-vanskih vencev. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR prireja v soboto, 22. junija, ob 21. uri v kmečkem turizmu Al diaul v Mo-raru. Claudio Dornik bo predstavil Verdijevo opero »Attila«, ki bo na programu v gledališču Verdi v Trstu. AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, v dvorani KD Jezero v Doberdobu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, odobritev bilance in volitve za obnovitev novega odbora. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO bo potekal v petek, 28. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Kulturni program bodo izoblikovali MePZ F.B. Sedej, sodelovali bodo Igor Ga-brovec, krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve in Svet slovenskih organizacij. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 12.00, Valentino Lenardi (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.30, Sara Forna-zari vd. Slama (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upe-pelitev. DANES V TURJAKU: 10.30, Giuseppe Nemiz (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 6 Sobota, 15. junija 2013 APrimorski r dnevnik Letta: »Prišel bom v Koper« RIM - Slovenska premierka Alenka Bratušekje med nedavnim srečanjem v Rimu povabila italijanskega ministrskega predsednika Enrica Letto na evropsko košarkarsko prvenstvo, ki bo od 4. do 22. septembra v Sloveniji. Letta je v odgovoru dejal, da bo prišel v Koper, s čimer je pokazal, da ve za kaj gre, saj bo v prvem krogu predtekmovanja EP v skupini na Obali igrala tudi Italija. Letta je sicer košarkarski navdušenec, čeprav je po rodu iz Pize, je v mladih letih navija za lombardsko moštvo Cantu. nogomet - Valter Birsa, reprezentant Slovenije Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Miami v Teksasu izenačil 2:2 SAN ANTONIO - Finale košarkarske lige NBA med San Antonio Spurs in Miami Heat je še vedno povsem odprt. Na četrti tekmi so košarkarji Miamija v Teksasu slavili zmago s 109:93 in v boju na štiri zmage razmerje moči poravnali na 2:2. Tokrat je zvezdniški trojček LeBron James (33), Dwyane Wade (32) in Chris Bosh (20) skupaj dosegel 85 točk.«Kadar Bosh, Wade in James zadevajo v takšnem slogu, kot tokrat, jih je težko premagati,» je bil po tekmi odkrit trener San Antonia Gregg Popovich. Še ne ve, kje bo igral Proseška Rouna že dolgo ni gostila tako pomembnega športnika, kot je nogometaš Torina in slovenski reprezentant Valter Birsa. Mladenič iz Šempetra pri Novi Gorici je na proseško zelenico prikorakal sproščeno. Slog je bil izrazito počitniški. Sončna očala, bela majica in kratke hlače. Spremljal ga je Krasov trener in Valtrov osebni prijatelj Dejan Čolic. Otroci, ki že ves teden sodelujejo na skupnem nogometnem kampu Krasa in Primorja, so ga sprejeli s toplim aplavzom. Birsa jih je očaral. Vsi so ga navdušeno poslušali in opazovali. Navsezadnje so v živo videli fanta, ki igra v A-ligi. Vsi bi ga radi posnemali, saj so igranje v A-ligi cilj in sanje vseh mladih. »Čudežnega recepta ni«, je dejal še ne 27-letni Biki, kot ga imenujejo prijatelji in soigralci. »Sproščeno igrajte nogomet, zabavajte se, trenirajte in vztrajajte,« je še dodal, preden je začel podpisovati avtograme in z otroci odigral priljubljeni »partidin«. Letošnja A-ligaška sezona je bila, kot je sam Valter ocenil, »povprečna«. »Težave sta mi povzročali dve poškodbi, ki sem jih staknil na reprezentančnih tekmah. Kljub temu sem dobro izkoristil minutažo, ki sem jo imel na razpolago, kar je bilo zame in za mojo samozavest najbolj pomembno.« Letos si igral pri Torinu, drugače pa je tvoja izpisnica last Genoe. Kje pa te bomo videli igrati v prihodnji sezoni? Še ne vem, kje bom igral v prihodnji sezoni. Pri Torinu skoraj gotovo ne. Z Genoo me veže pogodba do konca sezone 2015. Če se ne bomo prej dogovorili s kakim drugim klubom, v Italiji ali v tujini, bom priprave na novo sezono začel v Genovi. Kar nekaj let si igral v Franciji (nazadnje Auxerre), kamor odhaja vse več zvezdnikov. Kako bi primerjal francosko z italijanskim prvenstvom? V Italiji je nogomet argument številka ena in dajo veliko več pozornosti temu športu kot v Franciji, kjer je pritiska manj. Nekatere francoske klu- be so kupili arabski in ruski mogotci, tako da je povsem normalno, da vse več zvezdnikov igra v tej državi. Drugače pa je Serie A še vedno malo bolj kakovostno od prve francoske lige.« Omenil si pritisk v A-ligi. Aprila 2012, po tekmi Genoa - Siena, so vaši navijači zahtevali, da si snamete majice. Klub je nato kaznovala tudi disciplinska komisija državne nogometne zveze. Dobro se spominjam tistih dogodkov, čeprav bi vse skupaj minimizi-ral, saj dejansko ni bilo tako hudega pritiska, kot je mogoče pri kakih drugih klubih. V Genovi je še relativno mirno. Agresivnega obnašanja zunaj nogometnega igrišča nismo občutili. Na Islandiji smo znova videli pravo Slovenijo. Ali je novemu selektorju Srečku Katancu očitno uspelo znova motivirati re-prezentante? Bolj kot psihološka blokada so bili porazi v kvalifikacijah nek padec forme oziroma neko neuspešno obdobje. Slovenija ima namreč ožji izbor igralcev in z veliko težavo obdržimo visoko raven. Normalno je, da pride do nihanj. Z zmago smo pokazali, da še nismo odpisani. Ali je 2. mesto še v vašem dometu? Zanj se bomo borili, dokler ne bomo odpisani. Zavedamo pa se, da ne bo lahko. . • "I Nogomet v Sloveniji preživlja težke trenutke. Usoda Kopra visi na nitki, ajdovsko Primorje, tvoj nekdanji klub, je propadlo, Mura tudi. Novo Gorico pa je rešil italijanski prvoligaš Parma. Prihod Parme v Novo Gorico je dobra poteza, saj se bo le tako nogomet lahko še naprej razvijal na tem območju. Upam, da se bo Mura čim prej pobrala na noge in se vrnila v prvo ligo. Srčno si želim, da bi tudi v Kopru rešili vse težave, saj si ne predstavljam slovenskega nogometa brez teh klubov. Krasov trener Branko Zupan je bil tudi tvoj selektor v državnih mladinskih selekcijah. Z Zupanom se poznava že dolgo let. Nogometni klub Kras pa sem spoznal preko prijatelja Dejana, ki me je tudi danes (včeraj op. av.) pripeljal na Prosek. Vem, da tu dobro delajo z mladimi, kar je zelo pomembno. Priimek Birsa je razširjen tudi na Tržaškem. Tu imam menda nekaj sorodnikov. Stiki pa so se v glavnem izgubili. Pred kosilom je mali nogometaš, ki je nosil Bayernov dres, Val-terju Birsi zaželel, da bi šempetrski igralec v prihodnji sezoni igral za bavarski klub. »Eh, hvala ti. Res ne bi bilo slabo,« je prikimal in se mu po-smejal Birsa. Jan Grgič kolesarstvo Po Sloveniji: Italijanu Felliniju druga etapa VIŠNJA GORA - Italijan Fabio Felline je zmagovalec druge etape kolesarske dirke Po Sloveniji od Kočevja do Višnje Gore (168,5 km). Kolesar ekipe Androni je imel v izenačenem sprintu več moči od Avstralca We-sleyja Sulzbergerja, tretje mesto pa je zasedel Kolumbijec Darwin Apatuma. Felline je tudi prevzel skupno vodstvo. Vsi slovenski aduti tako še vedno ostajajo v igri za skupno zmago, za to pa bodo morali imeti močne noge predvsem danes, ko bo na sporedu kraljevska etapa s ciljem na Vršiču. ILIČIČ - Kdo vse se zanima za 25-letnega slovenskega reprezentan-ta Josipa Iličica? Po pisanju Gazzette delli sport, ki navaja trditve furlanskega predsednika sicilskega kluba Mauri-zia Zamparinija, kar lepo število uglednih klubov. Med njimi sta tudi Roma in Juventus ter nemški Bayer Leverkusen. Zamparini je povedal, da se je za Iličica pozanimala tudi Fio-rentina, vendar da on s klubom iz Firenc nima dobrih odnosov. POKAL KONFEDERACIJ -Danes Brazilija - Japonska 21.00. UNDER 21 - Polfinale EP, danes Italija - Nizozemska (20.30, TV Raiuno) UDINESE - Čeprav je videmski prvoligaš solastnik njegove izpisnice, o usodi Isle odloča Juventus, je povedal član upravnega odbora nogometnega kluba Gino Pozzo in pojansil, da Udinese nima nič proti temu, da bi Či-lenec prestopil v tretji klub. Potrdil je, da Benetia odhaja k Romi. nogomet - NK Nova Gorica Še nejasni obrisi dogovora s Parmo Pogodba o sodelovanju med NK Nova Gorica in italijanskim prvoligašem Parmo, o kateri so se razpisali predvsem italijanski spletni in tiskani mediji, je zaradi še vedno nejasnih obrisov predmet najrazličnejših ugibanj. Ekipo, ki bo danes začela priprave na novo sezono v 1. slovenski ligi v Collecchiu pri Parmi, naj bi klub iz Emilije dejansko odkupil in iz njega naredil podružnico, poročajo v Italiji. Predsednik novogoriškega kluba Robert Vrtovec, ki smo ga včeraj poklicali po telefonu, je bil izjemno skop. »Lahko rečem le, da dogovor zadovoljuje obe strani, kaj več bo morda sporočila Parma jutri (danes, op.ur.). Sam bom v ponedeljek v Parmi, potrpite zato do prihodnjega torka,« je bilo vse, kar smo iztrgali iz Vrtovca. Znano je, da je novi trener Novogoričanov nekdanji branilec Parme Luigi Apolloni. Ugibanja, da bi se utegnila v Novo Gorico preseliti cela vrsta mladih italijanskih in tujih igralcev Parme, je kot kaže precej vznejevoljila novogoriške privržence kluba (baje tudi nekatere člane odbora), od tod predsednikova previdnost. Prihod Parme zbuja strah, da ne bi bili mladi domači igralci povsem potisnjeni v kot in da članska ekipe ne bi bila več kovnica domačih talentov. Navsezadnje je Nova Gorica prav pred dnevi drugič zapored osvojila naslov državnega prvaka med mladinci (v finalu je premagala Maribor), kar potrjuje, da se na Goriškem dobro dela z mladimi. (ak) Regata, deskarji in glasbeni spektakel Valter Birsa, podpisuje avtograme na kempu Krasa in Primorja v Repnu, zgoraj v dresu Slovenije kroma, ansa Deveta izvedba »Mednarodnega tedna 3 zalivov - Settimana internazionale dei 3 golfi« se bliža koncu. Seveda z najpomembnejšim dogodkom v okviru celotnega programa, to se pravi regato Milje-Portorož-Milje. V organizaciji miljskega jadralskega krožka in v sodelovanju z YC Portorož (a tudi štirih občin: Milje, Koper, Izola in Piran) je postala omenjena regata ena izmed najpomembnejših jadralnih dogodkov v poletnem programu regat na Jadranskem morju. Na regati sodeluje namreč več kot 180 jadrnic in na krovih se trudi in poti okrog 1000 jadralcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Češke. Regata Milje-Portorož-Milje se odvija v dveh dneh. Danes s startom ob 11.30 (za bela jadra) oziroma ob 12. uri (kategoriji OPEN in IRC) se bodo jadrnice podale iz miljskega zaliva proti jugu v boj za 37. izvedbo regate Milje-Portorož (nagrajevanje zmagovalcev bo ob 19. uri v portoroški marini); ju- tri pa bo ravno tako ob 11.30 (za bela jadra) oziroma ob 12. uri (kategoriji OPEN in IRC) v portoroškem zalivu start regate Portorož-Milje. Okrog 13.30 je predviden prihod jadrnic na ciljni črti sredi miljskega zaliva, nagrajevanje najbolj uspešnih jadrnic (tako regate Portorož-Milje kot skupnega seštevka, to se pravi regate Milje-Portorož-Milje) pa bo ob 19. uri na sedežu miljskega jadralnega kluba. Pestro in zanimivo bo tudi danes zjutraj med 8.30 in 11.30, ko bo v miljskem zalivu Wind-surf&Kitesurf Freestyle Show. Gledalci bodo lahko v živo gledali vrhunske akrobatske skoke najboljših surferjev. V okviru jadralnega tedna je na sporedu tudi cela vrsta glasbenih, kulturnih in družabnih dogodkov, ki v »naselje 3 Golfi« v Miljah privlačuje tudi navadne ljudi, ne samo jadralce. Mednarodni teden 3 zalivov se bo zaključil jutri zvečer z glasbenim spektaklom ob 20.30. (I.F.) / ŠPORT Sobota, 15. junija 2013 17 jadranje - Evropsko prvenstvo 470 »Dajmo času čas« Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta nastope v članski konkurenci zaključil na 27. mestu Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta evropsko člansko prvenstvo v Formii v olimpijskem razredu 470 končala na 27. mestu. Včeraj so od dveh predvidenih regat zaključili le eno, v kateri sta bila slovenska jadralca v zlati skupini 30. Končnega rezultata nikakor ne gre podcenjevati, saj je v Formii nastopala vsa svetovna elita z dvakratnim olimpijskim prvakom Avstralcem Belcherjem vred. »Kvalifikacije sta dobro odjadrala, saj sta bila 16., v zlati skupini pa sta za sabo pustila tudi kakega olimpijca,« je pozitivno oceno podal tudi trener Matjaž Antonaz. Tudi med 35 najboljšimi jadralci sta Sivitz Košuta in Farneti vsekakor dosegla nekaj višjih uvrstitev med najboljšo deseterico, kar kaže, da sta na dobri poti: »Ne smemo mimo tega, da vseh 35 jadrnic skozi cilj prijadra v razdalji 150 metrov, kar pomeni, da so razdalje minimalne. Da bosta ujela najboljše, manjka torej le nekaj detajlov in samozavesti.« Nihajoči rezultati so sestavni del dozorevanja v članski kategoriji: »Dajmo času čas. Najboljši so že tride-setletniki, ki z jadranjem služijo kruh, Čupina jadralca pa sta še zelo mlada. Moramo biti potrpežljivi, prepričan pa sem, da bosta uspela,« je še zaključil trener. Z jadralcema bo že v sredo odpotoval v Kiel, kjer bosta jadralca pridobivala kilometrino in bržkone preizkusila novo jadro, saj je bilo zdajšnje neustrezno. Na regati za evropski pokal bosta spoznala tudi poseben pogoje na Baltskem morju, kar jima bo bržkone služilo za naprej. Naslova evropskih članskih prvakov sta se v Formii veselila mlada Francoza Bouvet/Mion, ki sta zaradi boljših uvrsitev (sicer z enakim številom točk) premagala avstralsko posadko Belcher/Ryan. Med ženskimi posakdami sta bili Slovenski Mrak in Macarol 11. Igralci Jadrana o možnosti, da bi se klub odpovedal članski ekipi Čakajo na razplet H3 Obvestila AŠD BREG obvešča, da bo občni zbor v sredo, 19. junija, ob 20.30, v mali dvorani gledališča Franceta Prešerna v Boljuncu. AŠZ JADRAN sklicuje v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, redni volilni občni zbor. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA TRSTA, ŠZ BOR, DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA in ZSŠDI organizirajo športni kamp za otroke od 6. do 10. leta na Stadionu 1. maja v Trstu. Prvi teden: 8.-12. julij, drugi teden: 15.-19. julij. Informacije in vpisi: ŠZ Bor, 04051377, e-pošta: urad.bor@gmail.com; Dijaški dom, 040573141, urad@dijaski.it. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 3281511463 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it. SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor danes, 15. junija 2013 ob 18. uri na sedežu v Slivnem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost. AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/ KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka, 17. junija do petka 21. junija 2013 in druga izmena do ponedeljka 24. junija do petka 28. junija. Info: Erik Piccini -340/4685153, e-mail: poletkosarka@libero.it AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil prof. Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti. Odvijal se bo od torka, 2. julija do vključno sobote 6. julija od 8. do 13. ure, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 3402477933 (prof.D.Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali erimic65@tiscali.it JK ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa open bic in FIV 555. Tečaja potekata od ponedeljka do petka od 13.00 do 18.00 ure: prvi od 17. do 21. junija; drugi od 1. do 5. julija; tretji od 15. do 19. julija; četrti od 29. junija do 2. avgusta. Število mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail:info@yccupa.org.org in na spletni strani www.yccupa.org. Usoda članske ekipe Jadrana še vedno visi na nitki. Do včeraj ni bilo novosti: odborniki so na delu (skorajda vsak dan), še vedno pa velja, da se bodo odrekli nastopanju na članski ravni, če v kratkem ne pride do konkretnih premikov. Kako pa kočljivo situacijo spremljajo igralci članske ekipe? Večina je priznala, da o črnem scenariju - torej o možnosti, da bi se Jadran res odpovedal članski ekipi - sploh ne razmišljajo. »Počakal bom, kaj se bo zgodilo, šele nato bom o tem razmišljal,« so v en glas potrdili Borut Ban, Saša Malalan, Daniel Batich, Peter Franco, Matteo Maru-sic, Massimiliano Spigaglia in Carlo De Petris, sicer igralec Acegasa, ki pa si srčno želi, da bi še naprej igral pri Jadranu. V ekipo in klapo se je odlično vključil, tako da ga je slaba novica povsem pretresla, celo razžalo-stila. »Sploh nisem pričakoval, da bi bil lahko klub v takih težavah. Skoraj samoumevno se mi je zdelo, da so vsaj sredstva za vpis zagotovljena, saj se je ekipa predstavljala vedno s številnimi sponzorji,« je povedal De Petris. Da je stanje res tako kritičo, sprva ni verjel niti eden najmlajših igralev Matija Batich, ki pa spričo mature o tem, kaj bo, če ne bo članske ekipe, zdaj (še) ne razmišlja. Tako Malalan kot brata Batich sta obnovila misli tistih, ki poudarjajo, kakšen je pomen članske ekipe. Zanje je članska ekipa vodilo za mlade - to je posebej omenil Matija Batich - in hkrati tudi odskočna deska. »Ekipa mora ostati, tudi zaradi njenega pomena in zgodovine,« sta poudarila Ban in Spigaglia, ki je že po koncu prvenstva izrazil željo, da bi pri Jadranu še igral. Nekaterim se zdi res škoda, ko bi se vse izjalovilo. Nenazadnje so v zadnjih treh letih soustva-rili odlično skupino, ki se razume na igrišču in iz njega. Tudi uspehi so bili odlični: »Skratka, skupina ne potrebuje dodatkov. Lahko se nam pridruži le še kak mlajši igralec, da bi dopolnil igralski kader na treningih in se morebiti izkazal na tekmah,« je pojasnil Daniel Batich, Spigaglia pa k temu dodal, da bi bilo ravno zaradi povezanosti med igralci škoda, ko bi se igranju odpovedali: »Morda bi v naslednji sezoni celo ciljali na kaj več.« Čisto vsi so izrazili upanje, da bi zgodbi le zapisali srečen konec. »Do zdaj pa še ni dobrih novic. Zavedam pa se, da bo težko, saj je potrebna precejšnjafinančna vsota,« je Batich izmed vseh še najbolj izrazil svojo zaskrbljenost. 24-letni organizai-tor igre je pri Jadranu prav tako na posodo, šele po razpletu pa bo odločil kako naprej. »Če bo ekipa in se bom dogovoril z odborom, bom še naprej rad nosil Jadranov dres,« nam je potrdil. Kakšne pa so možne rešitve? Starosta Jadranovcev Franco je prepričan, da je združevanje edina rešitev. Jadran, Bor in Breg bi morali stopiti pod isto streho, meni dvo-metraš: »Po tolikih letih opažam, da vsi mislijo še preveč egoistično, niso pozorni na razvoj mladih, saj vsak mora imeti svoj vrtiček. Zdaj pa je pravi čas za združitev, sicer bo vse rsarr &BEI ¿J H t/ Matija Batich, ki je dopolnil 19 let, je prepričan, da ostaja članska ekipa Jadrana cilj za vse mlajše soigralce kroma počasi razpadlo.« Franco je apeliral tudi na krovne organizacije, ki bi morali več pozornosti (predvsem finančne) nameniti športu nasploh. Malalan prav tako podpira združevanje, če bi to zagotovilo kakovost, vendar ne za vsako ceno: »Združevanje izključno zaradi sile razmer ni smotrno, saj bi rešilo samo trenutno situacijo. Potreben je dolgoročen projekt, če želimo, da bi združevanje obrodilo sadove,« je povedal Malalan, razume pa tudi navezanost ostalih društev na svoje ekipe. Slednje bi v primeru združevanja v projekt Jadran med drugim »izgubile« najboljše igralce, ki bi romali v člansko ekipo Jadrana. Ba- m I tich podpira združevanje z ekonomskega vidika, nenazdanje bi to rešilo tudi problem telovadnice (na Stadionu 1. maja se državno ligo lahko igra, op.a.), »z igralskega vidika pa mislim, da Jadran že itak združuje najboljše igralce, tako da tu združevanje ne bi prišlo v poštev.« Konec zgodbe se zdaj piše, saj se rok naglo približuje. Dokončna odločitev bo sprejeta na občnem zboru v četrtek, 20. junija, je zapisal odbor. To bo tudi rok igralčevih sanj, da bi naslednjo sezono spet nosili dres Jadrana. Takrat bo jasno, ali se bodo sanje razblinil, ali se uresničile. Veronika Sossa odbojka Olympia prva na Memorialu bratov Špacapan Domača Olympia je zmagovalec 6. odbojkarskega memoriala Bratov Špacapan, ki ga je ŠZ Olympia organizirala v Slovenskem športnem centru v Gorici. Izida zadnjega dne: za 3. mesto: Sloga - Val 2:0 (11, 31), finale: Olympia - Mossa 3:1 (18, 22, -16, 21). Več jutri. ŠD Mladina iz Križa z novim odborom V Domu Alberta Sirka v Križu je imela ŠD Mladina svoj redni občni zbor, na katerem je glavno poročilo podala predsednik Erik Tence. »Kljub gospodarski krizi se trudimo, da delovanje ostane na kakovostnemu nivoju, da kljub vsemu prirejamo rolkarska in smučarska tekmovanja, nočemo zanemariti trenerskega sektorja in še najmanj našega največjega bogastva, kot so atleti, njihovi starši in nasploh člani,« je povedal Tence. Pozitivno sliko delovanja sta podala tudi Mateja Bogatec za rolkarski in Ivan Kerpan za smučarski odsek. Izvolili so tudi novi odbor Novi odbor: Liljana Bezin, Boris Bo-gatec, David Bogatec, Mateja Bogatec, Oriana Bresciani, Suzana Cressiach, Giuseppe Del Latte, Edvin Guštinčič, Ivan Ker-pan, Walter Kerpan, Diego Košuta, Tamara Maier, Vanda Puric, Peter Sedmak, Paolo Skerk, Eros Sullini, Erik Tence. Nadzorni odbor: Ennio Bogatez, Ljubo Košuta, Aleksander Tence, Alex Tenze. Drasič in A. Maver na čelu »bratskih« klubov ŠZ Sloga in ŠZ Sloga Tabor, občni zbor sta obe društvi imeli pred dnevi v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah, imata novega predsednika. Na čelu Sloge je zdaj Franko Drasič, Slogo Tabor pa vodi Andrej Maver. Na občnem zboru so tudi nagradili svoje najzaslužnejše športnike. Nova odbora SLOGA: Franko Drasič (predsednik); odborniki: Ivan Canicani, Egon Gornik, Ingrid Kalan, Marko Kralj, Danilo Pahor, Alice Spangaro, Fanika Starec, Viktor Stopar, Tanja Valič; nadzorni odbor: Alfredo Kralj, Vojko Miot, Primož Moži-na; strokovni odbor: Edi Bosich, Erik Cal-zi, Peter De Walderstein, Ivana Gantar, Martin Maver, Ambrož Peterlin, Ivan Pe-terlin, Nicholas Privileggi. SLOGA TABOR: Andrej Maver (predsednik); odborniki: Danjel Antoni, David Cettolo, David Jercog, Ingrid Kalan, Mirko Kante, Matevž Peterlin, Alekseja Škerk, Saša Žerjal; strokovni odbor: Lucio Battisti, Dušan Blahuta, Martin Maver, Gregor Jerončič, Peter De Walderstein, Ambrož Peterlin, Ivan Peterlin. odbojka na mivki V Nabrežini več turnirjev Na nabrežinskem igrišču odbojke na mivki bo tudi letošnje poleti zelo živo. Sokol je že pripravilo natrpan koledar turnirjev, ki bodo povečini potekali ob vikendih. Prvi bo na vrsti že naslednji konec tedna: v petek, 21. junija, se bo začel turnir 24 ur odbojke, na bližji košarkarski ploščadi pa bo 24 ur košarke. Na odbojkarski turnir se lahko prijavijo tri- do šestčlanske ekipe (vsaj ena ženska), na košarkarski pa tri- oziroma petčlanske ekipe. Turnir se bo začel v petek ob 20.00. Sledili bodo: nedelja 14. julij - 12 ur odbojke (3x3 ločeno po spolu), 20. in 21. julij, 27. in 28. julij ter 3. in 4. avgust - turnir za včlanjene v zvezo Fipav (2x2 moški in ženske); 15.-17. avgust - turnir za vse odbojkarske navdušence (tri proti tri, vsaj ena ženska), 18. avgust - turnir za včlanjene v zvezo Fipav po olimpijskih pravilih, 31. avgust in 1. september - 24 ur odbojke. Ob igrišču bo stalno deloval tudi društveni bar z hrano in pijačo. Igrišče je sicer že zdaj na voljo, rezervacije na telefonski številki 331 2978665 (Sara). primorski_sport facebook 4 1 8 Sobota, 15. junija 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Obširen anticiklon se razteza prek Sredozemlja tudi do severne Italije. Severno od Alp je ozračje bolj labilno zaradi vlažnejših zahodnih tokov. Od ponedeljka bo atmosfera stabilnejša in precej soparno bo. Ob obali bo pretežno jasno vreme; popoldne bo zapihal okrepljen zmorec. Po nižinah bo zmerno oblačno in popoldne kar toplo. V hribih bo dopoldne zmerno oblačno, od popoldneva pa spremenljivo, tudi z možnostjo za kakšno krajevno ploho ali posamezno nevihto. Sprva bo pretežno jasno, čez dan pa v notranjosti Slovenije delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bo na območju Alp in v hribovitih krajih jugozahodne Slovenije nastala kakšna ploha ali nevihta. V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo jasno vreme; pihali bodo krajevni vetrovi. V nižinskem pasu bo v glavnem zmerno oblačno in popoldne vroče. V hribih bo dopoldne lepo jasno vreme, popoldne pa spremenljivo z verjetnimi krajevnimi plohami in posa- Tudi v nedeljo in ponedeljek bo sončno in vroče. V nedeljo popoldne bodo predvsem v severni Sloveniji posamezne nevihte. Sonce vzide ob 5.15 in zatone ¿g ob 20.56 □ Dolžina dneva 15.41 Luna vzide ob 11.50 in zatone ob 0.33 1980 - Višek kratkotrajen nega vročinskega vala. Na Letališču Brnik se je ob sončnem vremenu ogrelo na 32,7 °C, v Mozirju so izmerili 32,5 °C, v Radljah ob Dravi 32,1 °C, v Ljubljani 31,9 °C in v Slovenskih Konjicah 31,6 °C. Danes: ob 9.51 najnižje -28 cm, ob 17.16 najvišje 37 cm. Jutri: ob 1.02 najnižje -13 cm, ob 5.39 najvišje -5 cm, ob 10.55 najnižje -23 cm, ob 17.55 najvišje 42 cm. Morje je mirno, temperatura morja 22,3 stopinje C. -JO 500 m ..........27 1000 m ..........22 1500 m ..........16 2000 m ..........13 2500 m ...........9 2864 m ...........5 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8,5 in v gorah do 10. Bivši argentinski predsednik obsojen na sedem let Ostareli medijski magnat Rupert Murdoch se ločuje od tretje žene BUENOS AIRES - Nekdanjega argentinskega predsednika Carlosa Menema je sodišče zaradi nezakonite trgovine z orožjem obsodilo na sedem let zapora. Že marca ga je prizivno sodišče spoznalo za krivega obtožb, da je v 90. letih prejšnjega stoletja Hrvaški in Ekvadorju nezakonito prodal 6500 ton orožja. Na Hrvaškem je v letih 1991-1995 končalo sedem pošiljk orožja iz Argentine, v Ekvadorju pa so februarja 1995 pristala tri letala z orožjem. 82-letni Menem je trenutno senator, kazen pa naj bi glede na odločitev sodišča moral začeti prestajati nemudoma. A Menem kot senator uživa imuniteto in bo v zapor takoj odšel le, če mu bodo poslanci odvzeli imuniteto. V nasprotnem primeru mu odhod v zapor grozi po izteku mandata leta 2017. NEW YORK - Avstralski medijski magnat Rupert Murdoch je na sodišču v New Yorku vložil zahtevo za ločitev od svoje tretje soproge Wendi Deng Murdoch, domnevno zaradi nepopravljivih razhajanj v odnosu. Vloga za ločitev 82-letnega Mur-docha je krajša od ene tipkane strani. Murdoch je svojo tretjo soprogo srečal leta 1997 na zabavi v Hongkongu, kjer je delala za podružnico njegovega medijskega imperija News Corp Star TV. Poročila sta se junija 1999. Wendi je Rupertu rodila hčerki Grace in Chloe, ki sta stari 11 oziroma 9 let. Murdoch ima še štiri otroke iz prvih dveh zakonov. (STA) 50. obletnica - 16. junija 1963 je Valentina Tereškova začela tridnevno odpravo okrog Zemlje nova teoriJa Prvi ženski polet v vesolje MOSKVA - Valentina Tereškova je 16. junija 1963 postala prva ženska, ki je poletela v vesolje. Tedaj še sovjetska kozmonavtka je na tridnevni misiji 48-krat obletela Zemljo in izvedla vrsto poizkusov, kako pot v vesolje vpliva na žensko telo. V Rusiji bodo ta konec tedna ta zgodovinski polet tudi slovesno obeležili. S poletom tedaj 26-letne Valentine Vladimirovne Tereškove je Sovjetska zveza v vesoljski tekmi z ZDA zabeležila novo "zmago", potem ko je leta 1957 kot prva v vesolje že poslala umeten satelit in leta 1961 Jurija Gagarina kot prvega človeka. Polet Tereškove pa je služil tudi za propagandne namene v dokazovanju enakopravnosti žensk. Komunistična Sovjetska zveza se je tako hvalila, da je na tem področju bolj napredna od "de-kadentnih" ZDA. A Američani se v to "tekmo" niso dali potegniti - svojo prvo astronavtko, Sally Ride, so v vesolje poslali šele dvajset let kasneje - leta 1983. Sicer so tudi Rusi naslednjo kozmonavtko - Svetlano Savicko v vesolje poslali šele leta 1982, potem pa leta 1997 le še Jeleno Kondakovo. Tereškova se je rodila 6. marca 1937 v okolici mesta Jaroslavl severovzhodno od Moskve. Že zgodaj se je navdušila nad padalstvom, kar jo je pripeljalo tudi v koz-monavtski program. Pred tem je delala v tekstilni tovarni, navaja spletna enciklopedija Wikipedia. Do ideje, da bi v vesolje poslali žensko, naj bi že po uspešnem poletu Gagarina prišel vodilni sovjetski raketni znanstvenik Sergej Koroljov. Leta 1961 se je nato za kozmonavtko prijavilo več kot 400 kandidatk. V program so jih izbrali pet - Tatjano Kuznecovo, Irino So-lovjovo, Žano Jorkino, Valentino Pono-marjovo in Tereškovo. Kandidatke so Ruska kozmonavtka Valentina Tereškova danes in pred 50 leti ansa morale biti padalke, stare manj kot 30 let, visoke manj kot 170 centimetrov in lažje od 70 kilogramov. Izbirali so jih tudi po politični primernosti in Tereškova je bila še posebej primerna kandidatka zaradi svojih pro-letarskih korenin. Poleg tega pa je bil njen oče Vladimir Tereškov kot tankist vojni heroj. Ubit je bil v Kareliji na Finskem v začetku druge svetovne vojne, ko je bilo Valentini le dve leti. Urjenje je bilo podobno urjenju moških kozmonavtov - od fizičnih preizkusov in poletov z reaktivnimi letali do intenzivnega šolanja o raketni in vesoljski tehnologiji. Kot se danes spominja Tereškova, je bilo to usposabljanje zelo naporno. Prepričana je, da bolj kot urjenje, ki ga morajo prestati današnji kandidati za pot v vesolje. Urjenje kozmonavtk se je končalo novembra 1962, opravile pa so ga štiri kandidatke. Zatem so oblikovali načrt, po katerem bi v vesolje poleteli dve ženski v dveh solo misijah, ki bi jih izvedli marca ali aprila 1963. Tereškova naj bi bila prva v Vostoku 5, sledila pa naj bi ji Ponomarjova v Vostoku 6. A nato je marca 1963 prišlo do spremembe načrtov in z Vostokom 5 je v vesolje poletel Valerij Bikovski, dva dni kasneje pa je v Vostoku 6 na vrsto prišla še Tereškova. Da bo poletela v vesolje, je osebno odobril tudi tedanji sovjetski voditelj Nikita Hruščev. Za njeno namestnico so imenovali Solovjovo. Tereškova je nato po dvournem odštevanju v vesolje poletela po načrtu, polet s pozivnim imenom "čajka" (galeb) pa je tehnično potekal brez težav. Vseskozi ji je bilo sicer slabo, a je vseeno uspešno izpolnjevala dnevnik poleta, komunicirala z Zemljo in fotografirala horizont. S pomočjo njenih fotografij so kasneje prišli do odkritja različnih slojev Zemljine atmosfere. Med poletom je kar 48-krat obkrožila Zemljo. Z dvema dnevoma, 22 urami in 50 minutami v vesolju je prekoračila skupen čas, ki so ga dotlej v vesolju prebili ameriški astronavti. V vesolju je bila sicer skupaj z Vostokom 5, na katerem je bil Bikovski, in enkrat sta se plovili pri- bližali na vsega pet kilometrov. Bikovski se je na Zemljo vrnil tri ure za Tereškovo po malo manj kot petih dneh v vesolju. Čeprav so bili sprva načrtovani novi poleti Vostoka, ki je v vesolje popeljal tudi Gagarina, se je program z Vostokom 5 in 6 končal. Ruski vesoljski program se je nato nadaljeval s programom Voshod ter nato programom Sojuz. Načrtovani so bili tudi dodatni poleti žensk v vesolje, a se to ni zgodilo še 19 let. Sovjetska zveza je leta 1969 tudi uradno razpustila skupino prvih ženskih kozmonavtk in nobena izmed ostalih kolegic Tereškove v skupini potem ni videla vesolja, tudi Tereškova ne. Tereškova JE po poletu v vesolje kot herojka Sovjetske zveze postala ugledna članica komunistične partije in gradila tudi politično kariero. V sovjetskem letalstvu se je povzpela do čina general majorja, leta 1977 pa je tudi doktorirala kot vesoljska inženirka. Že pol leta po poletu v vesolje se je poročila s kozmonavtom Andiranom Ni-kolajevom, poroke pa se je udeležil tudi Hruščev s celotnim vladnim vrhom in voditelji sovjetskega vesoljskega programa. Imela sta hčer Eleno, leta 1982 pa je njun zakon razpadel. Zatem se je poročila še enkrat, z Julijem Šapošnikom, ki pa je leta 1999 umrl, še navaja Wikipedia. Tereškova je priljubljena ostala tudi po razpadu sovjetskega imperija. Danes, d pred obletnico njenega zgodovinskega poleta, ji bo slovesen sprejem priredil sedanji ruski predsednik Vladimir Putin. Pri 76 letih je Tereškova tudi še zelo vitalna in željna novih podvigov. Pred dnevi je dejala, da bi z veseljem poletela na Mars, pa četudi le z enosmerno vozovnico. Mihael Šuštaršič (STA) Menopavzo bi lahko sprožali moški WASHINGTON - Moški so lahko tudi na stara leta še plodni, ženske pa ne. Kako je v evoluciji prišlo do tega, je bila doslej uganka. Kanadski znanstveniki so zdaj s pomočjo računalniških simulacij prišli do osupljive razlage - menopavzo pri ženskah naj bi povzročali moški. Kot so znanstveniki iz kanadske univerze McMaster iz Hamiltona objavili v znanstveni reviji "Plos Computational Biology", bi k ženski menopavzi lahko vodila želja moških po mlajših partnericah. Starejše ženske naj bi imele namreč v tekmi z mlajšimi manj možnosti za razmnoževanje, zato naj bi se razvila mutacija, ki je zniževala rodnost. Na ta način pa bi sčasoma lahko nastala menopavza, ugotavlja skupina raziskovalcev, ki jo vodi Rama Singh. Z menopavzo, obdobjem, ko ženska izgubi menstruacijo, se zaključi tudi njeno obdobje plodnosti. A ženska kljub temu lahko živi naprej, kar je pravzaprav edinstvena lastnost v živalskem svetu. Le pri kitih in pri šimpan-zih v ujetništvu je še poznan ta pojav, navajajo avtorji. Glede pojava menopavze so sicer v obtoku številne teorije. V zadnjem času prevladujoča in priljubljena je "hipoteza stare mame", po kateri naj bi starejše ženske svojo reprodukti-vno zmožnost izgubile, da bi lahko pomagale pri vzgoji svojih vnukov. Tako naj bi tudi evolucijsko podpirale krepitev svojih genov. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 15. junija 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Film: The legend of zorro (pust., i. A. Banderas) C/ Italia 1 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Di-stretto 8.20 15.25 Quark Atlante 9.10 Dreams road 9.55 Parlamento Settegiorni 10.50 Nad.: La casa del guardaboschi 11.50 Nad.: Un ciclone in convento 13.30 Dnevnik 14.00 Linea blu 16.10 Dok.: Road Italy 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua im-magine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Confederations Cup, Brazilija - Japonska 23.25 Film: Sky Kids -Giovani aquile 7.00 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 7.20 Risanke 10.25 Nan.: The Jetsons 10.50 Nad.: Merlin 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Motociklizem: Mo-toGP, VN Katalonije (Barcelona), kvalifikacije 15.05 Motociklizem: Moto2, VN Katalonije (Barcelona), kvalifikacije 16.00 Film: Teste di cocco 18.05 Nan.: The Middle 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Mr. Bean 7.00 Risanke 9.25 Voyager Factory 10.10 Sulla Via di Damasco 10.45 Parlamento Punto Europa 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Sereno variabile 14.05 Film: L'altra donna 15.30 Nan.: Squa-dra Speciale Colonia 16.15 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Terre e meraviglie 18.05 Nan.: Sea Patrol 18.45 Nan.: Una sca-tenata coppia di sbirri 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Film: Lui e la mia ossessione 22.35 Nan.: NYC 22 La 7 ^ Tele 4 7.05 Rai Educational Italia in 4D 8.00 Rai Educational 9.00 Film: Arrivano i dollari 10.25 Film: La risaia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 13.00 Kilimangiaro Album 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Film: Corsari 16.40 Dok.: Tim-buctu - I viaggi di Davide 17.00 Film: L'emi-grante 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: Scent of a Woman - Pro-fumo di donna 23.10 Dnevnik in deželni dnevnik 23.30 Un giorno in pretura CJ Rete 4 7.40 Nad.: L'avvocato Porta 9.35 Nan.: Ca-rabinieri 10.30 Come si cambia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Nan.: Poirot 16.45 Film: Perry Mason - Die-tro la facciata 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Cliff-hanger - L'ultima sfida (pust., i. S. Stallone) 23.40 Film: Ispettore Callaghan - Cielo di piombo (krim., i. C. Eastwood) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 23.50 Supercinema 10.00 Melaverde - Estate 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 15.10 Film: Consigli d'amore (kom.) 17.00 Film: Inga Lindstrom - Luna d'estate (dram.) 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce zorja 13.30 Dnevnik 14.05 18.10 Tedenski pregled 14.10 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.50 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 23.05 Satirično oko 20.20 Politik, to sem jaz! 20.55 0.00 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 22.05 Na tretjem... Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Film: Fuori i secondi 16.10 Potopisi 16.40 Dok.: V Italiji 17.10 Arhivski posnetki 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 L'ap-puntamento 20.20 Io che amo solo te 20.55 Nogomet: Confederations Cup, Brazilija -Japonska 22.50 „Q" 23.35 Biker Explorer Tv Primorka 19.30 Film: Chestnut - Un eroe a quattro zampe 21.10 Film: Garfield 2 22.50 Nad.: No ordinary family LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Bookstore 11.40 Nad.: Due South 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda (v. N. Porro in L. Telese) 23.00 Film: Tortured (triler) 11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL 18.00 Na kavi z Giannijem 18.30 Žogarija v Reki 19.00 Pravljica 19.25 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Koncert: Prijatelji ostanimo prijatelji, 2. del 21.30 Znanstveni večer 22.45 Tedenski pregled 23.15 Glasbeni večer pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.00 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 23.30 Trieste in diret-ta |r Slovenija 1 7.10 Zgodbe iz školjke 7.45 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Male sive celice 10.05 Dok. film: Ne pozabite me 10.20 Nan.: Hiša eksperimentov 10.40 Nad.: V boju s časom 11.15 Film: Ivanove sanje 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.55 Dok. serija: Po travnikih... s Stanetom Suš-nikom 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Skriti kotiček sveta 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 21.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 Film: Mesto pojemajočih luči 22.15 Nad.: Sinovi anarhije 23.10 Dvanajst |r Slovenija 2 8.25 Skozi čas 9.05 Pogledi Slovenije 10.55 Slovenski utrinki 11.25 Podoba podobe 11.55 Osmi dan 13.00 Rokomet - kvalifikacije za evropsko prvenstvo (M): Romunija : Slovenija, posnetek 14.20 Ansambel Tabu, posnetek koncerta iz kina Šiška 15.55 Kajak kanu, spust - svetovno prvenstvo: C1 (Ž), C1 (M) in K1 (M), finale, prenos 17.50 Nogomet: FIFA magazin 18.20 Športni film: Brezno 18 18.30 Reportaža: Ulična košarka 18.35 Nogomet, pregled sezone evropske lige 19.25 Šport & špas - dan druženja in gibanja vseh generacij 20.00 Dok.: Mehek kot skala 20.50 Nogomet - pokal konfederacij: Brazilija : Japonska, prenos 22.50 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, reportaža 23.05 Dok. film: Glasba je časovna umetnost 23.55 Bleščica, oddaja o modi |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.30 Satirično oko 9.55 21.30 Žarišče 12.25 Mednarodna ob- 10.40 Film: Indiana Jones 3 (pust., ZDA, '89) 13.00 Serija: Castle 13.55 Serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 14.50 Nan.: Kamera teče 15.20 Nan.: Očetje pod krinko 16.20 Film: Klic divjine 18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Vid in Pero šov 21.30 Film: Je ali ni? (ZDA, '97) 23.10 Film: Zlati fantje (i. M. Douglas) Kanal A 8.15 Film: Bud Spencer - Gonzales 9.55 Serija: Posel mojega življenja 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Nan.: Igrače za velike 13.25 Motociklizem: MotoGP, VN Katalonije (Barcelona), prenos kvalifikacij 15.05 Film: Oče in sin 17.00 Serija: Posel mojega življenja 18.00 Svet - Povečava 18.30 Nan.: Semafor 19.00 Odklop 20.00 Film: Človek z železno masko 22.25 Film: Faks RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 18.45 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Mala scena: Iz niza Plavtovih komedij: Pseudolus ali Kljukec - radijska igra, režija Franko Žerjal; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, Sobota, 15. junija La 7 D ob 23.3C VREDNO OGLEDA Good bye Lenin Nemčija 2003 Režija: Wolfgang Becker Igrajo: Daniel Bruhl, Katrin Sass, Maria Simon, Chulpan Khamatova in Alexander Beyer Alexova mati Christiane Kerner doživi leta 1989 med sinovimi protesti proti režimu srčni napad in pade v komo. Kasneje, ko se zbudi iz kome, berlinskega zidu ni več, prav tako njena država (Nemška demokratična republika) ne obstaja več. Ko pride k zavesti, je po zdravnikovih napotkih nič ne sme vznemiriti, saj je naslednji napad zanjo lahko usoden. Nobenega stresa in nobenih presenečenj, sin Alex ji skuša prikrivati, da se je vse spremenilo, tako da ji pričara vzdušje in stanje starega režima kar v stanovanju. Beckrjeva komedija je tudi najbolj gledan nemški film zadnjih let. 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sa-pori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Sconfinando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Fortissimo; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. KOREKCIJSKA IN SONČNA OČALA S POPUSTI OD 20% DO 70% PRI NAS NAJDETE PRAVE POPUSTE SKOZI CELO LETO GEPmKE) ob nakupu korekcijskih očal s p roti refleksnim premazom podarimo okvir za dodatki par očal 1 PPOUI i:H.-.. HIK K h,;. HA,:F£iLAJ&a V NAi H FmUA.^IH HtSilH iFmiHniH / Sledite nam: i lin OORf iROH eetrf v najih »OfriJhiM HLiriH pobili DttJAtKi POPUST v Vtiai www,spacci occhiaiiviston.it mm OCCHIAJJ VIS10 K J£ PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI CODOGME (PO - VfSHADEUH (Ti) - MESTftE (Vi) PDPTOGBUARlJ {VE) - JE50LC (VE) - VIDEM TAVAGKAtfO (UD) - CODftDlPO (UD) - i DRI CA FONTMFREfiDA (PN) - SESLJAN [1SJ MHTECCHIO MAGGlOGE (VI) - IftEVlOLO (Mj CmPRIDLD m - REIUTo (RS) - CARAVACGILI (Si) - PESSANOCDN BORNAiD (HI)-ERGA(CO) th facebook Posta n Ite fa n nase stran i \ facebooli.corn/spacciocchialivision Na on i^on-i ai oitvrjft I^KrttM ni iifcuSvj t timtpmia+ittitttutHuMn ■ i n^uc v.-ieii!«'- | PO HITITE, PONUDBA VEUA 1 00 30.06.2013 I I __i SESUAN (TS) Sesljati 27/1 - Tel. +39 040 299516 M-Ctftltptiifrft PDPRTg lJD PONEDELJKA POPOLDNE PQ SOBOTE GORICA TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 135 ■ Tel. +39 0432 660524 V TRG OVSKE M C E NTRU ARTENI TAVAGN ACCO Najdete nasvprvtm radEVopj.i [tfhad i; iportncnJ oddeknj 400 KVH POVRŠINE Z VEČKOT 7000 PASOV OČAL HA OGLED! unča Triestfr 225/1 - Tel, +39 0481520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE