NASLOV
Novo življenje v novi soli
stran 12
Leto XXXIII Št. 61
Murska Sobota, I 15. oktobra 1981
CENA 8 DIN
VESTNIK

Vsem delovnim ljudem, gospodarskim organizacijam ter ustanovam 
iskrene čestitke za občinski praznik!
Skupščina občine Murska Sobota
in družbenopolitične organizacije:
občinska konferenca SZDL
občinska konferenca ZKS
občinska konferenca ZSMSS
občinski sindikalni svet
zveza borcev NOV
ZVEZA KOMUNISTOV
JE ENOVITA ORGANIZACIJA
OBISK FRANCETA POPITA V LJUTOMERU 
Kaj je s sklepi problemskih konferenc ljutomerskih komunistov? Kdo je odgovoren za neizvajanje le-teh? Kje so ti«te sile v ljutomerski (in ne samo v ljutomerski) občini, ki bi lahko in ki morajo poskrbeti za izvajanje zastavljenega programa? To je le nekaj vprašanj, na katere je poskušala odgovoriti seja občinske konference ZKS Ljutomer v četrtek, in kateri so prisostvovali France Popit, predsednik CK ZKS, člani delovne skupine CK ZKS ter vodstvo inedobčin-ske*in občinske partije.
Konferenca je obravnavala samo poročilo delovne skupine CK, ki ie bila v Lju-
tomeru meseca junija letos. In že po uvodni besedi, ki jo je podal sekretar OK Ivo Peršak, še posebej pa v razpravi, se je pokazalo nekaj: v okoljih, ki jih je obiskala delovna skupina so poročilo že obravnavali, se pogovorili o zaključkih delovne skupine in začrtali smernice, ki so jih nakazali v njem.
V drugih okoljih pa se žal ni spremenilo nič. In to je zadostna spodbuda za končni del razprave, ki jo je sklenil France Popit. In kaj je bilo povedano?
Zveza komunistov je enovita organizacija, ne glede na okolje, v katerem deluje (OZD. TOZD, KS ...). Ob-
činska konferenca je le politično vodstvo, ki mora spodbujati in usmerjati delo, da se politične smernice tudLizva-jajo. Logika, ki je dokaj preprosta, a jo vse premalo izvajamo.
Nihče ne bo reševal naših problemov. Le te bi morali rešiti sami. In ko bi bili vsi naši drobni problemi rešeni na licu mesta (se pravi tam, kjer nastajajo), in če se ne bi zanašali na to, da -nam bo probleme reševal nekdo drug, bi ne bilo potrebno toliko časa za razčiščevanje in več časa bi nam ostalo za tisto osnovno: za delo. Še premalo se zavedamo odnosov med
odgovornostjo in vlogo komunistov in pomena osnovnih organizacij. Ko se bo to razčistilo, bo zveza komuni-stov postala tisto, kar mora biti: avantgarda delavskega ljudstva.
Že samo te besede tovariša N Popita dovolj jasno nakazujejo usmeritev komunistov v k občini Ljutomer. Če k temu prištejemo še poročilo delo- | vne skupine CK ZKS in sklepe te in vseh prejšnjih  konferenc, je jasno, kam  morajo voditi pota ljutomerskih komunistov in občinske I konference ZK Ljutomer.
Dušan Loparnik «
Ob prazniku občine Murska Sobota
Praznik občine Murska Sobota je posvečen spominu na 17. oktober 1944, ko so okupatorji in fašisti ubili Jožeta KERENČI-ČA-Juša, Daneta ŠUMENJAKA-Mirar" in še druge borce. Praznovanje je izraz odločnosti delovnih ljudi in občanov, da svojo delo pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov, gospodarski in ves razvoj kar najtesneje povezujemo z revolucionarnimi izročili delavskega gibanja in NOB.
S ponosom se ob takih praznikih oziramo na prehojeno pot, spominjamo se vseh tistih, ki so dali svoj delež v nadčloveškem boju za svobodo in nacionalno osvoboditev. Istočasno pa so praznovanja tudi priložnost, da pregledamo in ocenimo uspehe našega dela in spregovorimo o načrtih in nalogah v prihodnosti.
1/ zadpjih letih beležimo v družbenoekonomskem razvoju občine viden napredek, kljub slabi materialni osnovi, ki smo jo imeli po II. svetovni vojni. Očiten gospodarski in družbeni napredek v 36 letih svobode in socialistične izgradnje nas navdajata z optimizmom. K doseženemu smo letos dodali, še nove delovne zmage. Tako bomo ob očinskem prazniku odprli nekaj pomembnih objektov, ki bodo prispevali k še hitrejšemu in skladnejšemu razvoju občine. Ti objekti so: Invalidske delavnice za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, novi proizvodni prostori SCT TOZD Mehanični obrati enota M. Sobota, centralna dvojezična osnovna šola v Prosenjakovcih in mejni kontrolni objekt na mednarodnem mejnem prehodu Hodoš.
Z doseženim pa ne smemo biti zadovoljni. Ob zaostrenih ekonomskih pogojih in stabilizaciji tudi v naši občini ugotavljamo, da smo živeli preko svojih materialnih možnosti, da smo razvoj planirali na bodočih sredstvih, na kreditih, da smo hoteli v kratkem času nadoknaditi zamujeno in zgraditi tisto, kar se v normalnih pogojih gradi postopoma odvisno od materialne možnosti.
Posledica takega ravnanja se že kaže v nezadovoljivem stanju v gospodarstvu, predvsem v letošnjem letu, in prevelikih potrebah za dejavnosti v negospodarstvu. Ob sicer ugodni fizični rasti industrijske in kmetijske proizvodnje, zmanjševanju izgub ter povečanem izvozu beležimo naraščanje porabljenih sredstev, zlasti surovin, materiala, energije, naraščanje zalog nedokončane proizvodnje ter povečanje prispevkov in davkov. Močna je tudi zadolženost in odvisnost gospodarstva od kreditnih sredstev — predvsem kratkoročnih za obratna sredstva — veliko je neporavnanih računov. Vse to vpliva na nižjo rast dohodka ter sredstev akumulacije, poslabšuje ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Poleg tega ugotavljamo, da imamo zelo malo razvojnih programov, ki bi lahko spremenili strukturo našega gospodarstva ali omogočili nova delovna mesta.
Stanje sicer ni tako, da ga s skupnimi močmi delovnih ljudi in občanov občine ne bi mogli popraviti. Dosedanji uspehi pri krepitvi materialne osnove družbe, pri zagotavljanju socialne varnosti in reševanju problemov življenjskega standarda so dokaz in trden temelj za nadaljnje razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov v družbi in zagotovilo, da bodo težave, s katerimi se srečujemo, še hitreje rešene.
Odtočno se moramo preusmeriti iz ekstenzivnega razvoja in ustvariti osnovo za izvajanje politike ekonomske stabilizacije. Ta osnova pa je predvsem: počasnejša rast vseh oblik porabe od rasti dohodka, usklajevanje investicij z materialnimi možnostmi in ustvarjenimi lastnimi sredstvi, povečanje izvoza in zmanjševanje uvoza, s produktivnim delom in boljšo organizacijo dela ustvariti pogoje za večji dohodek in za umirjanje rasti cen.
V razvojnih planih moramo preiti na proizvodnjo tistih izdelkov, ki bodo dajali večji dohodek in jih bomo lahko izvažali ter bodo spreminjali proizvodno strukturo in omogočali večje zaposlovanje ob modernejši tehnologiji. Za take programe bodo morale združevati sredstva OZD v občini.
Kmetijstvo kot prednostna panoga v našem razvoju mora od naših prizadevanjih in pomoči širše družbene skupnosti dajati večje rezultate na družbenem, še posebej pa v zasebnem sektorju. Ti rezultati pa so lahko večji le ob boljšem izkoriščanju kmetijskih površin, ob višjem hektarskem donosu, z večjo produktivnostjo dela, s specializacijo. Vsi ukrepi morajo težiti k temu, da povečamo pridelek poljščin, in tako na lastni krmni bazi povečamo obseg živinoreje, ki bo že naprej osnovni produkt naše živilsko-pridelovalne industrije. Tako bomo lahko prispeval^ k večji proizvodnji kmetijskih in živilskih proizvodov za domače potrebe ter zmanjšali uvoz hrane.
V sistemu sprotnega planiranja moramo načrte uskladiti z realnimi možnostmi. To predvsem velja za plane v KS in SIS, ki so vse preveč plani — želje. Če želimo okrepiti materialne osnovo v gospodarstvu, potem je nujno, da vsi potrošniki družbenih sredstev svoje potrebe usklajujejo z možnostmi gospodarstva in z varčevanjem, boljšo organizacijo dela, delitvijo dela in z delovno disciplino omogočijo manjšo porabo družbenih sredstev ob nezmanjšanih programih.
Le s takim delom in prizadevanjem vsakega delavca in občana v lastnem delovnem in življenjskem okolju bomo lahko ob podobnih praznikih govorili o boljših rezultatih. Doslej smo to s svojim delom že dokazali. Z uresničitvijo stabilizacijskih nalog pa bomo občani in delovni ljudje dokazali, da nam tudi ta naloga ni pretežka.
Janez Kučan predsednik IS SO Murska Sobota
aktualno posvetu
Slavljeni in grajani Naserjev naslednik, ki mu je bilo tveganje sestavina življenja in politike, je morda prenehal vladati na edino mogoči način. V dvanajstih letih vladanja si je namreč Sadat v državi in družbi ustvaril takšen osebni položaj, da je bil atentat menda edini način, da ga spravijo s političnega prizorišča.
Vse Sadatovo življenje do prihoda na oblast — po Naserjevi smrti 1970 — je mogoče opisati z nekaj stavki: rodil se je 25. decembra 1918 na Nilovi delti v kmečki družini, končal vojaško akademijo v razredu, ki ga je obiskovala prva uporniška generacija egiptovske vojske. Kot mlad častnik se je poskušal povezati z nemškim generalom Rommlom, da bi pospešil izgon Angležev iz dežele. potem pa se je pridružil Naserjevi skupini, ki je leta 1952 strmoglavila monarhijo. Nato je bil ves čas član najožjega vodstva, čeprav ni bil eden od uglednejših in vodilnih politikov.
V trenutku, ko je Naser umrl, je bil Sadat na položaju podpredsednika republike. Po vseh tedanjih ocenah je naslednik Naserja zato, ker
KDO JE BIL ANVAR EL SADAT?
se takratne močne osebnosti menda niso mogle sporazumeti o nasledstvu. Sadatu so 'sprva dovolili vladati šest tednov, zatem pa pol leta. Toda napovedi so padle v vodo.
Maja leta 1971 je Sadat učinkovito obračunal z glavnimi tekmeci. Odtlej je pogosto izvajal čistke in zamenjaval garniture, pri čemer je stalno krepil svoj osebni položaj. '
Pri teh pogostih čistkah se je utegnilo zdeti, da Sadat zapušča tega ali onega, da čelo spreminja strategije, 'toda vsa njegova dejavnost od prvega dne vladanja je bila usmerjena predvsem k družbenoekonomski preobrazbi Egipta z zatiranjem in odpravljanjem socialističnih pridobitev, k vpletanju ZDA v odpravo krize na Bližnjem vzhodu in k dosegi miru z Izraelom.
Oktobrska vojna leta 1973 je bila v tej njegovi opredelitvi pogoj za dosego teh ciljev. Potem ko si je v tej vojni »umil obraz« za junijsko katastrofo leta 1967. je dobil proste roke in odtlej je v bistvu neovirano uresničeval svojo politiko.

Egiptovskega predsednika 'l Mohameda Anvara El Sada: 
ta so preteklo soboto z vsemi
vojaškimi in državniškimi .. častmi položili v grobnico
nedaleč od spomenika Ne-znanemu junaku. Egiptovski parlament je za predsedniškega kandidata soglasno izvolil sedanjega podpredsednika Hosnija Mubaraka,- ki je izjavil, da bo Egipt nadaljeval po Sadatovi poti. Pogrebne svečanosti so se udeležili številni državniki,-od arabskih dežel pa le dva: sudanski predsednik in maroški premier. Prisotna je bila tudi jugoslovanska delegacija. Na sliki: v pogrebni povorki so nosili tudi Sadatove slike.
V notranjih zadevah je imel težave, ker po Naserjevem »socialističnem obdobju« in precej globokem družbenem preporodu ni bilo lahko vrniti kapitalizma na njegove prejšnje tire, zlasti na področju gospodarstva. Pri tem razhajanju se je Sadat nenehno spoprijemal z naraščajočim socialnim prepadom in možnim uporom. Po spontanih demonstracijah, ki so izbruhnile po vsej državi zaradi podražitve živil, se je Sadat januarja 19.7^ znašel na robu padca. Takrat je vendarle popravil svojo kapitalistično pot in vrnil subvencije.
Toda na političnem področju ni bilo pomembnejše organizirane opozicije, pa tudi sam ni imel politične organizacije, na katero bi se lahko zares trdno oprl. Ukinil je enostrankarski sistem in uvedel večstrankarski parlamentarizem zahodnega tipa, ki pa je ostal fasada njegove osebne oblasti, temelječe na popularnosti iz oktobrske vojne na nekaterih ukrepih, ki so bili v prid srednjemu in višjemu razredu. in na politiki trde roke.
Četudi je bila usmeritev k miru z Izraelom posledica notranjih potreb, saj Egipt
V članku »Kako seje rodilo, samoupravljanje,« objavljenem v portugalskem tedniku Espreso, je med drugim rečeno, da so izkušnje jugoslovanskega samoupravljanja spodbudile številne zahodne delavske in komunistične partije, da so v svoj program vključile prizadevanja za neposredno udeležbo delavcev pri upravljanju tovarn.
V članku je rečeno, da jugoslovansko samoupravljanje v resnici ni zanimivo le za komuniste, temveč zadevico v celoti. Posebej so navedena imena podjetij oziroma znanih tvrdk iz Zahodne Evrope, kjer jugoslovanskih izkušenj niso uporabili kot »model«, temveč kot spodbudo za izdelavo strategije, ki najbolj ustreza razmeram v posameznih državah. Avtor članka še posebej opozarja na dejstvo, da so si nekatere komunistične partije na Zahodu zadnje čase zastavile kot svoj strateški cilj vzpostavitev samoupravnih odnosov.
bremena vojne kratko in malo ni več mogel prenašati, je Sadat v zunanji politiki pokazal tudi svoje ideološke opredelitve. Iskreno se je opredelil za tisto, kar je počel.
Ko je ugotovil, da sodelovanje s Sovjetsko zvezo ni dalo pričakovanega rezultata
— ne miru z Izraelom in ne zmage nad njim — se je obrnil k A meriki. Toda zboljšanje odnosov z ZDA je spremljalo poslabšanje odnosov s SZ, ki je pripeljalo do tega, da so pred kratkim izgnali celo sovjetskega veleposlanika v Kairu.
Sadat je napravil »življenjsko potezo« v svojem slogu novembra 1977, ko je kljub nasprotovanju arabskih zaveznikov odpotoval v Jeruzalem in začel mirovni proces z
Izraelom. Le-ta mu je prinesel mir in normalizacijo odnosov z Izraelom, vendar tudi izolacijo v arabskem svetu, ki se je uprl »ameriškemu miru«, doseženem na podlagi campdavidskega sporazuma.
Tako se je njegova mirovna pobuda spremenila v svojevrsten bumerang. Ni prinesla rešitve krize na Bližnjem vzhodu,, zlasti pa ni rešila palestinskega vprašanja. Toda v domovini se je zaradi nerealnih pričakovanj od zavezništva z Ameriko okrepilo nezadovoljstvo širokih množic. Vse se je Stopnjevalo s krepitvijo fundamentalistič-nega islama, ki je postal glavni sovražnik režima. Po vsem sodeč je Sadatu na koncu obrnil hrbet tudi del vojske. Čeprav je predsednik umrl na paradi, obkrožen z ugledneži in sodelavci, je v bistvu umrl sam. V resnici je tako tudi živel od trenutka, ko je prišel na oblast. Vse, kar je Sadat storil in kar je v zadnjetn desetletju vtisnilo pečat Egiptu, je v največji možni meri storil sam. Med drugim je tudi zato težko reči, ali je sporna pot Egipta z njegovo smrtjo samo za hip prekinjena ali pa je povsem končana.
NEW DELHI - V spopadu med policijo in žejnimi prebivalci Bombaja, ki mu je že tri dni primanjkovala voda, je bil ubit en človek kakih deset pa je bilo ranjenih.
NEW YORK-Generalni sekretar OZN je predložil generalni skupščini predlog proračuna OZN za naslednji dve leti v znesku ene milijarde 536 milijonov dolarjev. Pred dvajsetimi leti je bilo v OZN zaposlenih 4 tisoč, zdaj 11.400 ljudi.
BONN — Na največjem povojnem protestnem zborovanju v zgodovini ZR Nemčije je 300 tisoč demonstrantov zahtevalo »odstranitev jedrske grožnje« in se zavzemalo za »razorožitev in popuščanje napetosti v Evropi.«
MOSKVA - Tisk v SZ poroča o povečani pripravljenosti ameriških oboroženih sil na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju, kakor tudi enot za naglo posredovanje v tujini, stacioniranih v ZDA. To povezujejo z nedavnim atentatom na egiptovskega predsednika Sadata.
KAIRO — Tuje agencije so poročale, da je v mestu Asi-jutu na jugu Egipta prišlo do spopada med policijo in muslimanskim prebivalstvom. Pred dnevi so v njegovi vili v Kairu poskušali ubiti egiptovskega notranjega ministra.
BRUSELJ — V koridorju nad mejo, ki loči obe Nemčiji, je atlantski pakt spet zvečal število izvidniških letal.
NEW YORK — Washington je Moskvi poslal poslanico z zahtevo, naj upošteva ameriške interese v Egiptu in prepreči vmešavanje v egiptovske zadeve. Zunanji minister Haig je ob tem dejal: »Menimo, da Sovjetska zveza ve, da so zd nas odnosi z Egiptom kar največjega pomena za naše interese v tem območju.«
DUNAJ — Člana dunajskega mestnega sveta H. Nittla je 1. maja letos ubil eden od obeh palestinskih teroristov, ki sta 29. avgusta napadla dunajsko sinagogo. To je Hušam Radžih Radžaj, ki je dejanje priznal.
V žarišču dogodkov      1"
Saudski primer
Ko so prejšnji torek ob obletnici oktobrske vojne (leta 1973 so oktobra egiptovske enote prešle Suez) Egipčani priredili veliko vojaško parado, ki se je tragično končala z atentatom na predsednika Anvarja El Sadata, so opazovalci lahko ugotovili, da Egipt razpolaga predvsem s sovjetskim orožjem, ne manjka pa tudi ameriškega, britanskega in francoskega.
Ta dogodek naj bo povod za prikaz saudskega primera. kajti prav te dni je v svetu veliko komentarjev o ameriški prodaji letal tipa AWACS Saudski Arabiji.
Reaganova odločitev o prodaji je vzbudila proteste v Kongresu, toda predsedniku je — kot kaže njegova odločitev — pri srcu varnost te. ameriškim interesom najbolj naklonjene arabske države. Protesti proti tej kupčiji niso nastali samo v zvezi z letali AWACS, pro-izraelske kroge v ZDA in Izraelce same razburja tudi prodaja najmodernejših lovskih letal tipa F—-15 »legle«. Za 2.9 milijarde dolarjev jih bodo Saudijci dobili 60. Še dve milijardi dolarjev pa bodo porabili za
njihovo servisiranje in za infrastrukture. Za letala F—15 so se dogovorili že pred tremi leti, toda v Riadu niso bili zadovoljni, ker jim Američani niso ponudili najbolj izpopolnjene inačice letala (brez dodatnega rezervoarja. brez možnosti za tankanje goriva v zraku in s tem zmanjšanega akcijskega radiusa). Lovci F—15 so najmodernejša letala in podobnih ne premore nobana arabska država, imajo pa jih Izraelci.
Letala tipa AWASC so izvidniška. Kakšno vlogo lahko odigrajo pri preprečitvi nenadnega , letalskega napada nam pove primer podobnega sovjetskega letala TU-126. ko so ga leta 1971 sovjeti posodili Indiji,
da bi preprečili pakistanski napad na Indijo.' Pakistanska letala so napadla indijska letališča ob 5.45. ko nočna dežurna služba predaja posle dnevni.
To naj bi bil trenutek, ko je budnost najmanjša. Toda pakistanska letala so udarila v prazno. Sovjetsko radarsko letalo T—126 je tiste dni skoraj neprestano »viselo« v zraku in opazovalo. Tako so bili Indijci pravočasno obveščeni. da jim prihajajo »v goste« Pakistanci. Pred dvema letoma-so izraelski lovci
Letala tipa AW ASC lahko preprečijo nenadni letalski napad, lahko pa ga tudi omogočijo!
v enem samem dnevu sestrelili pet sirijskih migov. To samo zato, ker jih je izraelsko letalo za radarsko odkrivanje pravočasno opozorilo in to sporočilo svojim lovcem.
Tudi ob letošnjem napadu na iraški atomski center v bližini Bagdada so najbrž sodelovala letala AWASC. ki so stacionirana v ameriških vojaških oporiščih v Saudski Arabiji. Tako se je ” praksi izkazala velika prednost letal takšnega tipa, s tem pa tudi zanimanje zanje, čeprav sijih marsikatera država ne more privoščiti. saj stane eno samo tako letalo okoli 130 milijo-' nov dolarjev.
Ampak za Saudsko Ara
bijo 8.5 milijard dolarjev ni velik znesek. Po izdatkih za oborožitev v zvezi z odnosom na narodni dohodek je Saudska Arabija v svetu na tretjem mestu. Do leta 1975 je ta država nakupila za 8 milijard ameriškega orožja, samo v letih 1978/79 so za vojsko porabili 9 milijard dolarjev. Naj dodamo še podatek, da šteje saudska vojska skupno le 47 tisoč vojakov.
Kopenska vojska je sestavljena iz ene oklepne, ene mehanizirane in treh peša-dijskih brigad, treh bataljonov kraljeve garde, treh topniških, treh padalskih bataljonov in 18 topniško-raketnih protiletalskih baterij. Saudova Arabija ima 280 francokih tankov tipa AMX-30 in 100 ameriških M560. V ZDA so naročili še 150, v Franciji pa 370 tankov.
Američani bodo verjetno Saudijcem prodali 660 raket zrak -zrak tipa »sidewinder« in 916 raket zrak-zemlja tipa »maverick«. Sedaj ima Saudska Arabija 136 ameriške bojnih letal tipa F—5 in britanskih tipa F—53 »lightnig«. ki pa sodijo že v staro šaro.
Kljub temu da ima Saudska Arabija precej dolge
meje na morju, ima sorazmerno šibko mornarico: tri patruljne ladje, 72 patruljnih čolnov, štiri minolovce, dve desantni ladji in še nekaj deset graničarskih čolnov.
%Čeprav je velik kupec zahodnega orožja, pa si Saudska Arabija prizadeva razviti tudi lastno vojno industrijo. Potem, ko se je izjalovil poskus, da bi združili vso arabsko vojno industrijo, so Saudijci južno od Riada zgradili tovarno elektronskih naprav, ki bo izdelovala radarje, v Dahranu pa so ustanovili poseben institut, ki je povezan z letalsko akademijo »King Faisal«. To so sicer skromni začetki in še dolgo bodo najbrž kupovali orožje na Zahodu. Saudijsko vojsko inštruirajo britanski in pakistanski inštruktorji, enote pa so organizirane po britanskem vozrcu.
Politična' povezanost Saudske Arabije z Zahodom je skoraj popolna, po tehnologiji pa so v celoti odvisni od zahodnih držav.
Ta dejstva so verjetno odločilnega pomena ob Reaganovi odločitvi, da bo Sa.udijcem prodal nova letala AWACS in najmodernejše lovce tipa F515.
STRAN 2
VESTNIK, 15. OKTOBRA 
aktualno doma
POSOJILA PO NOVEM
Sodelovanje ni fraza, temveč prihodnost
Ob tradicionalni manifestaciji bratstva in enotnosti narodov dveh republik, Slovenije in Srbije, sta predsednika republiških konferenc SZDL Slovenije in Srbije, Mitja Ribičič in Zika Ra-dojlovič, izjavila:
»Kot letos obujamo spomine na štiri težka in slavna leta narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in živimo v miru in blagostanju, ne smemo pozabiti nauka, ki nam ga je dala : zgodovina, in ki smo ga drago plačali z velikanskimi žrtvami, da moramo namreč tudi v miru — da bi ohranili ta naš mir in blagostanje — živeti po moralnih načelih, ki so nam v vojni dajala , moč ter nas popeljala k zmagi,« je dejal Mitja Ribičič in nadaljeval: »Pri tem mislim na iskrene, medčloveške odnose, bratstvo med narodi v pravem pomenu te besede, socialistično solidarnost in medsebojno sodelovanje. Sodelovanje med več kot 60 občinami in delovnimi kolektivi v gospodarstvu, znanosti, kulturi in na drugih področjih najzgovorneje priča, da načela, o katerih govorim, niso fraza, ampak vizija naše prihodnosti. Prepričan sem, da sta sodelovanje in prijateljstvo pot, na kateri bomo odstranili vsa nesoglasja, ozkost, zaprtost, nacionalizem, skratka vse, kar nas moti kot ljudi v skupnosti svobodnih narodov in narodnosti, skupnosti, katere usodo krojimo sami.
Leto 1981, v katerem živimo danes, ne moremo primerjati z letom 1941. Danes smo močni, gospodarsko in kulturno razviti in politično osveščeni. Za nami ni le partizanska zmaga, ampak tudi s Titom izbojevana pravica do lastne poti v socializem, izgradnje avtentičnega političnega sistema, socialističnega samoupravljanja, zavezništvo z več kot sto neuvrščenimi državami in narodi, narodi in državami na vseh celinah.
Kljub vse tem velikim dosežkom in morda ravno zato, da bi jih lahko dojeli, sta nam tudi danes potrebni združevalna moč in zavest, tako kot je bilo v času NOB. Potrebni sta nam zaradi izredno hude mednarodne situacije, svetovne in naše gospodarske krize, izgradnje političnega sistema socialističnega samoupra-vljanja, ki je edina alternativa preživelim odnosom med narodi in ljudmi.
Zika Radojlovič pa je dejal:
»Živimo v svetu spopadov in protislovij, nemira in vojnih žarišč, oboroževalne dirke in blokovskega soočanja, v geopolitičnem prostoru, kije zelo atraktiven za vojaško-strateške načrte protagonistov sile, tistih, ki se nočejo sprijazniti z neodvisnostjo in svobodo drugih. Naše najmočnejše orožje, močnejše od vseh tistih orožij, s katerimi močni grozijo drugim, in s katerim smo izbojevali svobodo, dobili številne bitke, in s katerim bomo tudi v prihodnje branili naš današnji in jutrišnji dan pred vsakomer, ki bi ga hotel ogroziti, je bratstvo in enotnost ter enakopravnost narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije.
Vemo, da ta enotnost ni bila vzpostavljena enkrat za vedno. Preizkuša in potrjuje se ob glavnih vprašanjih v sleherni etapi našega gmotnega in družbenega razvoja.
V našem sedanjem družbenoekonomskem razvoju pomenijo med drugim velik prispevek tej enotnosti odločen spoprijem z današnjimi problemi in težavami pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije, odločno odpravljanje pojavov avtarkije in zapiranja v občinske, pokrajinske in republiške meje, odločen boj proti birokratsko-tehnokratskim in drugim monopolom in uzurpaciji samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, boj proti vsem tistim, ki kršijo zakone in ne uresničujejo dogovorjene politike ali drugače ogrožajo bratstvo in enotnost ter druge pridobitve naše socialistične revolucije. V tem boju ima prostor sleherni občan, vsi pa moramo slediti zgledu vlaka »Bratstva in enotnosti« pa tudi številnim drugim zgledom in podobnim manifestacijam širom po državi,« je dejal Zika Radojlovič.
 (TANJUG)
telegrami
NOVI SAD — J ugoslavija bo čez dve leti prenehala uvažati fižol, saj ga bomo, kot napovedujejo strokovnjaki, z organizirano pridelavo na zasebnih in družbenih poljih pridelali dovolj za lastne potrebe. Napovedujejo celo, da bi lahko leta 1984 pričeli fižol ponovno izvažati.
LJUBLJANA — Slovenijo je obiskala delegacija Romov, ki jo je vodil predsednik svetovne organizacije Romov Sait Balič. Delegacijo je sprejel predsednik skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič.
SARAJEVO — Delegati sarajevske mestne skupščine so sklenili, da odložijo gradnjo mestnega kopališča Skenderija, narodne in univerzi-tetne knjižnice in arhiva Bosne in Hercegovine ter odseka mestne avto ceste.	...
KARLOV AC — Pod težo kakih 80 ton tovora seje zrušil most cez Korano. star več stoletij.
VELENJE — Pretekli petek so ob veliki svečanosti poimenovali ta kraj Titovo Velenje.
BEOGRAD— Blagovna menjava med Jugoslavijo in Madžarskose Je v prvih osmih mesecih letos povečala za 24 odstotkov glede na enako obdobje lani.
O ODGOVORNOSTI
Na programsko volilni seji RK ZSMS je v razpravi sodeloval tudi sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je o odgovornosti dejal:
»Sedaj vsevprek govorimo o odgovornosti, celo tekmujemo v tem, kdo bo bolj oster, da bi s tem odvrnil odgovornost od sebe. Ne bi smeli dopustiti tega, da omejujemo odgovornost na iskanje krivcev — na lov na čarovnice. To je namreč globlje vprašanje, neločljivo povezano z nadaljnjim razvojem praktičnega funk-vioniranja političnega siste-
Nekateri mislijo, da je dovolj. da se pojavi kakšna av-_ toriteta. ki bo .posekala ne-
o odgovornosti je treba vedno presojati tako, da se politični sistem socialističnega samoupravljanja utrjuje v praksi,« je med drugim rekel Franc Šetinc na programsko volilni seji RK ZSMS.
stanovanjska posojila za nakup ali zidavo stanovanj v * vseh krajih. Če pa bodo svoj denar vezali ali za vezavo tudi vnaprej varčevali, bodo lahko dobili bančno posojilo  le za stanovanje, ki je na območju, s katerega stanovanjske skupnosti so članice banke. Seveda je možno, da bi občanu delovna organizacija dala stanovanjsko posojilo. da si stanovanje nabavi kjerkoli — vtem primeru mu tudi banka ne bo delala * težav. Tako so se naposled izognili spornemu vprašanju, kdaj lahko daje banka stanovanjska posojila tudi za nakup ali gradnjo počitniškega stanovanja. Še vedno naj bi posojila dajali tudi takrat, ko nekdo kupuje od zasebnika stanovanje, če bo prejšnji lastnik kupnino porabil za novo stanovanje. Pravilnik omogoča tudi posojila za plačilo obvezne lastne udeležbe pri pridobitvi družbenega najemnega stanovanja, zanimiv pa je tudi za tiste mlade družine, ki bi rade odkupile solidarnostno stanovanje. v katerem živijo.
mogoče dobiti 80 odstotkov posojila od potrebne vsote. Vendar to ne pomeni, da si bo lahko s posojili bolje pomagal tisti, ki kupuje večje stanovanje, saj je omenjena vsota možnih posojil naravnana na standardno stanovanjsko površino, ki v tem primeru lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 kvadratnih metrov. Če želimo torej večje stanovanje ali hišo, bo treba hkrati več svojega denarja.
Pri namenskem varčevanju velja, da je treba namensko varčevati vsaj dve leti. Spremenila pa se bodo posojila na privarčevani znesek, vendar se bo hkrati zmanjšala tudi odplačilna doba. Po dveletnem namenskem varčevanju z 'rednimi mesečnimi pologi bo varčevalec dobil 140 odstotkov posojila, ob enkratnem pologu pa 180 odstotkov, Posojilo bo treba povrniti v 11 letih. Za triletno namensko varčevanje (tega je v zdajšnjih razmerah menda največ) bo posojilo znašalo 190 oziroma 230 odstotkov,
V palači federacije so se pretekli teden pod predsedstvom predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja sestali člani komisije, ki naj bi, skupaj s pristojnimi organi, pripravili predlog zasnove dolgoročnejše politike gospodarske stabilizacije. Komisija je bila ustanovljena na pobudo predsedstva SFRJ, v njej pa so najodgovornejši predstavniki družbenega in političnega življenja republik, pokrajin in federacije.
Komisija ne bo delovala zunaj našega sistema, saj ta predvideva, da zvezna družbena sveta — svet za vprašanje družbene ureditve in svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko — lahko ustanavljata komisije ali druge delovne skupine. Komisija ne bo jemala pristojnosti nobenemu organu, pač pa naj bi pomagala poiskati najbolj ustrezne rešitve. Sprejet je bil predlog o ustanovitvi treh delovnih skupin: skupine,,ki bi pripravila predlog dolgoročne stabilizacije, skupine, ki bi se ukvarjala s sprotnimi gospodarskimi problemi in skupine, ki bi preučila dosedanje sistemske rešitve in predlagala izpopolnitve, zlasti na področju denarno-posojil-nega in deviznega sistema.
Nič večja zadolženost
Zvezni sekretar za finance Petar Kostič je izjavil, da so celotni neto dolgovi Jugoslavije lani znašali 16,3 milijarde dolarjev (če ne računamo kratkoročnih posojil) in da
se zadolženost letos ne bo povečala.
To je Kostič izjavil v oddaji beograjske televizije »Aktualnosti«. Rekel je, da znaša jugoslovanska zadolženost na konvertibilnem trgu 23 odstotkov deviznega dotoka iz tega območja, na klirinškem pa 20,8 odstotka.
Tolikšen odstotek letnega deviznega dotoka daje Jugoslavija za plačevanje glavnice in obresti na posojila, najeta v tujini.
»To je še pod ,rdečo črto’, ki jo ima mednarodni denarni sklad za nevarno,« je rekel zvezni sekretar Petar Kostič.
Poudaril je, da je namen Jugoslavije zmanjšati zadolženost vsako leto za en odstotek, tako da bi jo zreducirala na '16,5 odstotka.
Povedal je tudi, da se je naša država že dogovorila O posojilih za financiranje dveh tretjin primanjkljaja v letošnji plačilni bilanci.
Planirani primanjklaj je 1,8 milijarde dolarjev, kar bi bilo za pol milijarde manj kot lani.
(Tanjug)
vrniti pa ga bo treba v 12 letih in pol. Višina posojila in odplačilna doba se povečujeta z dolžino namenskega varčevanja in tako po desetih letih varčevanja z rednimi mesečnimi pologi posojilo doseže 600 odstotkov, z enkratnim pologom po 800 odstotkov. Tedaj bi posojilo tudi najdalj vračali — to je 20 let. Pri tem kaže omeniti odplačilno novost, kije skrajšala čas odplačevanja posojil. Mesečni odplačilni obroki bodo namreč prvih pet let nižji, po petih letih jih bodo povečali za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete.
Za vezane dinarje bo mogoče dobiti 220 odstotkov
posojila, za vezano dinarsko protivrednost prodanih deviz pa 250 odstotkov. Pri tem je najkrajša doba vezave tri leta, najdaljša pa 16 let. Denarje treba vezati leto dni dlje, kot poteče odplačevanje posojila. Edina večja novost tega stanovanjskega pravilnika pa je predhodno varčevanje za vezavo sredstev: varčevati bo treba najmanj tri leta, nato pa denar vezati za dogovorjeno dobo. Po triletni (pogodbeni) predhodni varčevalni dobi bodo na vezani znesek dali 350 odstotkov posojila, nato pa za vsako leto podaljšanega varčevanja še 50 odstotkov. Po desetletnem ali celo daljšem varčevanju bo po vezavi prihranka posojilo znašalo 750 odstotkov.
DROBNO GOSPODARSTVO
Drobno.gospodarstvo daje velike možnosti za razvoj našega gospodarstva', in mu moramo dati pri vlaganju v razvoj gospodarstva prednost, smo sklenili, vendar ne tudi uresničili. Drobno gospodarstvo je velika neizkoriščena možnost tudi glede na združevanje dela, so te dni ugotovili v zveznem odboru delavcev komunalnega gospodarstva in obrti in predlagali analizo stanja drobnega gospodarstva, kajti sindikati lahko največ vplivajo na odpravljanje ovir pri združevanju dela.
Podobnih misli o drobnem gospodarstvu je še veliko, vendar ne moremo spremeniiti pojmovanja, daje »drobno gospodarstvo« nekaj neznatnega, nepomembnega, zanemarljivega. kajti tb je kljub vsemu samo — drobno gospodarstvo. Mi pa smo se navajeni ukvarjati le z velikim, kar največjim.  če že ne samo z največjim in z drobnarijami nočemo imeti opravka, čeprav dobro vemo, da je od najmanjše .podrobnosti odvisno nemoteno delovanje vsakega mehanizma, vsakega stroja, vsake tehnologije, vsakega gospodarskega in drugega sistema. 
Tako se nam marsikje še vedno dogaja, da z graditvijo tako imenovanega drobnega gospodarstva ne vemo — kje pravzaprav začeti? ! Mar je začetek pri velikem gospodarstvu. velikih tovarnah, katerim so servisne in podobne dejavnosti v breme in jih je treba odriniti,v prožne organizacije drobnega gospodarstva, ali pa je pomembneje spodbuditi delovne ljudi, ki hočejo delati in imajo tudi sredstva za delo,
k združevanju dela in sredstev s snovanjem drobnega gospodarstva?
Iz tega, da je ostalo povsod v Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji, veliko mednarodnih kreditov za drobno gospodarstvo pri nas neizkoriščenih, se očitno vidi, da nam takšne nejasnosti delajo preglavice. Marsikje zaradi pomanjkanja deviz vidijo v kombinacijah s temi krediti možnosti za reševanje deviznih problemov. Želijo izkoristiti za potrebe velike industrije. To pa zahteva, seveda, ustrezne sporazume, do katerih ni tako lahko priti kot do ideje, kaj vse bi lahko z devizami naredili, ker so vmes kompromisi, ki ne ustrezajo vsem enako, očitno pa je, da razvoju drobnega gospodarstva škodujejo kot dodatno breme, brez katerega bi se to gospodarstvo sicerže lahko hitro razvijalo in dajalo rezultate, kijih od njega pričakujemo.
I Podobno je tudi z osebnim delom, kakor zdaj pravimo' obrti, kjer zdaj servisi zamenjujejo nekdanje mojstre in se tako na nek način spreminja osebno delo v neosebno, saj servisni delavec ni več mojster, temveč serviser in kot tak ni več tako zelo zainteresiran za svoj ugled kot je bil nekoč zainteresiran mojster in kakor si je tudi vsak pomočnik prizadeval čim prej postati mojster. Servisi pač ne težijo h kvaliteti, zasebnih obrtnikov pa je tudi premalo, in premalo jih cenijo na občini in v drugih dejavnostih, ki naj bi skrbele za razvoj obrti, da bi s slovesom dobrega mojstra nudili svoje storitve.
V spreminjanju družbeno-ekonomskih odnosov 'smo očitno dalje z uvajanjem novih pojmov za iste stvari kot pa z uveljavljanjem novih odnosov pri delu in gospodarjenju. Kar je načeloma povsem res in nesporno, se nam v praksi često pojavlja kot zmešnjava starega in novega. Prav na področju osebnega dela in drobnega gospodarstva na primer, je meja med klasičnim mezdnim delom in zasnovami za združevanje dela. To pomeni, da ima tudi sindikat tukaj še opraviti s klasičnim delavskim razrednim odnosom do delodajalcev in z načeloma odprto potjo v združeno delo preko drobnega gospodarstva.
Ta sindikat delavcev komunalnega gospodarstva in obrti ima torej še vedno članstvo, ki samo plačuje članarino sindikalnemu blagajniku in reagira na sindikalno članstvo glede na sindikalno aktivnost. Ker se je zadnjih nekaj let število članov tega sindikata zmanjšalo za več kot polovico, je to znak, da organizacija ni uresničila pričakovanj tega članstva, oziroma delavcev, od razvoja osebnega dela in drobnega gospodarstva, zato je treba nekaj storiti, da se stanje popravi. To nekaj pa je — uspešno odstranjevanje ovir za razvoj obrti in drobnega gospodarstva v korist zaposlenega in nezaposlenega delavstva teh dejavnosti in za delo usposobljenih ljudi, ki iščejo svojo bodočnost v snovanju takega dela. To pa zahteva v skrbi za človeka mnogo drobnih dejanj.
Viktor Sirec
1981
Povratek vlaka bratstva in enotnosti
Že štirinajstič zaporedje iz Slovenije v Srbijo popeljal vlak bratstva in enotnosti, kateri je letos obeležil 40-le-tnico izgnanstva in 20. obletnico prvega vlaka, s katerim so se nekdanji pregnanci vrnili na obisk k tistim srbskim družinam, ki so jih sprejele v času vojne. Bilo je to takrat, ko je Hitler hotel narediti našo deželo nemško, Himmler pa je po njegovem ukazu pričel izseljevati zavedne
slovenske družine. Več kot 100 tisoč Slovencev iz Gorenjske in Štajerske je bilo takrat zapisano pregnanstvu, vendar jih več kot 80 tisoč niso uspeli pregnati, izgnanstvo pa ni bilo tako hudo, kot so Nemci predvidevali, kajti v zgodovini se je pričela zgodovina nesebične pomoči in bratstva, ki sojo pregnancem v Srbiji nudili domačini. In prav ti so gostili nekdanje vojne izgnance tudi zdaj, ko
se jih je 1400 v nedeljo z Jesenic in iz Maribora popeljalo v Srbijo. Med njimi tudi Pomurci, ki so se prav danes, v četrtek, vrnili z dolge poti.
Več o njihovih doživetjih v naslednji številki Vestnika, ko reportažnemu zapisu štirinajstega srečanja pomurskih pregnancev in njihovih bratskih gostiteljev namenjamo več prostora.
bb
FRANCE POPIT, PREDSEDNIK CK ZKS, V LJUTOMERU Predsednik slovenskih komunistov se je v četrtek udeležil seje OK ZKS Ljutomer, na kateri so obravnavali problematiko ljutomerskih komunistov v vseh strukturah v občini. Razgovor, ki je bil zelo konstruktiven, je nakazal smernice, po katerih naj v bodoče delajo člani OK ZKS in sami komunisti v osnovnih organizacijah. V razpravi so sodelovali tudi tovariš Popit in člani delovne skupine CK ZKS, ki so bili letos junija na delovnem obisku v ljutomerski občini.
Foto: D. L.
Prihodnji teden začetek gradnje
Za celovit sistem informiranja
Pretekli teden seje zadnjič sestal odbor za izvajanje investicij v zdravstvu pri skupnosti pomurskih občin in po predhodnih soglasjih občinskih odborov sprejel dokončno poročilo obračuna referendumskih sredstev za investicije v zdravstvu za obdobje 1976—1980. Ugotovljeno je bilo, da je odbor opravil pomembno delo, pri čemer pa so prispevali svoj delež tudi občinski odbori za izvajanje investicij v zdravstvu, delavci PZC, delegati občinskih
Republiška priznanja za mlade
Konferenca mladih delavcev v okviru republiške konfe-’ r-ace ZSM Slovenije je izbrala 25 najboljših mladih delavcev s- moupravljalcev iz celotne republike. Tega laskavega prizna-a so bili deležni tudi trije mladi delavci iz gornjeradgonske oočine. in sicer: Jože Duh iz OO ZSMS DSSS — splošno finančna in kadrovska vprašanja Radenska, Jožica Vamberger OO ZSMS DSSS — marketing, prav tako iz Radenske, in Drago Kocet. OO ZSMS Mura TOZD Moda.
Med osemnajstimi najuspešnejšimi osnovnimi organizacijami mladih v združenem delu v republiki, pa so zopet tri iz občine Gornja Radgona: OO ZSMS DSSS — marketing Radenska. OO ZSMS Mura TOZD Moda in OO ZSMS TOZD
Da pa je delo teklo nemoteno, je temeljna zasluga delovnih ljudi in občanov Pomurja, njihovi osveščenosti in zavzetosti, ki so našli svoj interes v, združevanju sredstev. Vseka-’ kor pa je uspešno izvajanje referendumskega programa za naložbe v zdravstvu v preteklem srednjeročnem obdobju lep primer odgovornosti in učinkovitosti, ki bi ga kazalo posnemati tudi v pri
hodnje, je povedal predsednik odbora Geza Bačiči
Člani odbora so se tudi seznanili s pripravami na gradnjo kirurškega oddelka soboške bolnišnice. Kpt je znano, je posebna delovna skupina pri republiški skupščini dala
Da bi delovni človek lahko odločal, da bi lahko usmerjal družbeni razvoj, .mora biti obveščen, obveščen objektivno, celovito in pravočasno. Brez tega sredstva obveščanja ne bi mogla opravljati svoje družbene funkcije in ne bi bila orožje delovnih ljudi v njihovem boju za demokratično, samoupravno socialistično preobrazbo družbe. Vemo pa, da ustavna ureditev, zakon o združenem delu, pa tudi dokumenti družbenopolitičnih organizacij in drugih subjektov opredeljujejo informiranje kot eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravljanja in delegatskih odnosov. Uresničevanje neodtujljivih pravic delovnih ljudi je namreč tesno povezano s samoupravnim informiranjem, kajti če naj delovni človek razpolaga z vsemi rezultati svojega dela, odloča o celotni družbeni reprodukciji, mora najprej razpolagati z ustreznimi informacijami. Zato nenehno govorimo o informiranju kot dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Vse faze nastajanja družbeno pomembnih odločitev pa moramo
Kdo komu drži figo?
»Za mizo se še nekako pogovarjamo in razumemo, a ko se razidemo, se z nami razidejo tudi za mizo dogovorjene skupne naloge, naj bodo še tako konkretne.« s
Tudi pri kreiranju pomembnih odločitev se — žal! — še tako dogaja in skorajda ni verjeti, da bi se tako hitro kaj spremenilo. Vzemimo samo maloobmejno blagovno menjavo s sosednjima Madžarsko in Avstrijo. Resda je že lepo utečena, a se — to si kar piznajmo — zna zatakniti.
Če denimo slišimo, da bo Mercator po blagovni listi za prihodnje leto uvažal proso, Emona pa tudi — poleg odpadnega papirja iri še česa!? — se velja resno vprašati, komu hasni ta dvojnost. Da ne govorimo o pogojih prodaje, dobavah določenih vrst blaga in poteh, po katerih prihaja blago iz tujine in navsezadnje tudi iz sosednjih republik.
Lahko bi našli še kakšno cvetkb iz izvoznih logov, a naj jo raje prihranimoza kdaj drugič. Ne moremo pa si kaj, da ne bi vprašali: kdo v vsem tem krogu drži figo in komu?
-brž-
zacijo medsebojnega informiranja. Temu ravno služijo t. im. ,,centri” informacij, kot so statistike, evidence in drugi informacijski podsistemi, sem pa prištevamo tudi INDOK dejavnosti za potrebe delegatskega samoupravnega sistema, V uresničevanju delegatskih odnosov in delovanj*? delegatskega sistema se pojavlja kot eden temeljnih problemov ustrezno informiranje vseh nosilcev družbenega odločanja. Graditev družbenega sistema informiranja namreč zahteva popolno usposobitev vseh subjektov družbenega sistema informiranja, posebej pa temeljnih nosilcev informacijske in komunikacijske dejavnosti, med katerimi zavzema posebno mesto tudi in-formacijsko-dokumentacijski center (INDOK).
Izkušnje iz skoraj štiriletnega delovanja občinskega INDOK centra v Murski Soboti (z družbenim dogovorom je bil ustanovljen jeseni 1977) za zdaj niso kdove kako rožnate. Predvsem ni oblikovan kot posebna, organizacijsko samostojna služba. Vseskozi se ubada s problemom kadrovske zasedbe, kar onemogoča enotnejše zbiranje
in posredovanje informacij v okviru omenjenega INDOK centra. Treba pa bo urediti popolni klasifikacijski sistem, kajti določeno dokumentacijsko gradivo omogoča delovnim ljudem, da sproti preverjajo učinek družbenih naporov in akcij, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in organizacije ter drugi dejavniki pa imajo na ta način možnost neposredne uporabe zbranih informacij. Praksa nam pove, da viri informacij osnovnih gradiv, ki so nujno potrebna za delegatsko in siceršnje odločanje, še vedno marsikaj ne pripravljajo v razumljivi obliki. Številni zamotani izrazi, polni raznih tujih besed, vsekakor ne morejo prispevati k'pripravljanju zares kratkih, jedrnatih in celovitih informacij, za katere se vsepovsod zavzemamo. In če k temu dodamo dejstvo, da posamezni udeleženci dogovora sploh niso terjali od INDOK centra izvrševanje nalog s področja obveščanja, si lahko predstavljamo, kako je lahko takšen center opravljal svojo funkcijo.
Navzlic težavam, ki smo jih omenili, pa je soboški INDOK center usmeril veliko svojih prizadevanj v občasno izdajanje občinskega delegatskega glasila — Delegatskega Vestnika, ki je s kvalitetnejšimi delegatskimi informacijami našel v nakladi več kot 11 tisoč izvodov v občini širši odmev v javnosti. Tudi v bodoče bodo pripravljali „Infor-macije centra”, ki so bile že doslej dokajšnja pomoč pri pregledu sestankov, sej in podobno. Med poglavitne naloge pQ štejejo tudi ustanavljanje informativnih skupin v krajevnih skupnostih in odborov za obveščanje v organizacijah združenega dela. Takšen celovit sistem informiranja pa bodo lahko učinkovito izpeljali le s tesno povezavo in logično uskladitvijo obstoječih informacijskih podsistemov. To pa seveda pomeni, da se morajo resnično vsi udeleženci družbenega dogovora tvorno vključiti v široko politično akcijo na področju dograjevanja in-formacijsko-dokumentacijskeg*
NAČRTNEJE ČEZ MEJO
Uspešne razprave v OZD
Komajda — resnici na ljubo malone čez noč — je prišlo do smelejšega uveljavljanja maloobmejne blagovne menjave, že se je znašla v primežu omejitev. Se pravi pod udarom siceršnjih zaostrenih gospodarskih ukrepov, ki ta čas vladajo v celotni zunanjetrgovinski menjavi. Kaj res ne bi mogla biti izvzeta iz vseh mogočih izvozno-uvoznih omejitev? Pa, da bi se tako izdatneje vključevala v vsesplošna zunanjetrgovinska prizadevanja.
Bilo je to dvoje vprašanj in dvoje ugotovitev, ki so razvnele razpravo na seji članov odbora za maloobmejno sodelovanje pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje pretekli ponedeljek v Murski Soboti. Na dnevnem redu so sicer imeli sprejemanje predlogov izvozno-uvoznih blagovnih list za leto 1982, vendar se očitno niso mogli ogniti nekaterim kritičnim razmišljanjem in ugotovitvam. Naj opozorimo le na nekatere!
Nosilci maloobmejnega sodelovanja, zlasti s sosednjo Madžarsko — to pa so sozd ABC Pomurka, Mercator in Emona — so v precejšnji meri nepovezani in najraje nastopajo vsaksebi, kakor jim pač velevajo lastni interesi. So potemtakem še daleč od enotnega nastopanja pri nakupnih in prodajnih cenah. Pri izvozu oziroma uvozu (ajda, proso in podobno) je veliko podvajanj, čemur bi se dalo odpomoči z izdelavo skupne blagovne liste po blagovnih skupinah. Pri sejemski menjavi — gre za menjavo v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni — ki gre mimo .maloobmejne menjave, je odprtih ničkoliko, možnosti, podobno pa je tudi s sklepanjem in uresničevanjem kooperacijskih pogodb. Nenazadnje je v precejšnji meri neizkoriščena menjava preko blagovnice v Szombathelyju.
Branko Žunec
V pripravah na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki bo spregovorila o vlogi in nalogah zveze sindikatov na področju socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev, se je sestalo članstvo občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti. Enotna je ugotovitev, da so bile v soboški občini opravljene naloge skoraj v celoti, kar velja zlasti za tematske razprave v posameznih organizacijah združenega dela. Čeprav je ocena dokaj ugodna, pa je le-ta različna glede zavzetosti v določenih delovnih sredinah. Tam, kjer zaostajajo, bodo morali svojo aktivnost, kot so poudarili v razpravi, pospešiti do 15. novembra, ko bi naj sklenili z javnimi razpravami.
Člani občinskega sveta zveze sindikatov so na seji obravnavali in sprejeli nekatere pripombe k omenjenemu gradivu, ki jih je zbral poseben odbor. V zvezi s temeljnimi izhodišči dokumenta so se predvsem zavzeli za izenačevanje pogojev za pridobivanje dohodka, da bi se izognili večjemu vprašanju socialnih podpirancev. Glede razreševanja perečih vprašanj pri varstvu pri delu pa so menili, da je njuna boljša usklajenost med socialno in strokovnimi službami in drugi dejavniki. Hkrati so se zavzeli za preseganje razko-
zaposlovanja na manj razvitih območjih, še posebej deficitarnih kadrov v zdravstvu in invalidnih oseb. V razpravi so tudi podprli stališče odbora o tem, da bi obrat družbene pre' rane naj dobil status delovne organizacije posebnega družbenega pomena, ne pa, da bi ga združili z gostinsko organizacijo. Veliko je bilo govora tudi o reševanju stanovaujske problematike, otroškega varstva, kjer bo potrebno enotnejše reševalce zadev v naši republiki, humanizaciji dela, dotaknili pa so se tudi področja izobraževanja.
Sprejeli so sklep, da je treba čimprej pristopiti k obnovi počitniškega doma ,.Jelka” na Pohorju, s čimer bi preprečili njegovo nadaljnje propadanje, - delavcem pa omogočili uporabo doma za oddih in rekreacijo. Zato je treba v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih skupno z občinsko počitniško skupnostjo, na katero so brezplačno in nepovratno prenesli pravice uporabe, ugotoviti, za kolikšne zmogljivosti so zaposleni iz soboške občine zainteresirani. Sklenjeno je bilo, da bo tudi občinski svet zveze sindikatov prispeval lastna sredstva, medtem ko se dokončno število ležišč določi, kot je bilo poudarjeno. ko bodo znani stroški.
DVOJEZIČNI LITERARNI VEČER — Kulturni redakciji Radia Ljubljana in Budimpešta že več let dobro sodelujeta.
Rezultat tega so tudi skupni dvojezični literarni večeri, ki jih organizirata enkrat v Sloveniji, drugič na Madžarskem. Tokrat so ga pripravili v Murski Soboti, in sicer v ponedeljek zvečer v prostorih novega kulturnega centra. Sodobno madžarsko poezijo so predstavili gledališki umetniki iz Budimpešte Ferenc Besenyei, Jacint Jahasz, Nore Kaldi in pevka Kamii Devai-Nagy, v slovenskem jeziku pa so pesmi recitirali gledališki umetniki Polde Bibič, Majda Potokar, Marjana Brecelj in Danilo Benedičič. Nastopil je tudi prekmurski oktet. Nad pričakovanjem se je na prireditvi zbralo veliko število obiskovalčev, za katere je bilo to prijetno kulturno
STRAN 4
VESTNIK, 15. OKTOBftA
|Širši pomen kadrovskih priprav v ZKi
I Kadrovske priprave na volilne konfererice zveze komunistov v murskosoboški občini so pokazale, da niso povsod upo-Ištevali vse širine kadrovsko-politične vloge ZK, predvsem pa uveljavljanje kadrovske politike ne more biti kampanjska in časovno omejena akcija osnov-Inih organizacij zveze komunistov. Torej, da je še precej odstopanj na področju uveljavljanja kadrovske politike v partijskih vrstah od jasnih in v Inaši družbi sprejetih načel.
Evidentiranje kadrov za odgovorne funkcije v vzezi komunistov je namreč še vedno preveč kampanjsko, zato ne zajema hkrati tudi idejnopolitičnega izobraževanja, v " katerem bi se evidentirani člani
Gotovo je tudi to vzrok, da so se v murskosoboški občini srečevali s pojavi, ko posamezniki odklanjajo funkcije z izgovorom, da resnejšim nalogam, pred katere je zveza komunistov danes postavljena, ne bodo kos. še vedno so tudi pogosti primeri, ko posamezne člane v osnovnih organizacijah zveze komunistov preveč obremenjujejo, medtem ko se mnogi drugi z različnimi opravičili izogibajo odgovornosti. Takšno mišljenje bo treba v prihodnje čimprej preseči in upoštevati zares objektivne razloge, ki onemogočajo večjo aktivnost posameznega člana zveze komunistov v okolju, kjer dela in živi.
Ob vsem tem pa je treba opozoriti še na nekaj. SVpjo
osnovnih organizacijah zveze komunistov preveč ozko, saj so le izjemoma spregovorili tudi o pripravah na volitve v drugih družbenopolitičnih organizacijah in na volitve novih delegacij, kot da to ni področje, kjer bi se morala uveljavljati kadrovska politika zveze komunistov. Priprave na volilne konference in kongrese zveze komunistov pa so prava priložnost, da v osnovnih organizacijah zveze komunistov z metodami tovariške kritike in samokritike opravijo s pojavi, na katere sicer pogosto opozarjajo, kot so pomanjkanje revolucionarnosti, izogibanje konkretni odgovornosti, prikrivanje različnih nepravilnosti itd. Upoštevajoč ugotovljene pomanjkljivosti nikakor ni mogoče reči, da je obdobje kadrovskih priprav na volilne konference v
murskosoboški občini končano, saj morajo biti ta vprašanja nenehno sestavni del delovanja osnovnih organizacij in organov zveze komunistov.
Doslej so v murskosoboški občini evidentirali že 40 možnih kandidatov za člane občinske konference zveze komunistov (24 članom namreč poteče mandat), 18 komunistov za 9. kongres ZKS in 6 komunistov za 12. kongres ZKJ. Zlasti pa je treba pohvaliti osnovno organizacijo zveze komunistov v krajevni skupnosti Beltinci, kjer so se temeljito lotili celotnega postopka evidentiranja. Drugje pa bo potrebno še intenzivnejše vključevanje komunistov v kadrovske priprave na bližnje volitve v osnovnih organizacijah zveze komunistov.
Milan Jerše
Kadar govorimo o ozimnici, navadno takoj pomislimo na cenejši jesenski nakup razne zelenjave in sadja, krompirja, jabolk, čebule in ostalih kmetijskih proizvodov. Zlasti pa je takšno zagotavljanje zalog hrane za hladnejše zimske dni pomembno v mestih oziroma v večjih krajevnih središčih, kjer zaposleni iščejo najbolj poceni ozimnice, hkrati pa tudi banke dajejo posojila zanjo. V sedanjih stabilizacijskih razmerah ne gre prezreti pomena organiziranega nakupa ozimnice, da bi kupci lahko brez čakanja prišli do željenega blaga. O vsem tem smo se pogovarjali z nekaterimi občani Pomurja, katerih mišljenja so dokaj zanimiva.
Jesenska inflacija besed
Beseda inflacija se je že tako udomačila, da je skorajda ne bi bilo treba pojasnjevati. Čeprav nam ni ravno pri srcu, pogodu pa še manj, in čeprav je vse prej kot blagoglasna, smo jo primorani rabiti. Imamo sicer lepo slovensko besedo naraščanje, tudi poplava, povodenj, večanje, a inflacija, to se — če ne drugega — sliši hudo strokovno in učeno. Kot recimo stabilizacija, devalvacija, revalvacija in podobni, nam tako blizu, besedni pripomočki.
Mi smo si besedo inflacija ,,sposodili” s posebnim namenom. Napočil je namreč čas sej, sestankov, posvetovanj in podobnih, bolj ali manj organiziranih, posedanj in besedovanj za takimi ali drugačnimi mizami, o teh in onih temah. Letos jih bo — skoraj z gotovostjo lahko trdim — še več kot prejšnja leta. Pravzaprav jih je že bilo in jih še bo.
In kaj ima pri vsem tem inflacija? Zelo veliko. Ne verjamete? Poskusimo s primerjavo! S številom naraščajočih težav — v mislih imamo kajpada gospodarske in še kakšne — postajamo vse bolj gostobesedni. Naše zgovornosti noče in noče biti konec. Z inflacijo — besedno, seve — udrihamo po inflaciji, tisti, s katero se dajemo dan za dnem. Ekonomski namreč. Sedimo na sestanku in poslušamo. Sklicatelj — ni pa nujno, da ravno on — obvezno predstavi dnevni red, nakar sledi uvodna beseda. Raje malo daljša kot krajša. Potlej pozove k razpravi. Sprva je vse tiho, sliši se le pritajen šepet in pokašljevanje, slednjič pa se nekdo le opogumi. Za njim drugi in tako naprej. Beležimo, da se kar potimo. Se za to, da bi kaj podčrtali ali opremili s klicajem, ni časa. Strani v beležki se vztrajno polnijo. Urina kazalca pa nas — po debelih treh urah sedenja, poslušanja in beleženja — začneta priganjati k odhodu. Treba bo namreč v redakcijo in oddati poročilo. A glej ga, šmen-ta! Treba bo počakati, da se oglasijo še gostje sestanka. Se nam bo izšlo? Kaže, da za las. Komajda dS zadnji gost — razpravljalec — piko na i — ta nam je vzela slabe pol ure — se podvizamo za pisalni stroj.
Podpremo glavo, brskamo po zapiskih in skušamo najti rdečo nit. Bela pola papirja formata a štiri v pisalnem stroju se nam zlobno reži v brk. Kot da bi hotela reči: dajmo, strni razpravo! Pa še čas je neusmiljen. Tehtamo,' primerjamo, iščemo. Le kaj bi bila rdeča nit? Ne odpre se nam pa ne odpre. Še enkrat preletimo zabeleženo. Tuhtamo, ' kakšno vrednost imajo zapisani podatki in razmišljanja.
Kar 13 zdravnikov Pomurskega zdravstvenega centra je imelo letos avgusta več ur iz dežurstva kot rednih delovnih ur. Znanih je deset primerov v regiji, ko so v skupnih službah organizacij združenega dela in občinskih upravah honorarno zaposlili upokojence, vendar to ni realen podatek. V zasebnem kmetijstvu še prevladuje prioriteta lastni računici, kar kažejo med drugim letošnji odkupi pšenice in dru- , gih pridelkov. Tudi 32 organizacij združenega dela — toliko jih nam-reč v Pomurju ni namenilo v poslovni sklad niti dinarja — bi kazalo vzeti pod drobnogled, ne pa zgolj zgubarjev. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 1429
ZDRAVSTVO
TEŽAK FINANČNI
POLOŽAJ
Na zadnjem zasedanju so delegati občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti največ pozornosti namenili razpravi o analizi polletnega gospodarjenja občinske zdravstvene skupnosti, ki je izkazala nekaj nad 26 milijonov dinarjev izgube in TOZD Pomurskega zdravstvenega centra, ki so zaključile poslovanje brez izgube. Po daljši razpravi so sprejeli predloge izvršilnega odbora, ki je nakazal nekatere ukrepe razen predloga za 50 odstotno povečanje participacije uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva. Kljub izkazanemu primanjklaju pa delegati niso sprejeli sanacijskega programa oziroma drugih ukrepov za odpravo izgube, temveč bodo o tem sklepali na prihodnjem zasedanju. Opozorili pa so težak finančni položaj občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota, ki ima trenutno na žiro računu 920.000 dinarjev, medtem ko znašajo obveznosti po zapadlih računih, ki pa še prihajajo za tretje tromesečje, 17,000.000 dinarjev. Sicer pa bo o nekaterih ukrepih rapravljal ponovno soboški izvršni svet, ki bo sprejel sklep o valorizaciji sredstev in verjetno tudi o povišani prispevni stopnji za zdravstvo, saj je v soboški občini najnižja v Pomurju, hkrati pa tudi za 0,28 odstotkov nižja od povprečne republiške stopnje. Na seji so tudi ugotovili, da so TOZD Pomurskega zdravstvenega centra že sprejele konkretne stabilizacijske programe in jih tudi finančno ovrednotile. Po sprejetem stabilizacijskem programu bodo samo v soboški bolnišnici do konca leta prihranili za okrog 3,000.000 dinarjev.	F Maučec
iskalcev zaposlitve. Še so formalne skupine in poti, preko katerih skušajo posamezniki kaliti odnose v organizacijah združenega dela, posebej ko gre za dohodkovno povezovanje.
In tako v nedogled vse polno, mestoma kar tjavendan nametanih, misli kdaj pa kdaj bolj podobnih ugibanjem in prepričevanjem. Le redkeje — iščemo po spominu — smo slišali argumente za in proti. Je to potem tudi v resnici organizirana, odgovorna razprava? Saj, če jo hočeš samo povzeti, moraš biti malone kos inovatorja, ne zgolj novinarja. Poleg tega se nam samo od sebe vsiljuje, da smo večidel razprav spremljali na že več drugih sestankih. Zakaj ta večtimost? Saj imamo vendar dovolj koordinacij, s katerimi naj bi se med drugim tudi zajezila poplava besed, bolje povedano leporečij, fraz in kar je temu podobnega. Da bi skratka zagotavljale več besedne discipline. Kaj vse bi s tem prihranili? Najbrž je odveč modrovati.
Branko Žunec
Soočanje s konkretnimi nalogami
V okviru svojega rednega delovanja so člani soboškega izvršnega sveta pred kratkim obiskali nekatere organizacije združenega dela v občini, kjer so se seznanili s konkretnimi razmerami, kar je bila
osnova za dogovor o določenih nujnih ukrepih za odpravo raznih pomanjkljivosti v delovnih okoljih. Predvsem pa je bil namen obiska, da iz prve roke dobijo podatke iz tistih delovnih organizacij, kjer je
।	Komu še mar	
	za pogin rib?	
V lendavski občini ugotavljajo, da je že od leta 1975 I * naprej vsako leto vsajena močnejša onesnažitev potoka * Ledava, z njo pa tudi zastrupitev in zadušitev rib. Veliko je Ibilo razgovorov, sprejetih sklepov in stališč, kaže pa, da je I bilo vse zaman, saj se tudi v letošnjem letu potok one-  snažuje in povzroča pogin ribjega zaroda. Posredovali so  inšpektorji, delavci UJV in ribiči, zastrupljeno vodo so I pošiljali na raziskave, ki so seveda potrdile tisto, kar m ljudje vidijo, ko se ribe v vodi obračajo na hrbet, ko je v  strugi Ledave le blato. Lanskoletna analiza je pokazala,  da je bilo v vodi razen gnijočih organskih usedlin tudi veliko cianidov, ki so baje ušli iz čistilne naprave v Murski I Soboti. V poročilu o analizi onesnažene vode je bilo tudi  opozorilo, da tovrstne onesnažitve predstavljajo poten- I cialno nevarnost za podtalno vodo vzdolž Ledave, to pa  pomeni, da bi kaj lahko prišlo do zastrupitve pitne vode.
I Torej ne gre samo za pogin rib, gre za večjo nevarnost,  zato je zaskrbljenost izvršnega sveta skupščine občine  Ledava na mestu. Do onesnažitve Ledave je prišlo tudi | letos, ribji zarod je bil spet uničen, po stari navadi pa _ povzročitelja niso odkrili. Kako dolgo bo še tako, se * E sprašujejo na lendavskem izvršnem svetu? Mar nam je B I res vseeno, če po naši pokrajini tečejo »mrtvi« potoki? Na |  predlog izvršnega sveta bo konec tega meseca v Lendavi spet razgovor, na katerem naj bi sprejeli konkretne
I ukrepe, za preprečevanje onesnaževanja potoka Ledava. E Spet bo torej razgovor, kot že mnogokrat doslej, kdaj pa K bo sprejet tudi kakšen ukrep, kdaj bo nekdo za svojo  _ malomarnost kaznovan, tega menda nihče ne ve.
Jani D. S Lm BBM BBM MM MM EM HmI
rast dohodka nižja od povprečja v občini v polletju letošnjega leta. Kot kaže, bo povsod, razen na področju gradbeništva, do konca leta možno izboljšati neugodno rast dohodka.
Pa preidimo h konkretnim sklepom! Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje mora izvršnemu svetu posredovati program ukrepov za sanacijo sedanjega stanja in poročilo o možnostih prve faze integracije gradbenih organizacij v občini. Kmetijska zadruga Panonka bi naj vnovič obravnavala rast osebnih dohodkov, ki jih je treba uskladiti z družbenim dogovorom, o čemer bodo po znanih rezultatih devetmesečnega poslovanja poročali izvršnemu svetu. Predvsem pa morajo analizirati, kot je bilo sklenjeno, fizični in finančni obseg del, zlasti v zvezi z odkupom;
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je dolžan pripraviti koncept programa razvoja družbene obrti v občini Murska Sobota, in pri tem upoštevati vse možnosti povezovanja. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan bi naj posvetilo več pozornosti urejanju dohodkovnih odnosov med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela, medtem ko se spričo težavnega stanja Certusa TOZD Avtobusni promet apelira na delovne organizacije, da združujejo sredstva za nakup avtobusov in devizna sredstva za opremo le-teh, ki omogočajo cenejšo porabo goriva.
Sicer  pa bodo ob obravnavi 9-mesečnih rezultatov poslovanja v samoupravnih organih navzoči člani izvršnega sveta skupščine občine, ki bodo na ta način dobili jasnejšo podobo o gospodarjenju v organizacijah združenega dela soboške občine.
Milan Jerše
VESTNIK, 15. OKTOBRA 1981
 STRAN 5
VEČJA STORILNOST OB LAŽJEM DELU
 Kot običajno, bo višek vseh prireditev in slovesnosti na I sam praznik — 17. oktobra. Tako bo ob 9. uri otvoritev E balinišča pri domu upokojencev v Murski Soboti, istočasno “
Ipa bo tudi padalsko tekmovanje za pomurski padalski _ pokal. Osrednja slovesnost pa bo ob 10. uri v sejni dvorani  skupščine občine, kjer bo potekala slavnostna seja vseh g zborov skupščine občine, na kateri bodo podelili letošnja ®  priznanja in nagrade soboške občine. Uro zatem bo otvo- — ritev invalidskih delavnic za usposabljanje in zaposlovanje g
I invalidov »Solidarnost« v Murski Soboti. 17. in 18. oktobra bodo organizirana športna srečanja mladih iz pobratene  občine Paračin v SR Srbiji in Murske Sobote, 18. oktobra | ob 10. uri pa še slovesna otvoritev centralne dvojezične B
« osnovne šole v Prosenjakovcih.
Nova proizvodna hala, ki jo bodo predali namenu 23. oktobra.
(Foto: Albert Abraham)
Novo delovno zmago bo te dni slavil tudi eden najmlajših delovnih kolektivov v občini Murska Sobota. Gre za delovno enoto temeljne organizacije združenega dela Mehanični obrati v okviru delovne organizacije Slovenija ceste-Tehnika, ki se nahaja v neposredni bližini soboškega Agroservisa. Kolektiv je začel samostojno poslovati šele leta 1979, ko se je okrog 50 delavcev kovinskega obrata pri Agroservisu odločilo, da bodo dalje razvijali svojo dejavnost v okviru delovne organizacije Slovenija ceste-Tehnika iz Ljubljane, s katero so našli več skupnih interesov. Tako so kaj kmalu osvojili proizvodnjo transportnih trakov za potrebe gradbeno-prede-lovalne industrije in čistilnih naprav (filtrov) za odpraševanje v asfaltnih bazah, kamnolomih in separacijah.
Delo je uspešno steklo kljub neustreznim delovnim pogojem, saj se je večina proizvodnega procesa odvijala kar na prostem. Zato so začeli z gradnjo nove proizvodne hale, ki jo bodo slovesno predali namenu 23. tega meseca v okviru praznovanj ob občinskem prazniku.
Novi prostori merijo okrog 2.100 kvadratnih metrov, naložba pa je veljala blizu 60 milijonov dinarjev. Okrog 40 odstotkov je lastne udeležbe, ostalo pa so zagotovili v okviru delovne organizacije. Poslej bodo torej imeli občutno boljše delovne pogoje, prav tako pa bodo lahko povečali proizvodnjo za okrog 40 odstotkov in zaposlili več novih delavcev. Če jim bodo razmere dovoljevale, bodo število delavcev v kolektivu povečali od 125 na okrog 150.
S to investicijo pa njihov razvoj še ni sklenjen. Že v naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujejo izgradnjo še ene proizvodne hale in razširitev proizvodnih kapacitet in programov. Na novo naj bi izdelovali tudi razne stroje (drobilce idr.) in opremo za industrijo gradbenega materiala.
Izdelki delovne enote iz Murske Sobote gredo dobro v promet po vsej Jugoslaviji, prav tako pa tudi v tujini. Precej izvažajo na naša gradbišča v Iraku, stalno pa sodelujejo tudi s firmo BHS iz Bohnhofa v Zahodni Nemčiji.
JOŽE GRAJ
Več pozornosti zaposlovanju
Hkrati za akcijo, »Več kruha in sladkorja« teče akcija za večje pridelke koruze in krompirja katere cilj je zagotoviti dovolj tržnih viškov z domačih polj.
S tem namenom so se v Rakičanu pri M. Soboti sestali predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije in kmetijskih inštitucij iz sosednje republike Hrvatske. Kmetijskega šolskega centra Rakičan in Poskusnega centra Jablje pri Ljubljani-s kmetijskimi strokovnjaki SV Slovenije, Krškega. Brežic, Novega mesta in Celja. Ugotavljali so vzroke, ki so se pojavili pri letošnjih spomladanskih posevkih. Opozorili so, da bo v prihodnje potrebno več strogosti pri kontroli kaljivosti semena, pri čemer kmetijcem vsekakor ne bi smeli prodajati starega semena iz skladišč, katerega kaljivost je znatno slabša.
V Rakičanusosi udeleženci posvetovanja ogledali mikroin makro nasade poskusne proizvodnje več deset sort silažne in koruze za zrno in poskusna polja s krmnimi dosevki. Na osnovi podatkov večletnih izkušenj kmetijcev in ogleda pridelkov različnih vrst hibridov so izbrali sorte za spomladansko setev 1982. Preizkusi različnih sort so pokazali primernost oziroma vrste, ki dajejo največje prinose v določenih klimatskih pogojih, tako bodo kmetijske organizacije že v kratkem na osnovi opravljenega izbora lahko naročile seme za spomladansko setev. V sredo 30. septembra so enak posvet o izboru semen za spomladansko setev na Gorenjskem. Primorskem. Goriškem in Notranjskem opravili v Jablah. '	\
Boris Hegeduš
Tako so v podnaslov strnjene misli, izrečene v plodni diskusiji minule seje izvršnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, na kateri je bila v ospredju problematika zaposlovanja v tekočem in naslednjih letih. Prav tako pa je bil ob tej priliki v obravnavi tudi predlog strokovne organiziranosti skupnosti za zaposlovanje v štirih pomurskih občinah in celotni regiji. Pri slednjem se kar hudomušno vsiljuje vprašanje, ali je bila dosledna organizacija nestrokovna in če je temu tako, če bodo isti ljudje (ker večjih kadrovskih premikov ne bo) delali šele odslej strokovno. Pa hudomušnost na stran, kajti pri sedanji kadrovski problematiki zaposlovanja ne
MORAVSKE TOPLICE
VAS VABIJO
NA LOVSKE SPECIALITETE:
— postregli vas bomo z jelenovim filejem, srninim stegnom, lovskim bogračem in divjačinsko klobaso
MORAVSKE TOPLICE
VAM PRIPOROČAJO
SPECIALITETE HIŠE:
— nadevan puranov zrezek — zrezek na način šefa kuhinje — prekmurski krožnik
Za prijetno razpoloženje bo odslej skrbel ob petkih in sobotah ansambel Šest mladih iz Maribora s pevko Heleno Vergles.
kaže duhovičiti, ampak se bolj kot obliki posvetiti vsebini in iskanju zaposlitev za nezaposlene. Teh je 1.429 (in kar je posebej zaskrbljujoče) od tega 649 ali kar 45 odstotkov med brezposelnimi išče prvo zaposlitev. Pri tem je absolutna brezposelnost večja, vendar skupnost za zaposlovanje, ki je podatke posredovala, ne izkazuje tistih nezaposlenih, ki so odklonili odgovarjajoče zaposlitve.
Letos poleg že nekaj zadnjih let izstopajočih iskalcev zaposlitve pri nas (prodajalcev in medicinskih tehnikov) v te vrste vstopajo tudi konfekcijski, strojni, ekonomski in kmetijski tehniki. Tako za prve kot za slednje med naštetimi je nedopustno, da so med nezaposlenimi. Za prve zato, ker je kadrovska služba v največjem pomurskem delovnem kolektivu — tovarni oblačil in perila Mura že nekaj časa opozarjala, da je delovnih mest manj kot je število vpisanih pa tudi že izšolanih konfekcijskih tehnikov, vendar se usmerjeno izobraževanje doslej še ni odzvalo izkušnjam združenega dela. Za druge nezaposlene kmetijske tehnike pa je tudi nelogično, da so med brezposelnimi v tako kmetijsko usmerjeni pokrajini, kjer se je doslej izkazalo, da je kmetijskih strokovnjakov premalo. Kratek stik je očiten, zato je poleg nadaljnega razvoja Pomurja, kar je predpogoj zaposlovanja, za le-to pomembna tudi usklajenost med ponudbo in povpraševanjem ali manj tržno povedano med načrtovanim v združenem delu in izobraževanjem, ki bi moralo biti usmerjeno v skladu s potrebami. Da temu ni vedno tako, pa je krivda tudi v posameznih kadrovskih službah, pa najsi bo na občinskem ali širšem — regijskem nivoju; ali v kratkoročnem planiranju, ker dolgoročnega na tem področju še ne izvajamo čeprav je bilo na ta račun izrečenih že mnogo besed.
V praksi se velikokrat zatika tudi drugod. Tako naprimer ni naključje, da je med sklepi
in stališči odbora za izobraževanje, zaposlovanje in kadrovsko dejavnost pri izvršnem odboru pomurske medobčinske gospodarske zbornice, na prvem mestu zapisana zahteva za prekinitev dela z upokojenci in pogodbenimi deli, oziroma, da so take zaposlitve možne le v izjemnih primerih. Koliko je teh »izjemnih primerov« bi kazalo zapisati, vendar podatkov o tem ni bilo predloženih, vprašanje pa je tudi če obstajajo. Kakor je vprašljivo tudi ali kaže mlade, za izbrani poklic kvalificirane strokovnjake preusmerjati na nižja delovna mesta, dokler se ustreznih ne najde. Škoda pri tem je dvojna: materialna — vložena sredstva za šolanje — poleg moralne, ker se pri mladih vzbuja upravičeno nezadovoljstvo ob tem, če se že ob vstopu v delovno razmerje čutijo odveč.
Pri tem pa se dogaja, da se posamezniki iz enega delovnega mesta selijo na drugega, se na v novi sredini prilagajajo vsaj leto in poleg dobro situiranih upokojencev in drugih pogodbenih zavezancev odžirajo delovna mesta za to izšolanim, vendar brez zahtevane prakse, neusposobljenim mladim ljudem.
Poglavje zase je tudi študij ob delu, ki je lahko skomer-cializiran pa tudi odveč, ko gre za suficitarne poklice, čeprav ima vsak pravico do izobrazbe. Za nje pridobitev pa je jasno, da se je na dveh mestih enakovredno razdajati težko in tako trpi delo ali pa študij. Čeprav zaradi nezaposlenosti v Pomurju ne kaže biti plat zvona (saj je 30 odstotna stopnja zaposlenosti v primerjavi s preteklimi leti spodbudna) kaže o njej razmišljati, dogovorjeno v politiki zaposlovanja pa izvajati. Tudi zaradi zdomcev, ki to več ne bi radi bili in se želijo vrniti, pridobljene delovne navade in izkušnje pa prenesti v pokrajino ob Muri, katere prebivalci so bili vedno znani kot dobri delavci.
, Brigita Bavčar
Prireditve ob prazniku občine Murska Sobota, ki so se začele 10. oktobra in bodo dosegle vrhunec 17. ter 18. tega meseca, naj bodo množične, vendar pa čimbolj racionalno organizirane, kar pomeni, daje treba skrajno varčevati pri raznih izdatkih, zlasti pogostitvah — takšen sklep so sprejeli na četrtkovi razširjeni seji predsedstva občinske konference SZDL Murska Sobota in poudarili, da bo treba tako ravnati tudi v prihodnje.
In kakšne strokovne službe naj bi imeli v občini? Tudi o tem je tekla zelo živahna razprava na minuli seji. Razpravljale! so imeli pred sabo delovno gradivo o bodoči organiziranosti strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Murska Sobota, v katerem sta podana dva variantna predloga, in sicer: da bi ustanovili enotno delovno skupnost za vseh 10 SIS družbenih dejavnosti ali da bi formirali dve delovni skupnosti, in to eno za področje zdravstva, socialnega skrbstva, socialnega varstva in otroškega varstva, drugo pa za področje izobraževanja, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti in zaposlovanja. Vsekakor je bolj sprejemljiva prva varianta, saj bi tako lahko dosegli večjo usklajenost in enotnost na tem področju, kakor tudi učinkovitost, sodobnejšo organizacijo dela in delitev .nalog v smeri zmanjševanja družbene režije, racionalnejšo uporabo sredstev in nenazadnje prepletanje nekaterih funkcij strokovnih služb z enakimi nalogami, ki jih opravljajo, oziroma bi jih morali v organizacijah združenega dela (izvajalci). Toda, kot je ugotavljala večina razpra-vljalcev, iz omenjenega predloga ne izhaja, da bodo ti cilji tudi doseženi. Smo namreč v času, ko si je treba povsod prizadevati za zmanjšanje števila zaposlenih administrativnih delavcev, v predlogu za novo organiziranost strokovnih služb pa je predvidenih kar 11 tajnikov. Nerešeno je tudi vprašanje, kaj storiti z 49 zaposlenih pri medobčinskih skupnostih za zdravstvo in zaposlovanje, ki opravljajo sedaj naloge za ostale pomurske občine. Prav tako je skoraj nevzdržno, da je pri pomurskem zdravstvenem centru zaposlenih nekaj čez 100 administrativnih delavcev.
Nova organiziranost strokovnih služb terja torej še vsestransko proučitev in takšne rešitve, ki bodo dejansko prinesle boljše rezultate.
JOŽE GRAJ
Opozorila ne bodo odveč
Ne le zaradi tega, ker smo v mesecu požarne varnosti v Pomurju, temveč zakadi tega, da bi bilo manj požarov in gmotne škode, velja pred začetkom kurilne sezone opozoriti na nekaj dejstev. Klasične kurilne naprave, dimni odvodi in poškodovani dimniki so še vedno največkrat povzročitelji požarov. O tem se lahko sami prepričate, če v zimskih mesecih prebirate kroniko v Vestniku. Da bi se temu izognili, preglejmo te naprave in odpravimo pomanjkljivosti sedaj, ko je še čas. ko nam vreme še ni zagodlo. Tudi na pravilno hrambo kurilnega olja bi bilo potrebno opozoriti, pa ne samo kurilnega olja, temveč tudi plinskih jeklenk. kje vse hranimo kurilno olje? Vsak naj sam pogleda, in če
ne ve za varnostne ukrepe, naj povpraša gasilce, ti bodo rade volje svetovji. In še to. Ali imate vžigalice in vžigalnike na takem mestu, da otroci ne morejo do njih'"
J. D.
STRAN £
VBSTNiK, 15. OKTOBRA 1981
kulturna obzorja
Teden jugoslovanskega
kulturni koledar
PADEC ITALIJE — Daniel Olbrychski je nosilec oglavne vloge v filmu Lordana Zafranoviča, ki si ga bomo v okviru tedna jugoslovanskega filma lahko ogledali v Ljutomeru in Murski Soboti. Beseda je o najboljšem (z Zlato puljsko areno ovenčanem) filmu iz jugoslovanske produkcije, takoimenovana »mala Pula po Puli« pa v pomurskem središču novost in osvežitev ponudbe na velikem ekranu, ki s pričujočimi kulturimi manifestacijami ponovno odpira vrata domačih, nekoliko zanemarjenih kinematografov. O premiku na bolje na tem področju priča tudi osnovanje filmskega gledališča v Lendavi, nadaljevanje prekinjene tradicije tedna domačega filma v Ljutomeru ter predstavitve nove jugoslovanske komedije ob občinskem prazniku v Gornji Radgoni. Prav slovesna sobotna prokcija izjemne umetniške stvaritve (kar Padec Italije prav gotovo je) pa bo tudi prazniku občine Murska Sobota — 17. oktobru dala svoje obeležje.	-	• bb
Gledališče MI
Prvič v pomurskem središču in po prekinitvi tradicije - tednov domačega filma v Ljutomeru in Gornji Radgoni, imamo  v Pomurju edinstveno priložnost spremljati najnovejše filme iz jugoslovanske produkcije. Sočasno s praznovanji soboške in praznikom radgonske občine, pod naslovom Teden jugoslovanskega filma v Murski Soboti in Ljutomeru poteka tako-imenovana »mala Pula po Puli«, v Gornji Radgoni pa je vrtijo . novo jugoslovansko komedijo iz sodobnega življenja Mojstri, Mojstri. Kar je na filmskem področju pri nas tudi omembe vredno ob tej priliki, pa je osnovanje filmskega gledališča v Lendavi, kjerje bila otvoritvena predstava v torek, letos pa se bo (prav tako ob torkih zvrstilo) še pet izbranih filmov. Spored je ubran tako, da nudi s predstavitvijo različnih filmskih žanrov, različnih zgodb, posnetih v različnih deželah, lendavskim ljubiteljem filmske umetnosti zanimivo kulturno doživetje.
Zgoraj zapisano priča, da se velikemu ekranu spet obetajo boljši časi in da ga mali (televizija) ni uspel povsem izpodriniti ali pa vsaj to, da se zanimanje za kinopredstave ponovno oživlja tudi pri nas, kjer se kinematografi često otepajo s finančnimi problemi in iz komercialnih ralogov nudijo predvsem tisto, kar polni blagajno. Vemo pa. da so to predvsem erotični in manj umetniško zahtevni spektakli, med katerimi so le redki filmi iz domače produkcije. Prav zato se je programski svet za kinematografsko dejavnost pri kulturnem centru v Murski Soboti odločil in v sodelovanju z ljutomerskim, pripravil pričujoči
Pomen filmskih dnevov
Delo slovenskih kinematografov je z ozirom na ponudbo distributerjev karpestro in razgibano. Zadnja leta se jih precej odloča za tematske filmske dneve, ki največkrat nosijo naziv Teden domačega (jugoslovanskega) filma. Pri tem prednjačijo predvsem kinematografi v večjih centrih (Ljubljana, Celje) seveda pa tudi manjši niso izvzeti. Pri tem moram omeniti Kino Ljutomer, ki je že dolga leta uvajal to obliko dela. No pred nekaj leti so Tedni domačega filma zamrli, a ne za dolgo. Letos se ponovno obujajo, pri tem pa je bila dana pobuda tudi sosednjim kinom (Murska Sobota), ki uvaja 1 eden, jugoslovanskega filma letos prvič.
V sredstvih informiranja so se dolgo lomila peresa ravno okoli tega načina filmske ponudbe. V glavnem iz negativnega stališča. V tem sestavku pa bi rad navede! nekaj dejstev in protiargumentov za filmske dneve.
Prvič se moramo najprej ozreti na stanje kinematografije v manjših, bolj odročnih krajih. Filmska ponudba je relativno -enolična, brez kakšnih večjih programskih »šokov«. Program je sestavljen tako, da polni blagajno kina. Kakšni filmi jo polnijo, pa vemo.
Drugič je pomembno to, da je filmska publika v takem okolju precej filmsko neizobražena (z redkimi izjemami). In programske usmeritve kinematografov naj bi bile usmerjene ravno v osveščanje filmske publike. Tretjič — možnosti za prikaz aktualnih filmskih dosežkov v teh kinematografih so majhne. Filmski programi so žc v naprej sestavljeni in leto dni pozneje je že prepozno za akt ualno ponudbo. Vse te težave in probleme pa se da enostavno rešiti s tematskimi filmskimi dnevi. Če vzamemo primer letošnjih dnevov v obeh večjih pomurskih kinematografih: Ljutomer in Murska Sobota. V obeh imamo na programu Teden domačega filma z naslovom: Puja po Puli. Ti filmi (čeprav je program nekoliko okrnjen) bi prišli da program šele prihodnje ali leto kasneje. Filmska publika pa jih bo imela priložnost videti že prej, komaj dobra dva meseca po prikazu v puljski areni, in če k temu prištejemo še izbor filmov, ki resnično predstavlja vrh letošnje filmske produkcije, so filmski dnevi v celoti upravičeni. Še pomembneje pa je to, da gledalci dobijo v uvodni otvoritvi tudi kratek pregled z obrazložitvijo, ki jim pripomore k boljšemu razumevanju gledanega.
Mislim, da so navedeni argumenti dovolj prepričljivi zakaj filmski dnevi. Izhodišče je vsekakor položaj filma in odročnost naših kinematografov od centra. Zato bo kino Ljutomer in kino Murska Sobota tudi v bodoče uvajala in pestrila to obliko.	Dušan Loparnik
Tako se imenuje dramska skupina kluba mladih v Murski Soboti, ki pripravlja kabare Grenki TV bonbončki in s predstavo še to jesen obljublja obilo zabave tistim, ki si jo bodo ogledali. Omenjeno skupino, ki v svojo sredo vabi vse mlade ljubitelje gledališča, ni potrebno posebej predstavljati, saj se je pred letoma proslavila ž Nušičevo komedijo Žalujoči ostali, s katero je v režiji Rajka Stu-
Ob 200-letnici tolerančnega patenta
>eden jugoslovanskega filma, katerega posamezne predstave so navedene v kulturnem koledarju, poleg projekcij ob 20. uri pa so y tem tednu tudi dopoldanske predstave za šolarje in dijake, kar je ob uvedbi kulturne (in znotraj le-te filmske) vzgoje, velika prednost.
Teden jugoslovanskega filma ali izbrani dnevi domačega filma v dveh pomurskih kinematografih: soboškem in Ij ljutomerskem, tako približujejo gledalcem letošnjo domačo filmsko bero, kateri so lahko doslej sledili samo v sredstvih javnega obveščanja, ali pa v inSertih na televiziji. Jugoslovanski film je bil morda v preteklih letih tudi premalo vrednoten, letošnje mednarodne nagrade (Beneški lev za film Se spominjaš D,oily Bell) Pa nas bodo verjetno prepričale o nasprotnem. Kvaliteta in aktualnost izbranih filmov iz domače produkcije, kijih gledamo v Tednu jugoslovanskega filma, pa bosta dovolj prepričljivi že sami po sebi.
13.	oktobra letos mineva 200 let od izdaje tolerančnega patenta, ki ga je leta 1781 izdal Jožef II (1741—1790), sin cesarice Marije Terezije, ins katerim je dal določeno stopnjo verske svobode tudi nekatoliškim kristjanom v svojem cesarstvu, ki pa je bila še daleč od enakopravnosti. Ta odlok o verski strpnosti je imel svojstven pomen tudi za Slovence, predvsem za tiste na obrobnih narodnostnih območjih,' kjer se je še iz 16. stoletja ohranila rahla protestantska tradicija luteranske in kalvinistične smeri, ki je ne samo zagovarjala, ampak tudi spodbujala in negovala književnost v materinskem jeziku, ki je bila v takratnih družbenopolitičnih pogojih razumljivo predvsem cerkveno-versko usmerjena.
Protireformacija je ob koncu 16. stoletja močno zavrla reformacijsko gibanje na Slovenskem, za kar so bile predvsem zaslužne verske komisije z močnim oboroženim spremstvom, ki so protestante prisilno izganjale iz dežele, če se niso hoteli vrniti v staro vero. Najprej so jih iztrebili na Goriškem, potem ria Kranjskem in Štajerskem, le maloštevilni in posamezni protestanti so pa še ostali na Tržaškem, Koroškem in med ogrškimi Slovenci onkraj Mure, proti Rabi, v današnjem Prekmurju.
Zadnji sunek protireformacij-skih naporov s pomočjo oboroženih pomočnikov je bil pohod nad -prekmurske protestante leta 1732, med katerim so bile vse protestantske -cerkve zaplenjene, duhovniki izgnani in s tem navidezno izpolnjen načrt cesarja Karla VI. o dokončni rekatolizaciji prebivalcev v prekmurskih vaseh. Zaradi novo nastale neugodne situacije so se trdovratno vztrajajoči prekmurski protestanti versko osredotočili na oddaljeni artikularni naselji Nemes Cs6 v Železni in Šurd v Somogjski županiji, kamor so-vsaj na začetku odhajali letno enkrat ali dvakrat k bogoslužjem in sprejemanju ,,svete večerje”, v sredini 18. stoletja pa so se tja tudi redno izseljevali, saj so v novih krajih imeli poleg verskih tudi boljše gospodarske pogoje in ponekod možnost šolanja svojih otrok v materinskem jeziku.
Jožef IT, avstrijski cesar v letih 1780 do 1790, je izvedel pomembne
parja bila najboljša amaterska skupina na enem od Borštnikovih srečanj. Gotovo tudi z napovedano predstavo ne bo razočarala. Grenki TV bonbončki pa bodo tako dopolnitev domači gledališki ponudbi, ki seje letos na pomlad izkazala s Samomorilcem, v izvedbi ljubiteljev gledališča dramske skupine kulturno umetniškega društva Štefan Kovač.
bb
protifevdalne in razsvetljenske reforme, saj je kmete osvobodil odvisnosti od graščakov in privezanosti na zemljo; obdavčil je tudi plemstvo in duhovščino; odpiral je šole in bolnišnice. S tolerančnim patentom je odpravil monopol katoliške cerkve in s tem omogočil tudi nekatolikom dostop do vseh javnih in državnih služb. Zaradi močnega odpora stanov in tudi vplivov revolucionarnega vrenja v Franciji je proti koncu svojega vladanja nekatere reformne ukrepe umaknil, njegov brat Leopold II. pa jih je odpravil.
Z objavo tolerančnega patenta je prišlo do nekaterih sprememb tudi na literarnokultumem in narodnostnem področju predvsem obmejnih Slovencev.
Na Koroškem so se v Ziljski dolini med kmečkim prebivalstvom ohranili protestanti iz 16. stoletja, ki so si za svoje verske in kulturne potrebe ohranjali in pozneje tudi z roko prepisovali protestantske tiske, pa tudi iz nemščine so si jih prevajali. Na ostalo samo pri verski tematiki; zapisovati so začeli tudi ljudske pesmi in gospodarske ter ljudske zdravniške tekste. To je bil nekakšen začetek bukovništva, ki je bilo razširjeno v 18. stoletju predvsem na Koroškem, v manjši meri pa tudi na Gorenjskem.
Kakor dobrih 200 let pred njim Primož Trubar, tako je v času pred odlokom o verski strpnosti največ storil za svoje verske somišljenike v domovini na slovstvenem področju v tujini živeči protestantski pastor in učitelj Štefan Kuzmič (1723—1779). V obeh primerih je imelo delo naših dveh velikih prednikov poleg verskega tudi prosvetno-vzgojni, pedagoški in narodno-buditeljski pomen in vpliv. Cesar nista mogla iz objektivnih razlogov narediti doma in osebno, to sta naredila s pisano besedo iz jujine. Najpomembnejše delo Štefana Kuzmiča je poleg priprave učbenikov prevod in izdaja ,,Nouvega Zakona” (Nove zaveze), ki ga je« pomočjo bratislavskih dobrotnikov izdal leta 1771 in je postal temeljna knjiga prekmurske književnosti v njenem okrog 250-letnem obdobju. V dveh letih po izdaji tolerančnega patenta so
Skoraj 55 let bo preteklo od takrat, ko se je Ignac odločil za čopič, barve, dleto in kladivo. Ves ta čas je ostal zvest svojemu konjičku. V zadnjih letih pa je prednost dajal kiparjenju in se mu tudi ves posvetil. Veliko je njegovih kiparskih del. kijih je najti širom domovine. Ignac Lipovec je bil tudi ustanovni čina likovne sekcije pri KUD »Ivan Kavčič« Ljutomer in sam aktivno sodeloval pri delu v društvu, predvsem pri razstavah članov sekcije. Pa ne samo pri teh. Razstavljal je tudi v drugih krajih. Njegova dela najdemo pri Vidmu ob Ščavnici. Dudovicah v Srbiji, Karanu pri Titovih Uticah.
Vaški godci, Putarji, orači.. . figure iz vsakdanjega kmečkega življenja so bili njegovi' naj ljubši motivi, ki jih je z veliko ljubezni in umetniške doži-vetosti vrezoval v les in slikal na platna.
Čeprav je Ignac (rojen 23. decembra 1911) izhajal iz kmečke družine na Pod-gradnjti. pa je z veliko mero samoodpovedovanja, volje do izpopolnjevanja in želje po vedno novem dosegel na področju umetnosti precej. In kot kipar je zapustil v vrstah likovnikov iz Ljutomera veliko vrzel, saj je bil edini, ki je upodabljal na ta način.
Njegova dela pa bodo ostala trajen spomin.
spodbudila h knjižni produkciji tudi katoliške duhovnike, med katerimi je bil prvi in najvažnejši MikI6š Kuzmič (1737—1804).
Tolerančni patent je bil le majhen korak na dolgi poti k priznanju in spoštovanju svobode človekove vesti in dostojanstva, v katerem je zajeta tudi pravica do svobodne verske opredelitve. Ta pot je dosegla svojo najvišjo točko v naši samoupravni socialistični družbi, kjer je z ustavo in ustreznimi republiškimi zakoni zagotovljena enakost vseh veroizpovedi in svoboda vesti.
S tem je odločba o verski strpnosti posredno in neposredno sprostila med ljudstvom tiste ustvarjalne sile, ki so s ‘svojo ljubeznijo do govorjene in pisane slovenske besede ohranjale zavest pripadnosti slovenstvu v določenih potujčevalnih naporih in poskusih; pomagale vpeljati in ohranjati uporabo materinskega jezika doma, v cerkvi in v šoli; v naslednjih desetletjih odločilno pripomogle k strnjevanju slovenskega življa na obrobnih pokrajinah k jedru matičnega slovenskega naroda.
Zato je umestno, da 20*0. obletnica tolerančnega patenta ne mine tiho in neopazno, ampak da se je vsaj na kratko spomnimo in ji namenimo nekaj skromnih besed.
Mihael Kuzmič
kinu Park bo v okviru tedna jugoslovanskega filma na sporedu film BERLIN KAPUTT. Predstava bo ob 20. uri.
UUTOMER - V ljutomerskem kinematografu bo prav tako ob 20. uri na sporedu domači film v okviru »male Pule po Puli«. Tokrat bo to ljubka komedija UUBI, LJUBI, ALI GLAVE NE IZGUBI!
GORNJA RADGONA - V radgonski kulturni dvorani bo v počastitev praznika občine na sporedu prav tako nova jugoslovanska komedija iz sodobnega življenja Mojstri, Mojstri. Predstava bo ob 19. uri, dan kasneje ob 20. pa bo projekcija istega filma v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih.
Prav tako ob 19-h bosta v dvorani radgonske glasbene šole nastopila znana slovenska umetnika Mira Omerzel-Terlep in Matija Terlep. Pripravila sta glasbeni večer z našlo, om Slovenska ljudska glasbenika in zvočila. Poleg omenjanega glasbenega večera pa bosta gostujoča glasbena imela še osem nastopov po šolah občine Gornja Radgona.
galeriji pri kulturnem centru bo ob 18. uri otvoritev pre-
BOGOJINA — Že omenjena dramska skupina iz Munchena bo s predstavo Poročil se bom s svojo ženo gostovala v dvorani kulturnega doma ob 14. uri.
VESTNIK, 15. OKTOBRA 1981
STRAN 7
। V znamenju delovnih zmag
ENOLETNA BILANCA RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI PARAČIN
Komasirali okrog 400 hektarjev zemljišč
Občina Paračin v Socialistični republiki Srbiji beleži v letošnjem letu kljub oteženim in zapletenim gospodarskim pogojem pomembne rezultate, ki se kažejo predvsem v novih delovnih zmagah. Tako na najboljši način obeležujejo tudi praznik osvoboditve 13. oktober in 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Spoznali so, da je v zaostrenih gospodarskih pogojih možno dobro gospodariti le z boljšo organizacijo dela, večjo produktivnostjo in varčevanjem, in to so potrdili tudi z rezultati, ki so najboljši v regiji Šumadije in Pomo-ravja. Nosilci gospodarskega raz-
Gospodarstvo vse bolj uspešno
13.	oktober, praznik občine Paračin, je primeren trenutek za ocenjevanje gospodarskega in družbenega razvoja nasploh. Od oktobra do oktobra zgradijo nove objekte, poveča se število zaposlenih ...
Obdobje med dvema praznikoma je potekalo v znamenju ekonomske stabilizacije in naporov za premagovanje težav, kot je oskrba s surovinami in repromateri-alom, večja produktivnost dela idr. Problemov je bilo veliko, toda lahko ugotovimo, da so bili uspešno pre-brodeni.
Glavni nosilci razvoja so bile v tem času največje delovne organizacije. Tako je Srbska tovarna stekla kljub težavam, s katerimi se je srečevala v letu 1979, lansko leto zaključila s pozitivnim Finančnim rezultatom in medtem so zrasle nove proizvodne hale za izdelovanje nekaterih posebnih vrst stekla, in sicer tako imenovanega trgovskega. Nove proizvodne zmogljivosti znašajo 70 ton predelanega stekla dnevno oziroma okrog 100 tisoč izdelkov odvisno od asortimana. Peč v novi tovarni bodo prižgali za dan osvoboditve.
V začetku aprila letos so položili tudi temeljni kamen za novo tovarno za proizvodnjo steklene embalaže s kapaciteto 200 ton. Ta objekt bodo zgradili predvidoma do maja prihodnjega leta.
Te dni bo začela obratovati tudi nova tovarna cementa v Popovcu, v kateri bodo podvojili proizvodne zmogljivosti, in sicer na 2 tisoč ton klinkerja dnevno, kar
voja — Srbska tovarna stekla, IVT KT Branko Krsmanovič in tovarna cementa Novi Popovac — stojijo na zdravih nogah in se vse bolj razvijajo.
Tako bo v Popovcu te dni slovesno začela obratovati nova tovarna cementa, v kateri bodo podvojili proizvodnjo in s tem še pospeševali ekonomski razvoj občine. Prav tako zaključujejo dela pri razširitvi proizvodnih zmogljivosti Srbske tovarne stekla, ki se razvija v pravega giganta steklarske industrije. Tudi za ostale delovne organizacije v občini je letošnje leto prelomno na poti nadaljnjega razvoja.
pomeni za tržišče novih 800 tisoč ton cementa letno, hkrati pa dvig produktivnosti za 80 odstotkov in zaposlili bodo 300 novih delavcev. Velja še poudariti, da je nova
tovarna popolnoma avtomatizirana.
V lanskem letu oktobra je začelo obratovati tovarna za proizvodnjo betonskih električnih stebrov Budučnost, v kateri je trenutno zaposlenih 60 delavcev. Enoletno obdobje je bilo dokaj uspešno, njihovi izdelki pa so zelo iskani na jugoslovanskem tržišču.
Pomembne rezultate so dosegle tudi delovne organizacije IVT KT Branko Krsmanovič, Obučarska zadruga, tovarna bonbonov in «lu«čic ter žvečilnih gu-
Pomembne rezultate so dosegli tudi na komunalnem področju. Uredili so novo središče Parači-na, kjer so odkrili tudi spomenik narodnemu heroju Branku Krsmanoviču in tudi krajevne skupnosti v občini so zabeležile številne komunalne pridobitve,,s katerimi so hkrati proslavili 40. obletnico vstaje in 37. obletnico osvoboditve Paračina.
Tako delovni ljudje občine Paračin potrjujejo, da so na pravi poti socializma in da ob čuvanju in negovanju pridobitev iz narodnoosvobodilne borbe, predvsem bratstva in enotnosti ni bojazni, kakšna bo njihova prihodnost.
mijev Paračinka in PPRO Šumadija.
Analiza gospodarskih tokov v občini Paračin med dvema praznikoma skratka kaže visoko stopnjo rasti
proizvodnje. V letošnjih pr- . vih šestih mesecih pa je skupen prihodek v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 64,2 odstotkov. Stroški poslovanja so rasli počasneje, tako da je dohodek višji celo za 73 odstotkov, poprečni osebni dohodki pa so se povečali za 53,7 odstotka. Znatno so zmanjšali tudi izgube v nekaterih delovnihx kolektivih.
Nove proizvodne zmogljivosti v občini Paračin predstavljajo nove možnostijza še uspešnejši nadaljnji razvoj.
Zdaj, ko so kmetovalci pospravili že večino poljskih pridelkov, lahko ugotovimo,... da pridelki pšenice, ječmena .in koruze niso takšni, kot so pričakovali, temveč so poprečni. Med glavnimi razlogi, da niso boljši, kmetijci navajajo pomanjkanje umetnih gnojil in repro-materiala ter vremenske neprilike. Kljub temu pa je treba letos v setev pšenice štartati mnogo bolj organizirano.
Pomembne rezultate pa so dosegli v proizvodnji mesa in mleka, tako po količini kot-
PARACINSKA KULTURA OD OKTOBRA DO OKTOBRA
Živahna kulturna dejavnost
Minulu kulturna sezona je bila v občini Paračin dokaj bogata. Začnimo od lanskega oktobra. Mestno amatersko gledališče je praznovalo 10. obletnico Oktobrskih srečanj gledaliških amaterjev in tedaj so se paračinski igralci predstavili z igro Sirotica, skupine iz drugih krajev pa so prikazale svoja najboljša dela.
Kmalu zatem se je zavesa mestnega amaterskega gledališča ponovno dvignila. Paračinski amaterji so naštudirali novo dramsko delo, in sicer Ivkovo slavo, ki so jo uprizorili desetkrat. Obiski gledalcev in priznanja pa so potrdili njihovo kvaliteto.
Precejšnjo pozornost- so
kvaliteti. V ROK 7. julij letno proizvedejo milijon 870 tisoč kilogramov junčjega mesa, 327 tisoč svinjskega in okrog 6 milijonov litrov mleka. Proizvodnja temelji na pridelovanju lastne hrane, in sicer namenjajo okrog 500 hektarjev za krmne rastline ter 2 tisoč hektarjev za koruzo.
Najpomembnejša akcija na področju kmetijstva v minulem letu je bila izvedba komasacije na območju katastrske občine Cepure. Tukaj so uspeli komasirati (zaokrožiti) okrog 400 hektarjev obdelo-
posvečali tudi likovni dejavnosti. Pripravili so tradicionalno likovno kolonijo Sisevac 80, prav tako pa tudi tradicionalne razstave, kot sta Pomlad in mladost in Prvomajska razstava. Tako se je na paračinski likovni sceni zvrstilo večje število priznanih likovnih umetnikov iz raznih krajev. Pripravili sp tudi 4. simpozij sodobnega oblikovanja stekla, na katerem so se zbrali najbolj znani domači in tuji oblikovalci stekla. Svoje zamisli so 15 dni uresničevali v halah Srbske tovarne stekla.
Po programu sta se odvijali tudi muzejska in knjižničarska dejavnost.
Omeniti velja tudi dva kluba, to sta likovni in književni, ki
valnih površin. Komasacija zemlje pa sicer ostaja kot dolgoročna naloga v kmetijstvu občine Paračin.
Posebno pozornost posvečajo tudi izobraževanju kmetovalcev, pri čemer je še posebno aktivno Društvo za poljedelstvo in tehniko Striža.
Vedno tesnejše sodelovanje se razvija tudi med kmetovalci iz pobratene občine Murska Sobota, zlasti med Panonko in 7. julijem.
Proizvodnja hrane pa ostaja še naprej strateška naloga celotne družbene skupnosti.

uspešno delujeta in bogatita kulturno življenje mesta ob Črnici.
Ob koncu pregleda kulturnega delovanja v minuli sezoni lahko ugotovimo, da so bile realizirane vse programske naloge, za kar ima posebej zasluge samoupravna interesna skupnost za kulturo. Zdaj pripravljajo še likovno galerijo in predvidevajo, da bodo do konca leta razstavili okrog 100 umetniških del.
»Prav tako smo posvečali precejšnjo pozornost izdajatel-ski dejavnosti in v kratkem bomo dobili 4 nove knjige,« nam je dejal ob koncu sekretar SIS za kulturo občine Paračin Milivoje Vučkovič.
Pobratena-občina Paračin praznuje
STRAN 8
VESTNIK, 15. OKTOBRA 19«1
kmetijska panorama
Odločitev ni bila težka
ditvi predelovala nova xan-lerija v SV Sloveniji.
Vseh surovin za predelavo v mesno moko v SV Sloveniji je 31.703 tone, kar pomeni v 250 delovnih dnevih, da bi morali vsak dan predelati 139 ton različnih živalskih odpadkov.
Po dosedanjih razpravah' sta možni dve lokaciji kafilerije odprtega tipa v SV Sloveniji. V poštev prihajata Zlatoličje pri Ptuju in Rakičan pri Murski Soboti. Ob tem, da pri prevozu surovin ni omembe vrednih prednosti ene ali druge lokacije, pa bi po oceni projektantov priprava zemljišča za novogradnjo na lokaciji pri Murski Soboti, kjer zemljišče leži na zaključeni in ob ograjeni parceli Mesne industrije, bila cenejša. V Murski Soboti so zgrajeni vsi energetski in ostali infrastrukturni objekti, na katere bi priključitev veljala 34,54 milijone dinarjev, za.gradnjo kafilerije v Zlatoličju pa bi morali vse potrebne energetske objekte in naprave zgraditi, kar bi veljalo 91,4 milijone dinarjev. V naslednjih dneh bodo strokovnjaki preverili vse elemente optimalne • lokacije in se odločili za lokacijo nove kafilerije, ki jo bodo zgradili z združevanjem sredstev kmetijskih OZD, tovarn močnih krmil in klavnic S V .Slovenije.
Boris Hegeduš
pa tudi k večjemu dohodku našega zasebnega kmeta. Da so v Veržeju natem področju že precej naredili, ne dokazuje zgolj gola ustanovitev strojne skupnosti, ampak tudi medsebojni odnosi. Ze res. da si vsak kmet želi delo čimprej opraviti, pa je tako v času sezone velik pritisk tudi na stroje v strojni skupnosti, vendar 15 veržej-skih združenih kmetov kar uspešno krmari, torej si uspejo določiti »prednostno listo« v obojestransko zado-
voljstvo. Enako je pri razdelitvi stroškov, kijih imajo s popravilom strojev. Sicer pa kombajn za siliranje in kombajn za ličkanje upravljajo vsi združeni kmetje, medtem ko kombajn za žetev upravlja le eden, ki pa ni nujno, da je član strojne skupnosti. Upravljalca kombajna ih njegovega pomočnika združeni kmetje
Novatovarnaza predelavo klavničnih odpadkov v SV Sloveniji bodo gradili tovarno za predelavo odpadnih surovin klavnic in konfiska-tov.
Količine klavniških odpadkov in konfiskatov na območju SV Slovenije terjajo hitro, predvsem pa premišljeno odločitev v gospodarskem ravnanju z visoko-kvalitetnimi surovinami klavnic. Na osnovi že zbranih ugotovitev se bodo strokovnjaki v kratkem odločili za najprimernejšo lokacijo nove kafilerije, ki jo bodo z združenimi sredstvi gradili kmetijci, proizvajalci močnih kr-ntil in klavniška industrija SV Slovenije.
Mejne točke območja, za katerega iščejo najprimernejšo lokacijo, so občine Dravograd, Lendava, Ormož in Slovenska Bistrica; del surovin pa bo nova kafilerija dobivala iz klavnic v zahodni Hrvaški.
S primerno organizacijo zbiranja surovin za kafilerijo bi lahko na območju Štajerske in Koroške letno zbrali še 2.866 ton, na območju Pomurja pa 983 ton, ob tem, daje samo v klavniških in mesnopredelovalnih obratih Štajerske in Koroške letno na voljo 13.789 ton surovin, v Pomurju pa 8.263 ton in dejstvo, da KOTO letno na območju Hrvatske pridobi 8.828 ton surovin, ki jih bo po dogra-
Kako poceniti proizvodnjo mesa in mleka
Na prvem jugoslovanskem skupnem zboru rejcev živine, projektantov in izvajalcev gradbenih del pri izgradnji govejih hlevov, so strokovnjaki iz vse Jugoslavije izmenjali tehnološke izkušnje pri gradnji objektov za proizvodnjo mleka in mesa.
Izgradnja gradbenih farm v Jugoslaviji je v zadnjih letih zaradi novih dognanj tehnologije postala zahtevnejša, med drugim tudi zato, ker gradimo vse večje farme. Tačas gradimo farme z zmogljivostjo 2000 krav mlekaric in 5 do 10. tisoč pitancev. Že površne analize stanja kažejo, da z rezultati ne moremo biti zadovoljni, predvsem ne z visokimi stroški gradnje stojišč. V Jugoslaviji, kjer stane krava mlekarica okoli 100.000 dinarjev, velja stojišče v novem hlevu od 300 do 400.000 dinarjev. V ZRN pa je cena novega stojišča 5.000 DM, kolikor na tamkajšnjem tržišču velja tudi krava. Tako moramo priznati, so ugotavljali na posvetovanju v Radencih, da pri gradnji farm marsičesa nismo zadovoljivo rešili s tehnološkega, ekonomskega in gradbenega vidika. Osvojili smo tako imenovano tehnologijo svobodne gradnje brez interdisciplinarnega pristopa za reševanje skupnih problemov rejcev v državi.
Izziv, ki ga vsiljujejo nerešeni problemi, na naših velikih farmah, je bil osnovni razlog, da so k reševanju na zboru v Radencih — skupno pristopili poljedelski, veterinarski, gradbeni, strojni in strokovnjaki ekonomije, ki so ugotovili, da bo brez dvoma treba pri načrtovanju novih hlevov za farme dati Prednost zdravstvenim in fiziološkim potrebam živali. Poleg tega bo pozornost projektantov veljala pogojem dela zaposlenih na farmah. Potem, ko bodo izpolnjene te biološke in ekološke ?ahteve, pa bo glavna pozornost po dogovoru, ki so ga sprejeli v Radencih, v prihodnje veljala vprašanjem ekonomičnosti, od vprašanj o avtomatiziranem krmljenju, čiščenju hlevov, predelavi gnoja do postopkov skrbi za živali. Vsekakor bo pri načrtovanju potrebno upoštevati domače klimatske in druge P°goje ter odpraviti staro prakso svobodne gradnje pogosto neprimernih objektov, v katerih živina ne dosega optimalnih rezultatov, kar draži meso in mleko.
Boris Hegeduš
Koruza je presuha
Čeprav je bilo v začetku tedna precej padavin, je v koruzi vendarle premalo vlage. Strokovnjaki živinorej-sko-veterinarskega zavoda Murska Sobota priporočajo vsem kmetovalcem, ki silirajo koruzo s storži ali pa samo zrnje, da tej zmesi dodajo vodo, in sicer na eno tono zmlete koruze 50 litrov vode. Le-ta bo omogočila, da se silaža ne bo grela in ob krmljenju plesnila. Vodo pa lahko uspešno nadomestita narezana trava oziroma mlada detelja, kar je treba pomešati med zmleto koruzo.
S. S.
plačajo. Delež prispevka je odvisen od časa, ki ga kombajn porabi za žetev na njivah posameznega člana.
Jože Kuhar iz Veržeja je poročen z Marijo, kije prišla na grunt iz'bližnjih Lokavec. Imata 4 otroke, na posestvu pa je še teta. Ženski se držita bolj doma, saj je precej dela v gospodinjstvu, prav tako pa tudi pri živini. V hlevu je namreč 25 glav goveda. Jože pa je skoraj vedno na traktorju. za' katerega ima v strojni lopi veliko priključkov. tako da delo na njivah in travnikih lahko opravi skorajda sam. Sogovornik ni oporekal moji ugotovitvi, da ga stroji najbrž zelo privlačijo. Ugotovil sem tudi, da jih dobro vzdržuje.
Čeprav je pri Kuharjevih osnovna dejavnost živinoreja, zato sejejo okrog 4 hektarje koruze, pa ne zanemarjajo tudi žitaric. To jesen so pšenici namenili hektar in pol kvalitetne zemlje, posejali so visokorodovitno seme, pa bo zategadelj najbrž tudi pridelek dober.
Jože Kuhar seje pravilno odločil, ko je sklenil, da bo šel po stopinjah staršev in bo ostal kmet.
Š. SOBOČAN
Veržej je lep kraj. Še posebno všeč pa mi je »trg«, kjer stoje domačije nekaterih večjih kmetov. Eden izmed teh je 35-letni Jože Kuhar. Nanj sem postal pozoren. ko sva se pred dnevi po naključju srečala pred zadružno trgovino. Kako tudi ne, ko pa je s takim navdušenjem pripovedoval o kmetijstvu, pa o tem, da se pri njem nikoli ni postavljalo vprašanje: Kam po osnovni šoli? Postal je kmet in to od pet do glave.
»Zrasel sem na kmetiji, na njej delal, vzljubil sem delo na njivah, pri živini, strojih .. . odločil sem se torej, da bom nadaljeval s tem, s čimer so se ukvarjali starši.«
Takole je svojo odločitev »dokumentiral« zgovorni Jože Kuhar iz Veržeja. Resje lepo, da staršev ni pustil na cedilu, kot to store mnogokje otroci, ki jim ni mar za
Marija in Jože Kuhar iz Veržeja obdelujeta 8-hektarsko posestvo. Mlada kmeta sta zadovoljna z delom in z dohodki s kmetije. Foto: Š. S.
zemljo, čeprav so doma s kmetije.
Moj sogovornik ima lepo posestvo. Veliko ravno ni, saj meri le 8 hektarjev, kar je v očeh prekmurskih kmetov sicer precej, povsem drugače pa je v Prlekiji. Tam so namreč velike kmetije, ki merijo po 10 hektarjev. Na tamkajšnjem območju pač ni posledic nekdanje delite-ve posestev na vse dediče po enakih delih.
»Posestvo je sicer precej strnjeno, vendar pa nam kmetom povzročajo sive lase izdatki za nafto ža pogon kmetijskih strojev. Minili so časi, ko smo šli s traktorjem po vsako malenkost. K večji racionalizaciji izrabe kmetijskih strojev pa veliko do-prinasa združevanje kmetov v strojne skupnosti. Tudi jaz sem član ene; v solastnini imamo kombajn za žetev žitaric, kombajn za siliranje koruze in kombajn za ličkanje koruze.«
Tako kot marsikateri drug kmet, torej tudi Jože Kuhar ni obremenjen s predsodkom. da mora imeti pravi kmet vse stroje sam. ampak se zaveda, daje v združevanju sredstev pot. ki vodi k zmanjšanju stroškov, s. tem
STABILIZACIJA TUDI V
KMETIJSTVU
Skupina delegatov za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, v kateri so pomurski delegati s področja kmetijstva, je dokaj aktivna, vselej sklepčna, česar pa ni moč trditi za skupine delegatov z drugih področij. Tako je tudi prav, saj je kmetijstvo osnovna in najobsežnejša dejavnost Pomurcev, ni nam vseeno, kakšen bo njegov nadaljnji razvoj, skratka, kakšna bo kmetijska politika. Ker živimo v demokratični družbi, je jasno, da lahko delegati vplivajo tudi na skupščinske odločitve. Glas pomurskih kmetijcev zelo upoštevajo.
Skupščina SR Slovenije je pred kratkim obravnavala poročilo republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Le-to se nanaša na ukrepe ža spodbujanje kmetijske proizvodnje, združevanje sredstev, racionalnejšo uporabo kmetijskih zemljišč in njihovo pridobivanje, oskrbo z mineralnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi, ukrepi za setev, odkup pridelkov, posek lesa in drugo. Razumljivo, da so to teme, ob katerih pomurskih kmetijci ne morejo molčati.
Skupina za delegiranje delegatov s področja kmetijstva je za zadnje zasedanje določila delegata Ernesta Kovačeca, kmeta iz Gornjih Petrovec. Ob našem obiskuje povedal, da v republiški skupščini ni imel prav nič treme, ko je stopil za govorniški oder in povedal, kakšne so ugotovitve pomurskih kmetijskih delegatov. Najprej je povedal, da so v skupini delegatov razpravljali o osnutku družbenega dogovora o organizaciji in delovanju kmetijske pospeševalne službe. Dejal je, da skupina delegatov ugotavlja, da družbeni dogovori ne urejajo zadovoljivo nekaterih vprašanj. Delegati so mnenja, da ni prav, daje osnovna služba za pospeševanje kmetijstva, kije v organizacijah združenega dela, prepuščena samofinanciranju, oziroma so za delo te službe zagotovljena sredstva zgolj iz dohodka organizacije in občinskih skladov za intervencije v kmetijstvu, medtem ko imata regionalna in centralna služba zagotovljena sredstva iz repu-, bliškega intervencijskega sklada.
Brez naložb v kmetijstvu ne bomo dosegli željenih uspehov. Posojilojemalci niso sposobni plačevati rednih obrestih (12 in več odstotkov), ampak nižje. Seveda je treba razliko pokriti. Do konca lanskega leta je bilo to urejeno, povsem drugače pa je zdaj. Pomurski kmetijski delegati so zato na zadnjem zasedanju sklenili, da je treba skupščino SR Slovenije opozoriti, da se problem negativnih finančnih razlik, ki nastajajo v hranilno-kreditnih službah na podlagi uporabe hranilnih vlog, ki se zbirajo za intervencije v kmetijstvu, le predolgo rešuje in bo zaradi tega nastala znatna škoda na področju razvoja zasebnega kmetijstva. Delegat Ernest Kovačec je na zasedanju v Ljubljani povedal, da je pomurska kmetijska delegacija na problem že opozorila v lanskem letu, in sicer v obliki delegatskega vprašanja, na katero je pozneje dobila odgovor, da bo sklenjen družbeni dogovor, ki bo urejal vprašanje nadomestil za negativne razlike pri obrestih, vendar je ostalo vse po starem. Posebej je poudaril, daje treba zadevo čimprej urediti, sicer bodo-hranil-no-kreditne službe pri kmetijskih zadrugah v še težjem položaju.
Še eno vprašanje izpostavljamo v tem zapisu. Gre za razvrednotenje samoupravnega sporazuma med INA Kutino in ABC Pomurko. Le-ti sta sklenili samoupravni sporazum o dobavljanju mineralnih gnojil, vendar je bila pozneje »določena« za distributerja Agrotehnika. Naš delegat je ob tej ugotovitvi še dejal, daje koordinacija v oskrbi sicer še kako pametna zadeva, vendar se ne bi smela spremeniti v administrativno, ki ima precej negativnih posledic, saj je bilo prvotno sodelovanje med pomursko kmetijsko organizacijo združenega dela in proizvajalcem gnojil skorajda idealno.
V Pomurju smo že precej naredili tudi na področju komasacij zemljišč, dasiravno težav ni manjkalo. Tudi v prihodnje si moramo prizadevati za zložbo zemljišč, saj le na strnjenih površinah lahko organiziramo donosno proizvodnjo. Republiški program predvideva, da bomo v Sloveniji do konca 1985. leta strnili več kot 16 tisoč hektarjev zemljišč, od tega precejšen del prav v Pomurju. Ker pa najbrž zložba tudi v prihodnje ne bo potekala gladko (ljudje so pač zaljubljeni v svoje parcelice), bo treba po mnenju pomurske skupine delegatov več storiti tudi v republiških organih. Le-ti naj ne bi le spodbujali komasacijskih ukrepov z besedami, temveč bi morali strokovno usposobiti organe, ki v postopkih okrog strnitve razkosanih zemljišč neposredno sodelujejo. Delegacija namreč ugotavlja, da strokovne službe za ta opravila še niso dovolj usposobljene. Taka usposobljenost za pravšnje ukrepanje pa je zlasti nujna tam, kjer nekaj lastnikov zemljišč, ki naj bi prišla v zemljiški sklad in poznejšo razdelitev, zložbo parcel ovira oziroma kljubuje na vsemogoče načine. Po drugi strani pa je tudi res, da se na nekaterih slovenskih območjih kmetje že sami osveščajo in pametno ugotavljajo, da je ekonomsko bolj upravičeno obdelovati eno ali dve parceli kot pa deset in več nekajarskih njivic. Tako spoznanje se vse bolj rojeva tudi v glavah pomurskih kmetov.
Sestavek končajmo z ugotovitvijo pomurskih kmetijskih delegatov, ki pravijo, da se zavedajo dejstva, da tudi proizvodnja hrane mora nositi del stabilizacijskih bremen. To lahko razumemo tako, da se kmetijci zavedajo, da ne morejo biti v »privilegiranem« položaju, ampak vpeti v naša vsesplošna prizadevanja. da stroške proizvodnje zmanjšamo v vseh panogah, torej tudi v kmetijstvu. Le tako bo ta proizvodnja cenejša. Pa ne le za domačega kupca, ampak bo konkurenčna tudi na svetovnem, tržišču.
Š. SOBOČAN
TURNIŠČE: cene pujskov
V času jesenskih del na poljih je na turniškem sejmišču manj živahno kot običajno. Tako so rejci pretekli četrtek pripeljali tja 123 pujskov, prodali pa so jih le okrog 40. ker je prišlo le malo kupce^ Prodajne cene pa so se gibale od 2.800.00 do 3300,00 dinarjev za par pujskov..	c

STRAN 9
esmi 	naša hhs uk hbk rami aras n« i^n na nn|
1 VEČJI POUDAREK USPOSABLJANJU 1
I	KOMUNISTOV	I
ZA VARNOST
Pretekli teden je posebna skupina, ki sojo sestavljali medobčinski požarnovarnostni inšpektorji, predstavniki notranjih zadev, občinske gasilske zveze in dimnikarske službe, opravila v delovni organizaciji Lina Apače požarnovarnostni pregled, ki sodi v izvajanje programa v mesecu požarnega varstva.
V delovni organizaciji Lina Apače, ki zaposluje okrog 240 delavcev, so sicer odpravili večino pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljenepri prejšnjih pregledih, vendar pa so tokrat ugotovili nekatere nove pomanjkljivosti. Tako imajo neurejeno okolico kontejnerske kurilnice in deponije za kurilno olje, zato bi bilo potrebno okolico očistiti, pokositi travo in ozemljiti kontejnersko kotlovnico in deponijo za kurilno’olje. Odstraniti bi morali
Zložen les v bližini sušilnice.
*
les, kije zložen ob sušilnici ter odstraniti in uskladiščiti razme-' tane sode lahkovnetljivih tekočin, ki so v neposredni bližini skladišča lesa. V kompleksu za skladiščenje lesa je potrebno skladiščiti les, ki ga rabijo v proizvodnji na enem mestu, odpadke pa na drugem mestu, skladišče za lahkovnetljive tekočine, ki ga gradijo, pa je potrebno ozemljiti in tla zabetonirati. Pri pregledu je bilo tudi ugotovljeno, daje skladišče z repromaterialom prenatrpano z raznim materialom in da se v prostoru tudi kadi. Na dimniku v sušilnici lesa bi morali namestiti lovilec isker in iz montažne hale odstraniti kompresor. V oddelku pianin bi morali namestiti posebno mizo iz negorljive snovi, na kateri morajo biti kuhalniki za kuhanje lepila. Te in še nekatere druge pomanjkljivosti. ki so bile ugotovljene pri požarnovarnostnem pregledu, bodo morali v Lini Apače čimprej odstraniti, da bodo dosegli večjo varnost tako delavcev kot družbenega premoženja. Zato so odgovorni tako vodilni kakor tudi delavci v proizvodnji.
F. Maučec
Se dovolj zavedamo vloge delavske kontrole?
V organizacijah združenega dela bi morali imeti organ samoupravne delavske kontrole zares pomembno vlogo. Vsaj tako je zapisano v zakonu o združenem delu, ustavi SFRJ in drugih dokumentih družbenopolitičnih organizacij. Delavska kontrola bi naj v organizacijah združenega dela s svojim preventivnim delom in odločnimi akcijami proti negativnim pojavom prispevala k bolj učinkovitemu samoupravljanju in zaščiti samoupravnih pravic delavcev. Tako smo opredelili osnovne naloge samoupravne delavske kontrole, toda njihovo praktično delovanje se marsikje razhaja od zapisanih besed.
To potrjujejo tudi številni primeri iz delovnih kolektivov Pomurja, kjer samoupravne delavske kontrole marsikje še vedno delajo samo »na papirju«, kar pomeni, da niso bile dovolj učinkovite pri odpravljanju slabosti ali pri zaščiti pravic delavcev in družbene lastnine. Na ta način seveda
ni opaziti njihovega uspešnega delovanja, veliko je pojavov čakanja, češ, kaj bodo storili drugi, »nočejo se zameriti, saj se ne splača« in podobno, namesto da bi pristojni organi, službe in posamezniki pravočasno opozarjali na določeno škodljivo ravnanje v lastnem delovnem okolju. Zanimivo je omeniti, da so tam, kjer imajo izgube, samoupravne delavske kontrole še najmanj glasne, pa čeprav so dovolj opazni primeri nesmotrne porabe družbenih sredstev in nespoštovanja samoupravnih splošnih aktov, kršenja delovne discipline in samoupravnih pravic delavcev. In če k temu dodamo še pojave privatizacije družbenega premoženja, nezakonitega zaposlovanja jemanja v službo prek »zvez«, je mera polna. Niččudnega,če so mnogokje delavci izgubili zaupanje v delo samoupravne delavske kontrole.
Seveda pa ne moremo trditi, da bi v Pomurju obstajale samoupravne delavske kontrole
IV pretekli izobraževalni sezoni 1980/81 so v soboški občini uspeli vključiti v raz-ne oblike idejnopolitičnega  usposabljanja in marksistič-I nega izobraževanja okrog 17 odstotkov komunistov. Vse-I kakor gre za precejšnje število članstva, ki se vse bolj zaveda, da je edinole organizacijsko, kadrovsko in I idejnopolitično trdna in usposobljena zveza komunistov jamstvo za uspešno uveljavljanje procesa samo-I upravne preobrazbe odnosov na vseh področjih družbenopolitičnega in gospodarskega življenja.
ITako je seminar za kandidate za sprejem v ZK v petih skupinah končalo 162 I kandidatov, v seminar za novosprejete člane ZK je bilo vključenih 105 komunistov. uspešen pa je bil tudi
I trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, ki ga je doslej končalo že več kot 40 komunistov iz soboške ob- čine. Spodbudna ocena pa
ne velja za organiziranje občinske politične šole, za katero ni- bilo med člani zveze komunistov dovolj zanimanja, zato programa niso mogli povsem uresničili. kakor tudi ne za dopisno šolo marksizma, ki temelji na individualnem študiju. Dejstvo je. da idejnopolitično usposabljanje po osnovnih organizacijah zveze komunistov ni potekalo dovolj poglobljeno, brez soočanja teorije z dejanskim stanjem v organizaciji združenega dela. Da ne govorimo posebej tudi o osipu slušateljev posameznih oblik idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja. kar se je med drugim pokazalo tudi na seminarju o samoupravljanju v združenem delu, ki so ga obiskovali nosilci funkcij v samoupravnih organih in poslovodni delavci.
Pomanjkljivosti, ki se kažejo tako v premajhni selektivnosti prakse kadrova-
KRVODAJALSTVO
Solidarnost dajanja
Na občinski organizaciji Rdečega križa v Murski Soboti ugotavljajo, da področje krvodajalstva še vedno ni deležno ustrezne družbene skrbi in pozornosti, Tako.so recimo le v malokateri organizaciji združenega dela v samoupravnih in drugih splošnih aktih konkretneje opredelili naloge, ki jih je v okviru te mednarodne humanitarne organizacije ničkoliko. Kot vse kaže se premalo zavedajo, da se življenjske tekočine, se pravi krvi, ne da kupiti, marveč da gre za solidarnostne akcije širšega, humanega značaja. Pri tem je zeio razveseljivo, dejstvo, da je iz krajevnih organizacij Rdečega križa veliko boljši odziv v krvodajslkih akcijah, da imajo po vaseh celo sezname krvodajalcev in da se pri tem zavzeto vključujejo domala vse družbenopolitične organizacije, posebej socialistična zveza,.
Za tedensko pokrivanje potreb vseh oddelkov bolnišnice v Murski Soboti rabijo najmanj 60 krvodajalcev, kar ni vedno lahko zagotoviti. Spričo tega — menijo na občinski organizaciji Rdečega križa v Murski Soboti — se bodo morali ob bolj ali manj znanih težavah s kadri in prostori še bolje organizirati. Ustanavljanje aktivov Rdečega križa oziroma krvodajalcev po organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih je s tega vidika ena najpomembnejših prihodnjih nalog.
B. Žunec
zgolj formalno, kajti imamo tudi takšne, ki so se s svojim pristopom že dokaj ueljavile. Vprašanja, s katerimi se največkrat ukvarjajo, so nadzorovanje, kako uresničujejo plane, kontrola proizvodnje in kakovosti izdelkov, porabe skladov, ali so upravičena potovanja po državi in tujini, izostajanje z dela, kršenje samoupravnih pravic delavcev, uresničevanje sklepov, sprejetih na zborih delavcev, in še bi lahko naštevali. V teh organizacijah združenega dela so člani organov samoupravne delavske kontrole našli dober stikz delavci,zato se le-ti pogosto obračajo nanje, ko želijo uveljavljati svoje pravice. Tako odpade potreba, da bi se obrnili zaradi zaščite svojih samoupravnih pravic na družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki se mora pri svojem delu žal velikokrat soočati ravno z zahtevki delavcev, da zaščiti njihove kršene samoupravne pravice. Največkrat gre za probleme v zvezi s pravicami
iz stanovanjskega in delovnega razmerja.
Izkušnje kažejo, da tam, kjer ni bilo ustrezne pomoči organizacij zveze sindikatov in zveze komunistov ter drugih organiziranih samoupravnih socialističnih sil, ki bi morale podpreti in pomagati v večji meri samoupravni delavski kontroli, tudi ni bilo uspehov. Zavedati se moramo, da gre v bistvu za zelo odgovorno nalogo, ki je ni mogoče uspešno uresničiti, če se ne bodo za to zavzemale še druge družbenopolitične, organizacije, samoupravni in drugi organi ter strokovne službe v organizacijah združenega dela. Tedaj bo tudi znatno manjše število primerov iz prakse, ko se delavske kontrole ukvarjajo z nekaterimi obrobnimi, manj pomembnimi vprašanji iz svojega de.ovnega okolja. To pa bo omogočilo, da bodo delavci pripravljeni odkrito opozoriti na negativnosti in na tiste, ki so krivi zanje.
Milan Jerše
nja in vpliva osnovnih organizacij zveze komunistov na izbor slušateljev, kot tudi v nepreverjanju vključevanja tistih komunistov, ki so končali eno izmed izobraževalnih oblik, v družbenopolitično aktivnost, bodo skušali odpraviti že v naslednji izobraževalni sezoni. Idejnopolitično usposabljanje bi naj omogočilo slehernemu komunistu, da se vključi v eno izmed oblik usposabljanja; Med drugim sta že v oktobru, novembru in decembru predvidena.dva seminarja . za kandidate za sprejem v ZK. dva seminarja za novosprejete člane in pa seminar za sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov. Velik pomen pripisujejo zlasti izvajanju posebnega programa izobraževanja v OO ZK. ki omogoča največ povezave z reševanjem idejnopolitičnih problemov v lastnem okolju. Inštruktažo za štiri obvezne teme bo organizirala komi-
sija za idejnopolitično usposabljanje pri OK ZKS skupno z delavsko univerzo. V okviru dopisne šole marksizma načrtujejo v tej izobraževalni sezoni dve skupini. in sicer eno za področje zdravstva, drugo pa za vzgojo in izobraževanje.
Letos pa bodo pristopili tudi k organizaciji seminarja za organizatorje in usmerjevalce idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v OO ZK. kjer doslej niso dosegli pričakovanih rezultatov. Zato bi naj v sodelovanju s politično šolo CK ZKS in medobčinskim študijskim središčem na teh enodnevnih seminarjih seznanili komuniste, določene za idejnopolitično usposabljanje. z metodami družbenopolitičnega izobraževanja. V seminar o samoupravljanju v združenem delu pa bodo , tokrat zajeli komuniste s | področja negospodarstva.
GLOSA
MOJSTRI IN VAJENCI
HKRATI!?
Ko v praksi ocenjujemo učinkovitost političnega dela, se po navadi vedno obnašamo kot mojstri pri sprejemanju sklepov in kot vajenci pri njihovem uresničevanju. Zakaj ostajamo potemtakem na pol poti? To je vprašanje, ki si ga v praksi marsikje zastavljamo, pri čemer je sam odgovor velikokrat kar na dlani.
Prav gotovo je za takšno obnašanje več razlogov, nekaj med njimi pa velja vsekakor omeniti. Prvi se brez dvoma kaže že v zelo slabi pripravi pri sprejemanju določenih odločitev. Po drugi strani pa gre tudi za dejansko uresničevanje vloge zveze komunistov in ostalih subjektivnih dejavnikov glede uveljavljanja že sprejetih odločitev, kajti v praksi nemalokrat aktivnost političnega angažiranja nato precej splahni. Naslednj zadeva, mimo katere tudi ne moremo, je ta. da ne vemo dovolj določeno opredeliti nosilce nalog in hkrati diferencirati odgovornost za neuresničevanje omenjenih sklepov in stališč.
V bistvu pomeni to, da bo treba v prihodnje znatno odgovorneje kot doslej pristopiti k ugotavljanju osebne odgovornosti članstva v vseh sferah družbenopolitičnega življenja. Ne gre prezreti dejstva, da je med pomurskimi delavci nasploh ugodna klima oziroma vzdušje za razreševanje vseh žgočih problemov, pa najsi obravnavajo problematiko gospodarjenja ali samoupravljanja. In kako se je moč še učinkoviteje vključevati v to akcijo, oziroma jo pospeševati?
Enotno je mnenje, da mora zveza komunistov tu storiti vse, da ustvarimo takšno demokratično vzdušje, v katerem bodo lahko dejansko komunisti, delavci ali delavci v okviru drugih družbenopolitičnih organizacij razreševali probleme, predlagali svoje pobude in jih posredovali na pravem mestu. Na ta način bi pravzaprav bolj zavestno ustvarili demokratično vzdušje in dosegli odgovornost slehernega delavca za stabilizacijsko obnašanje, za boljše gospodarjenje in podobno. Kajti, delavec, ki bo aktiven in vedel, kaj hočemo s konkretnim sklepom vsi skupaj, bo lahko prispeval več k uspešnemu gospodarjenju, kar je nedvomno ogromneg pomena. Milan Jerše
ZA MRZLE DNI — Tudi družina Rožmanovih, oče Darko in sin Bojan, iz Murske Sobote je lepše jesensko vreme izkoristila za pripravo kurjave. Z električno žago gre žaganje drv mnogo hitreje od rok. Foto: M. JerŠe<

zavarovalna skupnost
triglav ljubljana
pomurska območna skupnost
n. sol. o.
murska sobota
Želi ob občinskem prazniku občine Gornja Radgona in Murska Sobota vsem občanom in delovnim ljudem Pomurja mnogo delovnih uspehov!
Pomurska območna skupnost vam preko delovne skupnosti nudi in posreduje: — civilna in industrijska zavarovanja — kmetijska zavarovanja — avtomobilska zavarovanja — in osebna zavarovanja
Vse informacije dobite pri delovni skupnosti x Pomurske območne skupnosti, Murska Sobota
Titova 13, telefon 21-650 in pri njenih delavcih na terenu — zastopnikih, na celotnem področju Pomurja.
STRAN 10
VESTNIK, 15. OKTOBRA 19^
dopisniki so zabeležili
Peti praznik krajevne skupnosti
Crenšovci
Krajevna skupnost Crenšovci, ki združuje vasi Trnje, Žižke in Crenšovce, je pred kratkim praznovala peti praznik v spomin na dogodek iz NOB, ko je bil leta 1941 v tmjarskem gozdu zbor aktivistov kot pomemben mejnik organiziranega boja proti okupatorju. Na slovesnosti ie govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Andrej Mlinarič. V svojem govoru je poudaril, da so Crenšovci, kot policenter lendavske občine zelo napredovali. Zgradili so zdravstveno postajo, trgovski lokal, novo tovarno Toko v Žižkih, posodobili so več cest in dobili številne telefonske priključke. Za prihodnje obdobje načrtujejo izgradnjo otroškega vrtca, dograditev učilnic in telovadnice pri osnovni šoli, gradnjo kanalizacije ter dosledno izvajanje referendumskega programa. V bogatem kulturnem sporedu so sodelovali učenci osnovne šole in člani KUD „Tone Plej” iz Crenšovec. Krajevna organizacija SZDL pa je letos že četrtič podelila pet priznanj OF posameznikom, ki so s svojim delom prispevali k večjemu napredku krajevne skupnosti.	Jože Žerdin
Žižki
V počastitev krajevnega praznika Crenšovci, so mladi v okviru krajevnega sveta ZSMS organizirali delovno akcijo. Uredili so okolico spomenika Prekmurske matere ter utrdili bankine v Žižkih in Trnju, saj nameravajo vaške ulice prevleči s finim asfaltom. Organizirali so tudi turnir v malem nogometu. Na seji osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Žižki so mladi spregovorili o kadrovski politiki v krajevni samoupravi, ter evidentiranju najaktivnejših za volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. Mladi iz Žižkov pa bodo sodelovali tudi na tekmovanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti.	J. Žerdin
RAKIČAN
Usmerjeno izobraževanje na KŠC
Rakičan
Z letošnjim šolskim letom na KSC Rakičan uvajajo nov program izobraževanja. Prejšnja leta je šola izvajala le dva programa: za kmetijskega tehnika in kmetovalca. Za prvega je šolanje trajalo štiri leta, za drugega dve leti, a še to sanio šest
zimskih mesecev. Sedaj so na šoli trije programi usmerjenega izobraževanja. Kdor želi postati kmetijec, se mora šolati tri leta, kmetijski tehnik pa štiri leta.
Prvič uvajajo program za veterinarskega tehnika. Ta se bo izobraževal na KSC Rakičan dve leti, naslednji dve leti pa v Ljubljani. Letos imajo le en oddelek za to smer. Učenci v tem razredu so iz vseh predelov Slovenije: Ljubljane, Žalca, Velenja, Celja in bližnje okolice. Ves učiteljski kader se trudi, da bi čim bolj uspešno nadaljevali začeto delo.
Zorica Abraham
Tale posnetek, ki ga je v začetku jeseni ujel na filmski trak sodelavec Franc, dokaj nazorno dokazuje, da so pomurska zemljišča prav primerna za pridelovanje sladkorne pese. To so ugotovili tudi na območju tišinske krajevne skupnosti. Na začetku so imeli pomisleke, precej negotovosti je bilo okrog cene, zdaj pa jih bolj moti pomanjkanje odlagališč, saj gre za tone. Panonka je poskrbela tudi za to, kjer se je le dalo, saj v sladkorno tovarno v Ormož odpeljejo vsak teden na desetine vagonov.
F. Kuhar
GRADIŠČE V SLOV. GORICAH
Prvi šahovski klub
V Gradišču v Slovenskih goricah so pred kratkim ustanovili prvi šahovski klub v občini Lenart. V prostorih krajevne skupnosti se je zbralo okrog 20 šahistov, ki so izvolili vodstvo, za predsednika pa so izvolili doktorja Marjana Kanclerja. Ustanovnega zbora se je udeležil tudi mojstrski šahovski kandidat Gorazd Klemenčič iz Maribora, ki je s šestnajstimi šahisti iz Gradišča in Lenarta odigral simultanko.
Šahovski klub v Gradišču bo kmalu sprejel program dela. Dogovorili se bodo tudi za šahovske vaje in sprejeli člane, ki bodo sodelovali na raznih pomembnih takmovanjih.
Janez Lorber
KUNOVA
Urejajo ulice
Kunova sodi med tiste vasi v KS Negova, ki imajo najslabše vaške ceste. Čeprav se trudijo, da bi tudi v tej vasi bile vse krajevne ceste gramozirane, jim to v celoti ne uspeva. Vas je redko naseljena, zato morajo ob akcijah posamezniki veliko prispevati, saj je v vasi precej ostarelih, ki nimajo velikih dohodkov.
Te dni jim je na pomoč priskočilo gozdno gospodarstvo KK Gornja Radgona, ki ima tam svoje gozdove. Pred dnevi z buldožerjem urejeno nekaj sto metrov dolgo traso sedaj na debelo gramozirajo. Prav tega so krajani zelo veseli.
L. K.
---GORNJA RADGONA------------------
460 ŠTIPENDISTOV
Pri skupnosti za zaposlovanje v Gornji Radgoni ugotavljajo, da se število prosilcev ni bistveno povečalo. Tako je za tekoče leto zaprosilo za štipendije 146 mladih. Med njimi le 13 ne izpolnjuje pogojev. Skupno bo v tem šolskem letu iz gornjeradgonske občine prejemalo štipendije 460 štipendistov za srednje, višje in visoke šole.
Ob prazniku občine Murska Sobota iskreno čestita Radenska Radenci
TOZD GOSTINSKO PODJETJE ZVEZDA" MURSKA SOBOTA z vsemi svojimi poslovnimi enotami!
MURSKA SOBOTA
Tudi čebelarji se uveljavljajo
Na srednješolskem centru v Murski Soboti imajo več krožkov, med njimi tudi čebelarskega. Pred dnevi smo na ustanovnem občnem zboru med drugim sklenili, da bomo najprej uredili čebeljnjak, v katerem bo prostora za deset Čebeljih družin. Uredili ga bomo tako, da ne bo samo okras, okolice šole, ampak tudi prostor za strokovno usposabljanje mladih, ki se navdušujejo za čebelarstvo.
Zdenka Kikec
Pri skupnosti zagotavljajo, da bodo proti koncu meseca dobili štipendije vsi; nekoliko seje reševanje zavleklo zaradi tega, ker niso bili znani zneski do kolikšne višine se lahko giblje štipendija.
Franci Klemenčič
ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE
TOZD TISKARNA, TOZD KARTONAŽA, TOZD POMURSKA ZALOŽBA, SKUPNE SLUŽBE telefon 22-210, telex 35229, telefon računovodstva 21-061
ZGEP »Pomurski tisk« ‘uvrščamo med srednje velike organizacije v občini, pomembnost delovne organizacije pa je v občini Murska Sobota nedvomno večja, kot bi to nemara sodili samb po številu zaposlenih (okrog 600 delavcev) ali po gospodarski moči.
Gre za založniško, grafično in papirno predelovalno dejavnost, kjer ima samo grafična že nekaj tradicije iz preteklosti. Založniška se je uveljavila kot nova in za slovenski svet ob Muri, kjer je obenem dvojezično slovensko madžarsko področje, zelo potrebna v povojnem času, najmlajša — kartonažna —-pa še posebej kot sedaj, že najmočnejša v delovni organizaciji z odpiranjem povsem novih možnosti zaposlitve.
Po svoji gospodarski moči in razvitosti pa uvrščamo ZGEP »Pomurski tisk« že med večje sorodne delovne organizacije v SRS. dejavnost delovne organizacije pa je zaznavna tudi v drugih jugoslovanskih republikah.
Grafična dejavnost je v širši jugoslovanski družbeni skupnosti znana s tiskom barvnih edicij ekonomske propagande, koledarjev, katalogov, prospektov ipd., v knjižnem in ofsetnem tisku. Kartonaža razširja svojo proizvodnjo na področje potiskane embalaže iz valovitega kartona, založba pa je postala vseslovenska kulturna ustanova, ki svoje kulturno
poslanstvo uspešno izvaja tudi izven meja domovine.
Med deli, ki jih je založba pred kratkim poslala na. knjižni trg ali pa se bodo kmalu pojavila na knjigarni-
Na dvorišču Pomurskega tiska
ških policah, je tudi več novosti domačih avtorjev, prekmurskih rojakov. Seveda moramo najprej omeniti drugo, popravljeno izdajo Pisarne Miška Kranjca. V
ravenski pisarni se zbirajo vaški bogataši, novopečeni politiki, še več je politikantov in špekulantov, ki nerazumljene akte s pomočjo tajnika Matjašeca vneto spreminjajo
v oblastniško nasilje. Kranjec neusmiljeno biča njihovo topoumnost in s prvinsko umetniško močjo razkriva njihovo nazadnjaško vlogo v razvoju ravenske (prekmur
ske) vasi po prvi svetovni vojni.
Branko Šomen je napisal avtobiografski roman Panonsko morje, nadaljevanje mladinskega dela Med v laseh. Junaki so prerasli obdobje kratkohlačništva, odhajajo študirat v Ljubljano. kjer jih na vsakem koraku spremlja panonska otožnost, poteza, ki je usodno določila njihov doživljajski svet. Šomen si ne izmišlja ljudi in situacij, Panonsko morje skuša kar najbolj resnično odsevati njegova mladostna doživetja, njegovo telesno in duhovno rast.
V kratkem bo slovenska književnost bogatejša še za leposlovni potopis Evalda Flisarja Južno od severa. Podobno kot v Tisoč in eni poti se je pisatelj, prekmurski rojak, ki živi v Londonu, zažrl v tkivo dela sveta, ki ga je prepotoval —- tokrat je bil to zahodni del osrednje Afrike — in nam ga predstavil v sveži, nekonvencionalni podobi, z izredno kritičnim odnosom do Sodobne afriške resničnosti.
Pred pončem leta bomo pospravili še svež, a dozorel sadež — pesniško zbirko treti mladih literatov, predstavnikov najmlajše pomurske generacije. Valerija Perger, Franc Lainšček in Milan Vincetič se nam bodo predstavili v skupni in hkrati prvi pesniški zbirki Kot slutnja radovedno.
VESTNIK, 15. OKTOBRA 1981 STRAN 11
OBČINA MURSKA SOBOTA PRAZNUJE
V PROSENJAKOVCIH
»Nestrpno smo pričakovali dan, ko bomo stopili v novo šolo. Končno smo ga dočakali. Ko smo se pripeljali z okrašenim avtobusom v Prosenjakovce, smo se prerivali, da bi čimprej prišli v to lepo in veliko zgradbo. In že nas je zanimalo, kakšna je njena notranjost. Najprej smo se zbrali v večnamenskem prostoru, kjer nam je tovariš ravnatelj predstavil učitelje in nas seznanil z delom, ki nas čaka. Posebno pa je poudaril sodelovanje in prijateljstvo med učenci slovenske in madžarske narodnosti. Potem so nam tovariši razredniki razkazali učilnice in povedali, da nas bodo poučevali v obeh jezikih. Tega smo se zelo razveselili...«
»Imamo lepo in sodobno opremljene učilnice, prostorno telovadnico, lepo urejeno kuhinjo, jedilnico in še marsikaj drugega. So tudi stvari, ki
JENO KOSA, ravnatelj šole: »Naša glavna naloga je, da bomo upravičili sredstva, s katerimi nam je družba omogočila vsestranske pogoje za vzgojnoizobraževalno delo. Zato si bomo prizadevali za kvaliteto pouka in razvijanje prijateljstva ter sožitja med učenci slovenske in madžarske narodnosti.«
KATI ČAHUK, učiteljica 3. razreda: »Doslej sem 6 let poučevala na dvojezični osnovni šoli v Domanjševcih, in to se skoraj ne da primerjati, kakšne delovne pogoje imamo tukaj. Zaenkrat se zelo dobro počutim in vsi se dobro razumemo.«
MARIJA PEILSCHMIDT, učiteljica madžarskega jezika in likovnega pouka: »V novo šolo se vozim z avtobusom iz Hodoša skupaj z učenci, ki prihajajo iz te smeri. Lahko povem, da do zdaj še nismo imeli nobenih težav in upam, da bo tudi pozimi poskrbljeno, da bo tako.«
OLGA ZAKAL, učiteljica matematike—fizike: »Letos ' sem končala pedagoško aka-
demijo v Mariboru, kjer sem se usposabljala tudi v svojem materinem jeziku. To je torej moje prvo delovno mesto in če bo vse tako, kot je zdaj, bom zelo zadovoljna. Nisem pričakovala, da se bomo tako dobro razumeli.«
Večina članov učiteljskega kolektiva, ki sicer šteje 9 rednih učiteljev, 1 s polovično in 1 z delno obveznostjo. Vsi se med seboj dobro razumejo ne glede na narodnost.
29. septembra so prvič imeli skupen praznik, to je dan pionirjev, ki so ga kar najlepše proslavili.
smo jih v naših dosedanjih šolah zelo pogrešali...«
»Radoveden sem bil, kakšna je telovadnica, šolske klopi. table, kuhinja, igrišča... Vesel sem, da lahko obiskujem tako lepo dvojezično osnovno šolo, kakršno imamo v Prosenjakovcih. Mislim, da je ena najmodernejših ...«
Tako so nam te dni, ko smo obiskali novo centralno dvojezično osnovno šolo v Prosenjakovcih, pripovedovali učenci Brigita Kučan, Mojca Vratar in Geza Nemet. In nič drugače ne bi slišali od drugih učencev. Seveda, marsikaj tega doslej niso imeli, saj so obiskovali šole v Motvar-jevcih. Prosenjakovcih. Do-manjševcih, Hodošu, Salov-cih in Fokovcih, kjer so bili pogoji za njihovo izobraževanje mnogo slabši. Enako velja kajpak tudi za prosvetne delavce dvojezičnih osnovnih šol v soboški občini. Za vse se je naposled začelo novo življenje v novem, drugem domu ...
Šola ima 11 učilnic, od katerih so 4 specializirane, in
sicer so to fonolaboratorij (za učenje' tujega jezika), kabinet za biologijo—fiziko, poseben prostor za gospodinjski pouk in delavnica za tehnični pouk. Razen tega imajo na voljo še 2 učilnici za tiho delo učencev oziroma prostovoljne dejavnosti, primerno telovadnico, knjižnico, večnamenski prostor za jedilnico, proslave in prireditve, kuhinjo in pač vse ostale prostore, ki sodijo k taki novi, sodobni šolski ustanovi.
Izgradnja centralne dvojezične osnovne šole v soboški občini je veljala okrog 34 milijonov dinarjev, k čemur je všteta tudi nova oprema.
Polovico sredstev je prispevala republiška izobraževalna skupnost Slovenije, drugi del pa so zbrali občani soboške občine z občinskim samoprispevkom in z dotacijo občinske izobraževalne skupnosti.
Učiteljski kolektiv šteje trenutno ? rednih učiteljev, 1 s polovično obveznostjo in 1 z delno obveznostjo. Vzgojnoizobraževalno delo pa je kljub začetnim težavam steklo dokaj zadovoljivo. Pouk je enoizmenski in vanj so vključili več elementov celodnevne osnovne šole. Medtem so
Novo centralno dvojezično osnovno šolo v Prosenjakovcih obiskuje v tem šolskem letu 115 učencev iz 11 naselij dvojezičnega območja soboške občine, in sicer Cikečke vasi, Motvarjevec, Pordašinec, Prosenjakovce, Berkovec, Ivanjševec, Središča, Domanjševec, Lončarovec, Krplivnika in Hodoša.
zaživele že tudi številne prostovoljne dejavnosti učencev.
Učitelji in učenci so si kot najpomembnejšo skupno na
lesnina
za vaš dom
Priporočamo vam nakup sestavljivega programa BOR, za opremo različnih bivalnih prostorov.
PRI LESNINI NA BAKOVSKI CESTI 1 V MURSKI SOBOTI IMAJO VELIKO PONUDBO SPALNIC, DNEVNIH SOB, KUHINJ IN OSTALEGA POHIŠTVA
© Možnost nakupa na kredit
• Popust pri plačilu z devizami
POHIŠTVO LESNINA — ZADOVOLJSTVO V VAŠEM STANOVANJU!
Občanom soboške in radgonske občine čestitamo ob njihovem prazniku!
logo zadali, da bodo skušali upravičiti sredstva, ki jih je zanje vložila in bo še nadalje vlagala širša družbena skup
nost, in sicer z znanjem, učenjem, razvijanjem sožitja.	JOŽE GRAJ
fotografije: A. Abraham

STRAN 12
VESTNIK, 15. OKTOBRA 1981


OBČINA MURSKA SOBOTA PRAZNUJE
pridobitev zA pRAZNIK INVALIDSKA DELAVNICA
INVALIDOV "
S 1. oktobrom je v Murski Soboti v nekdanjih učnih delavnicah centra poklicnih šol začela s poskusno proizvodnjo invalidska delavnica, ki jo bodo slovesno predali namenu v soboto, 17. oktobra, ob dnevu letošnjega praznika občine Murska Sobota. Tako bo uresničena nekajletna zamisel, o kateri so v bistvu resneje začeli razmišljati leta 1978, ko je začel veljati republiški zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Ta zajema vse, od rojstna invalidne osebe, kakor tudi vse tiste, ki so se usposabljale po
HODOS
Večji in lepši mednarodni prehod
Hodoš je spet pred pomembnim dogodkom. Jutri (16. okt.) bodo namreč tamkaj slovesno odprli nov mednarodni mejni prehod z Ljudsko republiko Madžarsko. Gradbena dela in razširitev ceste so veljala okrog 17 milijonov dinarjev.
Tako kot na Kuzmi, kjer so prav tako letos predali namenu nov prehod s sosednjo Avstrijo, gre za občutno izboljšanje razmer za delo carinske službe in mejne milice, kakor tudi za drugačen, lepši videz samega prehoda. Tukaj dobi tuji potnik, ki je namenjen v našo deželo, prvi vtis, in torej ni vseeno, kako ga pričakamo, kakšno mnenje si bo o nas ustvaril že na samem prehodu. Vsekakor pa je to pomembna pridobitev tudi za Hodoš, kjer bodo še letos, za dan republike, odprli tudi novo samopostrežno trgovino.
Prehod na Hodošu je naposlea urejen tako, da se bo čezenj lahko odvijal tudi tovorni promet. Sicer pa je tukaj prestopilo mejo
zavodih in šolah s prilagojenim programom.
Tako so se v okviru občinske skupnosti socialnega varstva, ki sicer združuje pet samoupravnih interesnih skupnosti, v Murski Soboti leta 1978 začeli resneje dogovarjati, kako se lotiti ustanavljanja invalidske delavnice. Imenovali so posebno delovno telo, iniciativni odbor, ki se je začel dogovarjati, predvsem z večjimi organizacijami združenega dela v občini, iskati programe, prostore, oblike organiziranja in vire finansiranja. Skratka, iniciativni oziroma ustanovni
v zadnjih petih letih, to je od takrat, ko so ga prekategorizirali v meddržavni (1975) oziroma
Pogled na nov mednarodni mejni prehod pri Hodošu. (Foto: Albert Abraham).
odbor si je zadal za nalogo, da se •dokoplje do kar najbolj realnega in sprejemljivega elaborata invalidske delavnice v Murski Soboti.
Po omenjenem elaboratu so naložbena vlaganja znašala nekaj nad 3 milijone dinarjev, vendar pa so se dejanski stroški, spričo obsežnejših del (zahtevnejša adaptacija prostorov in nakup, zlasti delovne opreme za tiskarsko-grafično dejavnost) povečali na okrog 5 milijonov dinarjev. Sredstva je solidarnostno prispevalo kakih 20 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz obči
mednarodni prebod (1977) okrog 170 tisoč naših državljanov in blizu 200 tisoč tujcev ali okrog
ne Murska Sobota, za kar gre vsa zahvala zavzetemu in tvornemu delu ustanovnega odbora.
Spočetka bo v invalidski delavnici zaposlenih 30 delavcev — z drugimi zaposlenimi bo v njej delalo nad 40 odstotkov invalidnih oseb, kar je tudi zakonski normativ — zvečine z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi, ki pa se navzlic temu še lahko vključujejo v organiziran proizvodni proces. Pozneje kanijo zaposlitveni program še širiti, vendar pa ustrezno razvoju delavnice. Dogovorili so se za tri proizvodne programe: razvi-
47 tisoč naših in čez 34 tisoč tujih vozil.
JOŽE GRAJ
janje tiskarsko-grafične dejavnosti v sodelovanju s Pomurskim tiskom, izvajanje programa domače obrti na predlog občinskega
Da je v Murski Soboti prišlo do ustanovitve invalidske delavnice gre posebna zahvala ustanovnemu odboru, podpredsedniku občinskega izvršnega sveta Murska Sobota Pavlu Pongracu, članici odbora Marici Šiker, kakor rudi vsem trem soustanoviteljem: občinski skupščini v Murski Soboti, občinski skupnosti socialnega skrbstva in občinski skupnosti za zaposlovanje. Prav posebej pa velja pohvaliti naslednje delovne organizaije in skupnosti, ki so gmotno pripomogle k ustanovitvi delavnice: vsi tozdi Mure iz Murske Sobote, tozdi Preskrba, Veleprodaja, Merkur in Izbira Potrošnika, Dimnikar iz Beltinec, občinski svet ZSS Murska Sobota, projektivni biro Murska Sobota, tovarna kremenčevega peska iz Puconec, splošna obrtna zadruga Prekmurka, tozdi Vrtnarstvo, Obrtništvo, Komunala, Gradbeništvo in skupne službe delovne organizacije Sobota, Graditelj Beltinci, Beltinka Beltinci, Komuna Beltinci, Cestno podjetje Maribor tozd Vzdrževanje Murska Sobota, ABC Pomurka s tozdi in delovnimi organizacijami, SGP Konstruktor tozd Pomurje, društvo za pomoč duševno prizadetim Murska Sobota, tozd Slovenijalesa iz Lendave, Slovenijaceste Tehnika tozd Mehanični obrati, Pomurski tisk, Zdravilišče Radenska tozd Zvezda Murska Sobota, PTT Murska Sobota, IMP Panonija, IMP Bliks, samoupravna stanovanjska skupnost, Certus tozd Avtobusni promet Murska Sobota, Planika Turniščein Toko Žižki. Vse omenjene organizacije združenega dela, delovne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti so poleg denarnega deleža prispevale tudi materialna sredstva in del opreme.
društva duševno prizadetih in opravljanje programa iz kovinskopredelovalne dejavnosti v povezavi s soboškim Bliskom in Panonijo, ki pa je, zaradi prostorske stiske in drugih podobnih razlogov, začasno odložen.
V soboški invalidski delavnici, ki si je upravičeno nadela ime Solidarnost — njen uradni naziv pa je invalidska delavnica za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb — bo delovala socialna služba, ki bo organizirala delo. Poprečni mesečni osebni dohodek invalidov v delavnici bo letos okrog 7000 dinarjev. Ustanovljena delavnica ima potemtakem globok, solidarnosten značaj, saj bo v dobršni meri gmotno preskrbela tiste osebe, ki so duševno oziroma telesno prizadete, seveda le toliko,
da jih je še moč vključiti v organizirano proizvodnjo. Ob tem so zelo zgovorni podatki,.da je bilo pred tremi leti v občini Murska
Sobota brezposelnih 133 invalidov v starosti od 15 do 45 let. Po treh letih se jih je zaposlilo 36, 39 se jih je začelo usposabljati za delo, pri skupnosti za zaposlovanje — ta ima pri ustanovitvi invalidske delavnice v Murski Soboti prav tako nemajhne zasluge — pa je prijavljenih še kakih 40 invalidov, ki lahko , delajo pod posebnimi pogoji. Vsako leto namreč prihaja iz zavodov in šol s prilagojenim programom nekaj mladostnikov, ki jih ni mogoče vključiti v delo.
Ce pa otvoritev invalidske delavnice v Murski Soboti vrednotimo s širšega, družbenega vidika, predvsem pa dejstva, da je letos mednarodno leto invalidov, lahko mimo zapišemo, da gre za pridobitev, ki je vredna posebne družbene skrbi in pozornosti.
Branko Žunec
Soboti.
Sodobni objekti žitno predelovalne industrije v Murski
žitaric. Za tako pomembno gradnjo so bili delavci pripra-
Z ustanovitvijo temeljne organizacije združenega dela je pričel »MLINOPEK« znatno hitreje napredovati. Lasten razvoj pa so si tudi začrtali s
— Nekdanja delovna enota Intesa iz Maribora je prerasla v TOZD leta 1973.
— 150 zaposlenih v TOZD »Mlinopek« iz dneva v dan skrbi za vsakdanji kruh občanov in delovnih ljudi občine Murska Sobota.
Ko zadiši po sveže pečenem kruhu ..
živilski kombinat maribor z n. sol. o.
tozd b. o.
mlinopek
69000 murska sobota, ul. lole ribarja 7
Silos "MLINOPEKA" omogoča celoten odkup tržnih viškov
Leta 1973 so se delavci odločili o ustanovitve temeljne organizacije združenega dela v sklopu živilskega kombinata INTES Maribor. S tem so dobili večji vpliv pri neposrednem samoupravnem odločanju o pridobivanju dohodka, razporejanju dohodka in o investicijskih vlaganjih.
36 pekov, 23 mlinarjev in 14 šoferjev si vsak dan in noč po svojih močeh prizadeva, da bi pripravilo zadostne količine moke in kruha.
pekovskih izdelkov. Tako je bila vložena nova investicija v pekovski objekt, ki je bil dokončno zgrajen v letih 1975—76. S to pridobitvijo so se pekovskim delavcem znatno izboljšali delovni pogoji, potrošniki njihovih izdelkov pa so dobili večji sorti-man, boljšo kvaliteto kruha in peciva.
 Na tako hiter tempo razvoja temeljne organizacije je vplival tudi sprejet zakon o združenem delu, ki je omogočil, da postanejo delovni ljudje dejanski gospodarji nad ustvarjenimi sredstvi in odločajo o nadaljnjem razvoju predvsem o vlaganju razširjeno reprodukcijo.
Po končani gradnji pekovskega objekta, so se delavci v drugi polovici srednjeročnega obdobja zavestno odločili za gradnjo novih žitnih silosov, ki so bili nujno potrebni za vskladiščenje
vljeni odstopiti tudi del svojih sredstev.
Potreba za gradnjo žitnih silosov je bila nujna, saj so dotlej imeli 70 odstotkov surovin vskladiščenih v tujih skladiščih, predvsem v Vojvodini, kar je TOZD dodatno bremenilo s precejšnjimi stroški.
Sredi leta 1979 je bil zgrajen žitni silos kapacitete 11 tisoč ton in s prevzemno zmogljivostjo 60 ton na uro. Potreba in pomembnost po navedenem objektu se potrjuje iz leta v leto, še posebej v času, ko se daje velik poudarek čimvečjemu odkupu domače surovine v okviru SR Slovenije, še posebej v slovenski žitnici — Pomurju.
Plani jesenske setve 81 ter predviden odkup leta 1982 v Pomurju, se brez tovrstnega objekta, ne bi mogli zamisliti. Ta investicija je za kolektiv
nova obremenitev, kljub temu pa se z dobrim gospodarjenjem, v težkih gospodarskih razmerah za žitno predelavo, zmorejo tudi obveznosti iz preteklosti.
150 članov kolektiva Intes TOZD Mlinopek Murska Sobota ponosno zre v prihodnost. Svoj razvoj v srednjeročnem obdobju 1981—1985 bodo usmerili v razširitev materialne osnove, zlasti v tehnično opremljenost. Na tak način želijo izboljšati delovne pogoje, hkrati pa naj bi še povečali produktivnost, dasiravno že sedaj ni majhna.
Hkrati pa se vsi po vrsti v Mlinopeku zavedajo, da je lahko samo dobro gospodarjenje najboljša osnova za nenehni razvoj in edina pot za krepitev družbeno-ekonomskih odnosov ter socialističnega samoupravljanja.
Ustnik, 15. oktobra 1981
STRAN 13
nasi kraji in ljudje
NE BO VAM ŽAL — OBIŠČITE BOREJCE
,Hodil po zemlji sem naši...‘
Prenekatere probleme so v zadnjih letih rešili v Borej-cih pri Murski Soboti z združenimi močmi. Prebivalcev je res samo okrog 200, vendar prizadevno obdelujejo polja, kar 36 pa jih po končanem delu v delovnih organizacijah — zaposleni so predvsem v Murski Soboti — prizadevno prime za kmečka opravila. Zemlja je »težka«, pravijo. Precej gnojil je potrebnih, ta gnojila pa so draga. To na svoji kmetiji občuti tudi Štefan Štefanec. Na petih hektarjih obdelovalne zemlje zagotovijo dovolj krme za petnajst
Mladi v Borejcih kar tekmujejo, da bi bile gredice v križiščih asfaltiranih cest vedno urejene, ostali pa posebej skrbijo za vrtove in rože na oknih.
Trije Štefaneci ob prikolici sladkorne pese, ki je letos dobro obrodila. Če bosta vreme in cena ugodna, bo pese prihodnje leto še več.
glav goveje živine in 17 svinj. Lani so sicer morali krmo zaradi toče kupovati, vendar je nekako šlo, letos pa bo domačih krmil skoraj dovolj. Za to so se trudili vsi po vrsti. Tudi nad pridelkom sladkorne pese letos, tako kot številni drugi pomurski kmetovalci, ni razočaran. Na dvajsetih arih je pridelal skoraj več kot je -pričakoval. Sodeč po tem, bodo Štefanecovi, sin Jože je kmetijski tehnik, sladkorni pesi tudi v prihodnjem obdobju posvečali vedno več pozornosti. Niso samo dobri kmetovalci, tudi na
računanje se dobro spoznajo.
Pa predstavimo Borejce še z druge plati. Sami se ne hvalijo, pa vendarle povedo, da so v zadnjem obdobju asfaltirali 1.400 metrov cest. Ob krajevnem samoprispevku so prispevali še obveznice, opravili precej prostovoljnega dela, pa tudi na zbiralni poli je zapisanih precej imen. Z gramoznico bi lahko precej prihranili, vendar je več ne smejo uporabljati.
Zanimalo nas je^ kakšni so njihovi načrti. Čas hiti, temu primerno pa se obnašajo tudi v Borejcih. Posebno pozornost ob asfaltiranih cestah zaslužijo vsi. ki so s cvetjem poskrbeli za ureditev vrtov in oken, še posebej pa mladi, ki skrbijo za tri cvetlične nasade v križiščih. Kar tekmujejo med sabo. Radi bi živeli v urejenem kraju, za to pa rabijo tudi primerne prostore za skupne dogovore. Že v prihodnjem letu bi radi razširili vaški dom. Rabijo dvorano, sanitarije, prostore za gasilski avtomobil in manjši prostor za kuhinjo, ki jo pogrešajo ob raznih prireditvah. Sedanji prostori so pretesni, ne samo za gasilce, ki imajo ob starejši desetini še devet pionirjev in kmalu jih bo še več. Mlademu rodu v tej sorazmerno majhni vasi posvečajo posebno pozornost, in med njimi ni nobenih razlik — mladi se zgledujejo po starejših.
Obiščite to vas. Zares vam ne bo žal, le pravi čas si morate izbrati. Ko bo lepo vreme, bodo dvorišča pusta, zato takrat raje zavijte med njive. Dosti ljudi boste našli tam, ljudi, ki hočejo iz zemlje, seveda, ob pridnem delu potegniti čim več.
Dragi gost! Hotel si si ogledati naše kraje, spoznati tudi ta del sveta. Kaj pričakuješ? Bogastvo, razkošje? Tega ti slika našega kraja ne bo nudila. Morda ne boš opazil niti lepote, ki te obdaja. Vem, da Radenci niso najlepši, toda, veš, ko človek živi v tem kraju, ga vzljubi, čeprav ni stvari, ki bi pritegovale znamenitosti željne tujce. Nimamo starih spomenikov, muzejev, bajnih razglednih točk, velemestnih zabavišč . . .
Imamo pa nekaj, kar boš opazil tudi sam! V vsakem kotičku našega kraja se zrcali zdravje. Veš, dragi gost, v Radence prihajajo tudi težko bolni ljudje. Takim niso potrebna zabavišča, starine. Taki iščejo le sebe. Taki opazijo, kaj jim nudi narava.
Radenci niso veliki. So turistični kraj z malo industrije (polnilnica mineralne vode), ki je priznana v svetu. V bližini lenobno teče Mura, ki meče sicer lepo podobo kraja v slabo luč. To je že dokaz, kako malo je nam, ljudem, do izvirnih naravnih lepot. Večjega onesnaženja v Radencih sicer ne boš našel, toda čuti se, da vsi ljudje nimajo enakega občutka za svet okrog sebe.
V samem kraju in okolici se bohotijo gozdne površine. Veš, že dolgo živim v Radencih, pa nisem obiskala še niti četrtine. Bolan človek, ki išče v Radencih pomoč in zdravje, pa jih rad obiskuje. Zdi se mi, da šele v tej zeleni prostranosti človek zares oživi. Nič ga ne .utesnjuje, nihče ga ne žali, odmaknjen je zavisti in sovraštvu, proč od mestnega hrupa.
V bližini je veliko ne previsokih hribčkov z vinsko trto in sadjem. Naselja so skromna, kajti življenje na ilovnatih tleh ni postlano z rožami. Je zelo trdo, zato marsikdo zapušča kmetijo in se zaposli v mestu ali celo v tujini. Tak človek se ne bo oziral na naravne lepote. Hoče živeti! Zanj pa je pojem življenje povezan z bivanjem v mestu, pehanjem za denarjem in s tem
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
GRADNJA ŽALEC schiedel
odprti kamin
ANTIKA
nezavednemu umikanju od narave. Kmetije se nezadržno praznijo. Ostajajo le starejši ljudje, ki so to revno zemljo vzljubili. Starega drevesa ni mogoče presaditi, kajti ne bo uspevalo, pa naj je zemlja še tako dobra.
Peljala te bom v okoliške hribe, dragi gost, da sam spoznaš to življenje. Se boš potem še vračal v naše kraje? Morda pa ti bo to bajtarsko življenje všeč in si boš zgradil ,, vikend”, kot je to storilo že mnogo ljudi pred teboj. Pogoji so res edinstveni.
Pojdiva naprej, onstran Mure. Povsod ravnina. Nenadoma pa se znajdeš med hribi, ki so pozimi kot nalašč za zimske športe, v ostalih letnih časih pa za izlete v naravo. Goričko. Vse leto bi se lahko tu odvijal turizem. Toda tega ni. Pa veš zakaj? Sama sem o tem že večkrat razmišljala. Poglej te hribe! Koder ti seže pogled, le dve ali tri hiše. Redko kje več. Svet je kot izumrl. Veš, kakšni so tu življenjski pogoji? Z vsakoletno delovno brigado poskušamo te pogoje izboljšati. Toda to ni dovolj. Vse bolj se mi dozdeva, da nikogar ne zanima, kaj se dogaja na tem koščku naše domovine.
Oprosti,, dragi gost! Saj ti nočem pokvariti razpoloženja. Toda, če želiš dobro spoznati naše kraje, to ne more iti mino tebe. Verjemi mi, da se ljudje trudimo izboljšati
priporoča nakup modnih oblačil in čestita ob soboškem občinskem prazniku
pogoje za življenje. Marsikaj nam je tudi uspelo. Zrasla so idilična mesta, ki dajejo turistu, bežečemu od civilizacije, ki prerašča meje, zavetje. Ce bo vseeno pogrešal zabavo, bo poskrbljeno tudi za to. Ljudje v Radencih se trudijo pripraviti prireditve, zanimive za vse, goste in domačine. Toda, če misliš, da domačini obiskujejo le-te, se motiš. Zdi se mi, da se vedno bolj zapiramo v lastno lupino. Prave pristnosti skoraj ni več. Vsako leto prihajajo v Radence novi ljudje. Kako jim je? Kako se počutijo v novem okolju, kako se znajdejo? Kdo ve!
Oh, skoraj bi pozabila! Pokazati ti moram dosežke, ki niso tako majhni. Ko pravim, moram, ne mislim dobesedno. Saj veš. V tako majhnem kraju, kot je naš, se veselimo še tako majhne stvari. Izredno se veselim obljubljene blagovnice, kajti sedaj imamo le dve manjši trgovini.
Si videl dovolj? Kaj si sedaj misliš o naših krajih? So te razočarali, ali od zdraviliškega kraja pričakuješ prav to? Vedi, če boš nesrečen, osamljen ali pa srečen, Radenci in njegova okolica ti bodo vedno dostopni. Cimvečkrat boš prišel, tem bolj bodo všeč. To niso le besede. Pridi in pij prelesti naše domovine! Za kaj takega ti ni treba v tujino.
Sonja Grah
Žalostno sonce nad Janževim vrhom
Schiedel odprti kamin tip ANTIKA je nov izdelek na našem tržišču.
Stala sva pod klopotcem^ na Janževem vrhu-tovariš ing. Škro-bar in jaz. Nad nama je žarelo jesensko sonce in lilo svojo toploto med trte. Klopotec je molčal, ker je veter še vedno položaval tam za negovskimi šumami.
»Nič kaj veselega - vam ne morem povedati,« je dejal tovariš Škrobar, ki preudarno skrbi za Radgonske gorice. »Vsa žalost se je začela že v prvi polovici lanskega oktobra, ko še je nekega dne spustilo živo srebro do minus 4 stopinje Celzija. Trta je bila takrat še polna soka, saj se je jesen šele dobro začela — in nesreča je bila tu. Le kdo bi si mogel misliti, da nas bo zgodnja jesen tako prizadela«
Po,em sva se ozrla po goricah, ki so žarele v soncu in pile toploto. Tudi klopotec se je oglasil in klical sosede, ki pa jih ni bilo slišati, kot je bilo to pred leti. Lahko so obležali na nahižih ali pa jih sploh ni več. Tako smo pozabili na prleško jesen, na njeno radost in značilnost.
Mar bodo, ostali klopotci le še v spominih?!
»Da, da, letošnja radost je žalostna, kot že mnogo let ne« se je zopet oglasil tovariš ing. Škro-bar, »žalostna, kot že mnogo let ne. Lanska pozeba je neusmiljeno pobrala domala polovico načrto
vanega pridelka, saj je bilo prizadetih od 252 ha naših vinogradov, kolikor jih je tod okoli, skoraj 90 ha, torej so za nas mrtvi ti žlahtni vinogradi. In od kod nam denar, da bi obnovili to veliko površino, ko vemo, da stane 1 ha obnove 90 starih milijonov. Ob tej naravni nesreči bodo morali misliti na nas tudi drugi; vso skrb za novo' življenje mrtvih goric ne smejo naložiti le naši plečem. To bi bilo pretežko breme, ki ga ne bomo zmogli nositi.«
Jesenski veter se je za hip spočil na vrhu visokega jagnjeda, ki je stal blizu klopotca in se ogledoval daleč proti Muri in še dalje proti Lendavskim goricam. Bilo je vse tiho, le od daleč je klepetal majhen klopotec, ki so ga najbrž postavili otroci in ki je bil zadovoljen tudi s čisto majčkeno sapico.
»Najbolj je prizadet šipon, ki ga bo le tretjina od načrtovanega; renskega rizlinga bo 4, vagone manj, kot smo računali. Škoda je za nas tega imenitnega vina, ki ga cenijo tudi najbolj razvajeni vinski sladokusci. In muškatni silvanec? Tega takdrekoč ne bo nič, saj ga je pozeba popila kar 95 %. Traminca bo le za kakšna 2 in pol vagona. Zato pa bo junak, saj bo v njem skoraj 20 % sladkorja. Marsikateri bo obležal pod njegovo težo!
In kakšna škoda, še pomislimo, da so šli kar 4 vagoni po zlu! Ruland-ca, bližnjega sorodnika traminca in vinskega viteza, bo komaj za vraštvo. Najbolj junaško se je držal laški rizling, ki ga je vzelo manj kot polovico. V kleti bo zavrelo vsaj 24 z vagonov tega bratranca renskega rizlinga. In še imeniten je! Beli burgundec — bilo ga je 7 vagonov — pa že brunda nekaj časa v kleti in si pripoveduje vesele štorije.
Sicer pa je bratva v polnem zamahu, saj so. dozorele že vse sorte, ker je bilo sonce letos kaj ljubeznjivo goricam.
Letos nam mošta ne bo treba sladkati, ker je sladkor nasipalo v grozde sonce, ki nas je lansko leto tako razočaralo. Res je, da bo letos vina občutno manj kot lansko leto, bo pa kvalitetno skoraj nadpovprečno. In naši vrli dečki v kleti pod radgonskim gradom nam bodo pod njihovim komandantom tovarišem Katanom, mojstrskim kletarjem, natočili ob Martinovem kupico zlatega janževca, ki nam je prinesel že toliko radosti in ugleda.
Zdaj nam pa naj le sije sonce in naj nam razveseli naša srca in prinese up in nado, da bo ob letu bolj veselo kot letos!
Manko Golar
Moderna centralna kurjava nam ogreba prostore z vso tehnično popolnostjo, ki je odprti kamin ne more nadomestiti, kljub temu pa je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Stari oblikovalci so videli svojo glavno nalogo v tem, da so zunanjost kamina oblikovali s tako umetniško dovršenostjo, da je dajala kaminu osrednje mesto v urejenem družinskem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še bolj podžiga naše želje po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo široko paleto oblik in materialov doživljanje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrešamo.
Dopolnjevanje centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmosfero in ugodje, ki si ga želimo primerno vremenu in času.
'7.™ 45'
dovod svežega zraka.
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773
telex: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE
Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027, 722-078,722-089,722-151,722-144

STRAN 14
VESTNIK, 15, OKTOBRA
EDO
panomja
KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA
IZ PROGRAMA KMETIJSKE MEHANIZACIJE VAM NUDIMO:
— kotle za pripravo živinske krme od 60 do 120 I — kotle za pridobivanje žganja od 60 do 120 I — rotacijske motorne kosilnice K-500
— rotacijske motorne kosilnice K-500 R
— motorni nah. molekulator MLM-10
— na hrbtni prašilec NZ-81
— univerzalne vinogradniške škropilnice K-16 I
— motorne prevozne škropilnice PMŠ-80 L
— plastične škropilnice ŠP-20
— traktorske nakladalce TN-200
—	sadilec koruze in semena dvoredni traktorski in štiriredni
—	traktorski obračalnik, zgrabljalnik sena TIP o-240
—	traktorska prikolica TIP-1100
—	avtomobilska prikolica AP-500
pnevmatske sejalnice iz kooperacije Panonija-Becker v variantah od 4 do 12 vrst
KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA
IZ SVOJEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM ŽELIMO OB TEJ PRILOŽNOSTI PREDSTAVITI NEKATERE IZDELKE, KI SO VSESTRANSKO UPORABNI V KMETIJSTVU -USTREZAJO PA TUDI ZA DRUŽBENA GOSPODARSKA IN ZASEBNE KMETOVALCE V POMURJU.
MURSKA SOBOTA
| panonua]

MOTORNA NAHR8TNA ŠKROPILNICA MNŠ-12
Motoma nahrbtna škropilnica MNŠ-12 ja namenjena za preventivno škropljenje in uničevanje rastlinskih škodljivcev. Uporablja se v vinogradih, sadovnjakih, na tobačnih poljih, vrtova, itd.
Uporablja se lahko tudi za dezinfekcijo raznih prostorov kot so sktackšča, hlevi itd.
VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI PRODAJNI SLUŽBI
KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA
sobota
Ivo Lola Ribar 4
* tei. 068 21-750

ABC POMURKA -TOVARNA MLEČNEGA PRAHU MURSKA SOBOTA SE USPEŠNO RAZVIJA
l/ Tovarni mlečnega prahu s v Murski Soboti je zaposlenih === 146 delavcev, ki so s svojim g marljivim delom pripomogli k == vedno uspešnejšemu razvoju g podjetja. Njihova poglavitna dejavnost je predelovanje polno mastnega in posnetega mleka v mleko v prahu, izde-g lovanje masla, zgoščenega g sladkanega in nesladkanega g mleka, konzumnega mleka, g jogurtov m kisle ter sladke g smetane. Nadalje odkupujejo  in predelujejo jajca v jajčni g prah. Predelujejo kavo v in-g stant kavni ekstant kavni ek-g strakt, proizvajajo instant čaje g in palačinke.
g Soboška tovarna mlečne-g ga prahu je drugo tovrstno g podjetje v SR Sloveniji in dela g za potrebe celotnega jugo-,g slovanskega tržišča. V zad-H njem obodbju se pripravljajo g za prodor na tuja tržišča.
Vse več pozornosti posve-g ča organizacija združenega g dela novim investicijam. V
teku je gradnja obrata za predelavo jajc in paketirnice za finaliziranje obstoječih izdelkov. Gradijo pa tudi priročno hladilnico za mlečne izdelke in skladiščne prostore. V programu imajo tudi povečanje kapacitet sušilnice za mleko v prahu za preko 50 odstotkov.
Odkup mleka je organizirala tovarna mlečnega prahu na območju soboške in lendavske občine. Letno odkupijo na tem območju okoli 32 milijonov litrov mleka.
Podjetje skrbi za čimso-dobnejšo opremljenost zbiralnic za mleko. Skupno imajo na svojem odkupnem območju 165 zbiralnic mleka, od tega števila pa jih je kar 140 opreml/enih s hladilnimi bazeni za zbiranje mleka. Do leta 1982 bodo posodobili še ostale zbiralnice.
Člani kolektiva imajo ugodne možnosti za letovanje. Pri soboški počitniški
Maketa obstoječih in bodočih objektov tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti.
skupnosti ' so sofinancirali s gradnjo letovišča v Rovinju, = kjer ima tovarna mlečnega s prahu 15 ležišč, v Lanternipa = imajo dve vikend hišici s š sedmimi ležišči. V podjetju ne = poznajo stanovanjskega pro- g blema. Te probleme so reše- g vali sproti predvsem z nude- s njem kreditov za zasebno g stanovanjsko gradnjo, nekaj g stanovanj pa so kupili tudi v š blokih.
Izobrazbena struktura za- g poslenih se iz leta v leto iz- g boljšuje. V zadnjih petih letih g je obiskovalo poklicno mle- g karsko šolo 11 učencev, trije g pa študirajo ob delu na sred- m nji mlekarski šoli. Dva člana g kolektiva sta vpisana na višjo g pravno in agronomsko šolo. V g razne oblike izobraževanja je g zajetih kar deset odstotkov = članov kolektiva.
I	Čestitamo ob prazniku	|
I	soboške občine!	I

vestnik, 15. oktobra 1981
STRAN 15

Delovna organizacija Jeklotehna opravlja s svojimi temeljnimi organizacijami v Mariboru, Sisku in v Izoli ter s predstavništvi doma in v tujini sledeče dejavnosti:
-
—	prodaja na debelo
—	prodaja na drobno
—	izvoz, uvoz in zastopanje tujih firm
—	inženiring
—	servisne storitve za motorna vozila in gospodinjske aparate
JEKLOTEHNA domuje v Murski Soboti v Cvetkovi ulici.
TRGOVINA NA DEBELO
Temeljna organizacija Veleprodaja Maribor ima celotni asortiment blaga delovne organizacije za dejavnost prodaje na debelo. Opravlja grosistično dejavnost na domačem trgu, zunanjetrgovinsko dejavnost in inženiring.
Temeljna organizacija Elek-tro Maribor je branžno specializirana s širokim asortima-nom elektromateriala in opreme za domače tržišče.
Temeljni organizaciji Trgovina v Sisku in Obalav Izoli vodita v skladiščih le določene blagovne skupine in dopolnjujeta svoj prodajni program s temeljnimi organizacijami v Mariboru.
Jeklotehna oskrbuje industrijo, gradbeništvo in obrt s tehničnim blagom iz trinajstih blagovnih skupin. Ob tem tudi vključuje industrijo, zlasti iz severovzhodne Slovenije v jugoslovanski trg. Najpomembnejši partnerji Jeklotehne so proizvajalci črne in barvne metalurgije, kovinsko-predeloval-na industrija, proizvajalci opreme in strojev, montažna podjetja in proizvajalci blaga za široko potrošnjo.
Jeklotehna ima v SFRJ sedem predstavništev in sicer v Beogradu, Novem Sadu,' Zagrebu, Sarajevu, Kragujevcu, Skopju in Ljubljani. V delo predstavništev je vključena tudi potniška služba, tako da pokrivajo določenatržna območja na celotnem ozemlju Jugoslavije. Predstavništva skrbijo za
enoten nastop delovne organizacije in so pomemben vir podatkov pri raziskavi trga ter soustvarjalci načrtov sedanjih in prihodnjih potreb na posameznih področjih. Dejavnost inženiringa je v Jeklotehni najmlajša. Razvija se vzporedno z ostalimi dejavnostmi, kot komplementarna dejavnost prodaji na veliko in zunanji trgovini. Doseženi so tudi že prvi uspehi pri prenosu tehnologije in znanja poslovnih partnerjev v dežele v razvoju.
Prodajni program Jeklotehne obsega okrog 80.000 izdelkov iz stalne zaloge 50.000 ton blaga. Ti blagovni skladi so ustvarjeni na podlagi dolgoletnih odnosov s proizvodnjo. Z velikimi in perspektivnimi pro
TEMELJNE ORGANIZACIJE JEKLOTEHNE:
TOZD VELEPRODAJA MARIBOR, n. sol. o. 62000 Mari-hnr Parti7ancka
OOUR TRGOVINA SISAK, n. sol. o. 44000 Sisak, Ul. Nikole Tesle 9
TOZD ELEKTRO MARIBOR, n. sol. o. 62000 Maribor, Cankarjeva 10
TOZD MERKUR MARIBOR, n. sol. o. 62000 Maribor, Jurčičeva 5
TOZD CBALA IZOLA, n. sol. o. 66310 Izola, Polje 21
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, 62000 Maribor, Partizanska 16 in 34
izvodnimi organizacijami poglablja Jeklotehna trajne vezi s sovlaganjem lastnih sredstev, namenjenih za akumulacijo. Tako ustvarjajo s trajnim so
delovanjem, povezovanjem in skupnim načrtovanjem pogoje za kvalitetnejši, širši in enakomernejši dotok blaga.
Centralna skladišča Jeklotehne so v Mariboru, regional na pa v Sisku, Izoli in Murski Soboti in merijo 43.000 m2 pokritih in 85.000 m2 odprtih skladiščnih površin.
Najsodobnejše skladišče je vsekakor v Bohovi pri Mariboru, kjer je Prodajni center Jeklotehne. Delo v skladišču je povezano z uporabo najsodobnejše skladiščne in transportne mehanizacije, kar občutno zmanjšuje čas, ki je potreben za realizacijo naročila, pripomore pa tudi k humanizaciji delovnih procesov.
PRISOTNOST JEKLOTEH-NE V PREKMURJU
Mariborska Jeklotehna je prisotna na prekmurskem
področju že več kot desetletje. Začelo se je z nakupom skla-diščno-prodajnih površin ob Cvetkovi ulici v Murski Soboti, kjer je bila sprva poslovna enota, ki se je razširila v temeljno organizacijo. Po najvažnejši organizacijski shemi Jeklotehne delujejo v Murski Soboti štiri poslovne enote, in sicer PE temeljna organizacija
BEOGRAD, 11000 NOVI BEOGRAD II. BULEVAR 113
NOVI SAD, 21000 Novi Sad, Dunavska 15
ZAGREB, 41000 Zagreb, Rapska 27
SARAJEVO, 71000 Sarajevo, Ul. Darovaoca krvi 21
KRAGUJEVAC, 34000 Kragujevac, Kragujevački odred 24
SKOPJE, 91000 Skopje, Ul. Veljka Vlahoviča 20
LJUBLJANA, 61000 Ljubljana, Titova 38
MAROKO, 5 Rue Emile Dubloye, Casablanca
Veleprodaja, Elektro in Merkur ter sektorju zunanje trgovine. V zadnjem času pestijo Jekloteh-no prostorski problemi, saj prav v okolici poslovnih prostorov precej gradijo in s tem zmanjšujejo operativni prostor v Cvetkovi ulici.
TRGOVINA NA DROBNO
Prodaja na drobno v Mariboru, Murski Soboti in Slovenski Bistrici poteka v okviru temeljne organizacije Merkur. Preostali del trgovine na drob-, no je združen pri temeljnih organizacijah v Sisku in Izoli za
njihovo gravitacijsko področje.
Temeljna organizacija Merkur opravlja dejavnost trgovine na drobno preko lastne trgovske hiše, klasičnih prodajaln, sodobne ^vtohiše s servisom za motorna vozila in s servisom za popravilo gospodinjskih aparatov. V srednjeročnem planu načrtujejo razširitev trgovske hiše Merkur, gradnjo
tehnične blagovnice v Prodajnem centru v Bohovi in posodobitev poslovnih prostorov v Mariboru. Sedanja in prihodnja prizadevanja prodaje na drobno so usmerjena v zadovoljevanje potreb končnega uporabnika. Vsaka temeljna organizacija v prodaji na drobno prilagaja svojo ponudbo celotnemu prodajnemu programu Jeklotehne.
ZUNANJA TRGOVINA
Dejavnost zunanje trgovine opravlja mariborska TOZD Veleprodaja in to izvoz, uvoz in
zastopanje tujih firm.
Izvoz postaja vedno pomembnejša dejavnost v Jeklotehni in po obsegu presega izvoz. Poleg tradicionalnih zahodno in vzhodno evropskih tržišč je pozornost usmerjena v države v razvoju. Najpomembnejša tržišča za Jeklotehno so v severovzhodni Afriki in na srednjem vzhodu. Za to področje deluje predstavništvo v Maroku in skupno predstavništvo konzorcija v Kuvajtu.
Glavni izvozni izdelki so predmeti črne in barvne metalurgije, prehrambeni izdelki in izdelki splošne porabe.
Jeklotehna uvaža tiste izdelke, ki jih domača industrija ne izdeluje oziroma jih ne izdeluje v zadostnih količinah. Pri uvozu opreme je najpomebnejši uvoz strojev za obdelavo kovin, za katerega ima Jeklotehna sklenjen dolgoročni kreditni aran-žman.
REZULTATI POSLOVANJA
S skoraj tremi milijardami poslovnih sredstev je Jeklotehna v letu 1980 ustvarila 8,24 milijarde dinarjev celotnega prihodka in 657 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka.
S tolikšnim prometom se uvršča Jekootehna med vodilne trgovske organizacije v SR Sloveniji, saj je bila v letu 1979 po celotnem prihodku uvrščena na 11. mesto med vsemi delovnimi organizacijami in na 5. mesto med delovnimi organizacijami s področja trgovine.
V poslovalnici JEKLOTEHNE v Cvetkovi ulici v Murski Soboti je bogata ponudba najrazličnejšega blaga.
Poslovna enota KMETIJSKA MEHANIZACIJA IN ŠIROKA POTROŠNJA ter oddelek gradbenega materiala JEKLOTEHNE v Murski Soboti.
STRAN 15 ’ *
vestnik, 15: oktobra 1^1
šport
m strelstvo khb rani
LEP USPEH RAJKA ROBNIKA
IV Velenju je bilo izbirno tekmovanje pionirjev v K streljanju z zračno puško za sestavo slovenske reprezen- I tance. Tekmovanja seje udeležil tudi Rajko Robnik, član a strelske družine Rudar Presika in dosegel lep uspeh. Z
I odličnim rezultatom 364 krogov od 400 možnih je osvojil  g prvo mesto in se tako uvrstil v reprezentanco Slovenije, ki   je sodelovala na tekmovanju Alpe-Adria v Celovcu v H Avstriji. Tudi na tem tekmovanju seje izkazal, saj je med  posamezniki s 354 krogi osvojil prvo mesto in tako pre-  | magal vrstnike iz Koroške, Julijske krajine in Slovenije. 
Robnik pa je tako tudi pripomogel, daje reprezentanca
	Slovenije ekipno osvojila prvo mesto.
	Z doseženima rezultatoma je Rajko Robnik dokazal, g
daje izredno talentirani strelec, ki bi-se lahko ob primerni
I strokovni in finančni podpori razvil v vrhunskega strelca, n Zal pa občinska strelska zveza Ljutomer nima dovolj  denarja, da bi mu omogočila hitrejši napredek.
LR. Kapun B
— OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU MURSKA SOBOTA --
SOLIDNA UDELEŽBA
V soboškem parku je bilo občinsko prvenstvo v krosu, na katerem so nastopili tekmovalci vseh starostnih kategorij, pripravila pa sta ga atletski klub Pomurje in ZTKO Murska Sobota. Po najboljših deset iz vsake kategorije seje uvrstilo na pomursko prvenstvo v krosu.
Rezultati — zmagovalci: ml. pionirji — Slivnjek (Mač) in Gaber (MŠ I); ml. pionirke — Kardoš (G. Petr) in Grabar (Tiš); St. pionirji — Rantaša (MS III) in Režonja (ŠC); St. pionirke — Kralj (ŠC) in Titan (Bak); Ml. mladinci — Baler (Blisk); Ml. mladinke — Majer (Pom); St. mladinci — Zver (Pom); St. mladinke — Gomboc (ZŠ); Člani — Flisar (Panonija), Kukec (Mura) in Gumilar(Pom); Članice— Moršič, Kapun, Ferčak (vse ZŠ).
w OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU LJUTOMER -
NASTOPILO 460 TEKAČEV
ZTKO in ŠSD ljutomerske gimnazije sta pripravila občinsko prvenstvo v krosu, na katerem je sodelovalo 460 atletov in atletinj. Prvi trije iz vsake kategorije so prejeli diplome.
Rezultati — zmagovalci: Pionirji — Smodiš (Cven), Pionirke — Kovačič (Cez); ML pionirji — Habjanič (I. C.) m Kolman (Raz); Ml. pionirke — M. Kovačič (Cez) in J. Kovačič (Cez); St. pionirji — Tršavec (I. C.) in Majcen (Ver); St. pionirke — Koki (Gimn) in Flinčec (Raz); Ml. mladinci — Smolkovič (Marles); Ml. Mladinke — Potočnik (Gimn); St. mladinci — Munda (Simentalka); St. mladinke — Novak (Gimnazija).
T. Ficko
- HOKEJ NA TRAVI --------
Bratstvo ni nastopilo
V nadaljevanju prvenstva v medrepubliški ligi je Zagreb v Murski Soboti premagal Pomurje z 2:1. Gol za Pomurje je dosegel Zelko. Sodila pa sta Leljak in Devčič iz Zagreba.
Srečanje med Lipovci Tn Bratstvom iz Zagreba pa seje končalo s 3:0 b. b., ker Zagrebčani niso prišli v Mursko Soboto.
— KOŠARKA -------------
Pomurje: Marles 66:70
V polfinalni pokalni tekmi na območju Slovenije za ženske je drugoligaška ekipa Marlesa iz Maribora v Murski Soboti premagala domače Pomurje. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 16, Koren 15, Šeruga 12, Šiško 9, Kardoš 6, Benko 4 in Gregor 4. Sodila sta Camplin iz Murske Sobote in Vahen iz Ruš.
f ŠPORTNI OBRAZI —------ F
ČABA LAZAR PERSPEKTIVNI SPEEDWAYIST
Avto-moto društvo Gorenje-Varstroj Lendava je v kratkem času delovanja vzgojilo nekaj perspektivnih mladih tekmovalcev. Med te sodi prav gotovo tudi triindvajsetletni Čaba Lazar, zaposlen kot strojni ključavničar v delovni organizaciji Goren je-Varstroj Lendava.
Prvič je začel tekmovati v lanskem letu v drugi ligi, kjer je presenetljivo, vendar zasluženo osvojil prvo mesto. Prav tako je uspel v kvalifikacijah in se uvrstil v prvo ligo, med najboljše jugoslovanske speedwayiste. Izkazal se je tudi na prvi letošnji kvalifikacijski dirki za prvo ligo, ki je bila pretekli mesec v Peti-sovcih, kjer je z osvojenimi 15 točkami zmagal. Svojo vrednost Pa je pokazal tudi na nedavni Mednarodni dirki v speedway u v Petišovcih za IV. Zlato čelado, kjer seje poleg Vlada Kocuvana kvalificiral v četrtfinale.
Čaba Lazer torej sodi med zelo perspektivne tekmovalce
speedwaya. Z vestno vadbo in ob strokovni pomoči izkušenega trenerja Štefana Kekeca pa se lahko v prihodnje še bolje uveljavi tudi v mednarodnem me-
NAMIZNI TENIS — I. ZVEZNA LIGA —
VISOK PORAZ V DERBIJU
V prvem kolu prve zvezne lige, v kateri spet igrajo po starem načinu izpred treh let, so Sobočani gostovali v Mariboru in doživeli nepričakovano visok poraz. Sobočani si v letošnji sezoni ne morejo obetati nič dobrega in pravi podvig bi bil, če bi se uspeli obdržati v ligi, saj so ostali brez kompletne odlične lanske ekipe (Kovač, Horvat, Pavič). Vsi igralci so namreč v JLA. Poleg tega pa je ekipa, ki bo v letošnji sezoni branila barve Sobote, v zvezni ligi še vse premalo pripravljena na zvezno tekmovanje, temu pa so vzrok nekatere objektivne pa tudi subjektivne okoliščine.
Tako v srečanju z dobro pripravljenimi Mariborčani ni bilo možnosti za uspeh, kljub temu pa so kar pet srečanj izgubili z 1:2. Veren je v vseh treh partijah zmagal v prvem setu, potem pa mu je zmanjkalo moči za končni uspeh, edino zmago pa si je priboril najmlajši član ekipe Maras, ki je premagal najboljšega mladinca Jugoslavije Podleska. Sobočanom sicer ne gre očitati, da niso bili borbeni, vendar je bila razlika v količini treninga in kvaliteti le
prevelika, da bi se z borbenostjo lahko vse to nadoknadilo. V naslednjem kolu v soboto igrajo doma z Vojvodino iz Novega Sada ter v nedeljo z državnim prvakom Spartakom iz Subotice.
Rezultati: MARIBOR—SOBOTA 8:1 (Klinger—Šercer 22:20, 22:20; Frank—Veren 16:21, 23:21, 21:11; Podlesnik—Maras 12:21, 22:24; Frank—Šercer 21:12, 21:16; Klinger—Maras 21:12, 21:13; Podlesnik—Veren 11:21, 21:16, 21:16; Frank—Maras 21:18, 18:21, 21:18; Podlesnik—Šercer 22:20, 18:21, 21:17; Klinger—Veren 20:22, 21:14,21:14).
Vjesnik Spartak Vojvodina (NS) Olimpija Maribor Partizan Bosna Industrogradnja Vojvodina (BG) Sobota

— NAMIZNI TENIS - I. REP. A LIGA -----------—
USPEŠEN ZAČETEK
V Zalogu je bil prvi turnir moške republiške lige, na katerem sta obe pomurski ekipi zaigrali dobro in so se Sobočani plasirali v skupino, katere člani bodo na naslednjih turnirjih igrali od 1. do 4. mesta, Lendavčanji pa od 5. do 8. mesta. Pri Sobočanih je po dolgem času spet zaigral veteran Fridrih, ob najboljšem Šercerju pa sta Uspešno igrala mlada Močan in Kovač. Pri Lendavčanjih je bil najboljši Zajtl, dobro pa sta igrala Golenko in Rošič.
Rezultati: SOBOTA—LENDAVA 5:3, Ilirija 2:5, Kemičar 2:5, Triglav 5:0, Kajuh 5:0, Fužinar5:2, Maribor 5:4; LENDAVA—Kemičar 3:5, Kajuh 5:2, Triglav 1:5, Fužinar 5:3, Ilirija 1:5, Maribor 5:2.
M.U.
— SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ---------------
REMIJI MURE, NAFTE IN LJUTOMERA
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi so pomurski ligaši gostovali in iztržili po eno točko. Mura je v Trbovlju igrala z Rudarjem brez golov 0:0. Nafta je v Kopru dosegla rezultat 1:1. Gol za Nafto je dosegel Banotai. Ljutomer pa je v vzhodni skupini slovenske lige igral s Kovinarjem v Mariboru-2:2. V naslednjem kolu igra Mura doma s Stolom, Nafta s Triglavom, Ljutomer pa gostuje v Rogaški Slatini. “
—- SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA —--------------
ZOPET ZMAGA POLANE
V slovenski rokometni ligi so Polančanke zopet dosegle uspeh v' Šmartnem, kjer so premagale'domačo ekipo 22:16. Največ golov za Polano so dosegle: Hozjan 11, Toplak in Virag po 3. Rokometaše Poleta je porazil Usnjar ,v Šmartnem z rezultatom 11:17. Najučihkovitejša.st-a bila Benko s 5 in Merčnik s 4 goli. V drugi slovenski rokometni ligi sta bila oba pomurska ligaša uspešna. Krogje premagal Krmelj 28:22, Bakovci pa Radeče 23:12.
V naslednjem kolu igra Polana doma z Olimpijo, Polet pa z Branikom iz Maribora.
— POMURSKO PRVENSTVO V KROSU-------------------------
Sodelovalo 170 atletov in atletinj
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je bil organizator pomurskega prvenstva v krosu, na katerem je sodelovalo okrog 170 atletov in atletinj iz vseh štirih pomurskih občin.
Rezultati — Ml. pionirji (69): 1. Tibaut (Le), 2. Smej (Le), 3. Bojnee (Le); (68): — L Žlebič(MS), 2. Razlag (Lju), 3. Gaber (MS); ML pionirke (69): 1. Žižek (Le), 2. Stefanec (MS), 3. Kardoš (MS) — (68): L Kovačič (Lju), 2. Kuzma (GR), 3. Belšak (Lju); St. pionirji (67): L Rantaša (MŠ), 2.Tršovec (Lju), 3. Markovič (Lju), (66): 1. Režonja (MS), 2. Fujs (MS). 3. Markoja (Le); St. pionirke (67): 1. Mutvar (MS), 2. Horvat (Le), 3. Totan (MS), (66): 1. Kralj (MS), 2. Simončič (Lju), 3. Bore (MS); Ml. mladinci: 1. Baler (MS), 2. Horvat i.n3. Potočnik (oba MS); Ml. mladinke: L Majer, 2. Gašper, 3. Grajfoner (vse MS); St. mladinci: 1. Zver (MS), 2. Munda (Lju), 3. Tomovič (MS); St. mladinke: 1. Gomboc, 2. Jerebic, 3. Rantaša(vse MS); Člani: 1. Flisar.2. Koudila,3. Kukec (vsi MS), Članice: L Moršič, 2. Koren, 3. Kapun (vse MS), JLA: 1. Čulk, 2. Dordevič, 3,-Tutič (vsi Le).
— JUDO - II. POZ. TURNIR PIONIRJEV ---------‘-------
Sodelovalo 61 tekmovalcev
V Lendavi je bil drugi pozivni turnir v judu Pomurja za pionirje, na katerem je nastopilo 61 tekmovalcev.	$
Rezultati — do 28 kg: 1. Pintarič (So). 2. Breznik (Le), 3. Kendžur (Le) in Horvat (So); do 32 kg: L Duh (So),2. Olaj (Le), 3. Mušuč (Lju) in Beznec(So);do35 kg: L Perš(So), 2. Lešnjek (Le), 3. Peček in Kos (So); do 38 kg: L Korošak (Lju), 2. Šooš (So). 3. Škerjanec (Lju) in Pintarič (So); do42 kg: 1. Zajtl (Le). 2. Kavčič (Lju)3. Šubič (Le) in Slavinec (Lju); do 46 kg: L Vrdjuka (So), 2. Koleš(So), 3. Petkovič in Hajdinjak (Le); do 52 kg: L Legen (So), 2. Jaklin (Le), 3. Jarni (Lejm Hozjan (So); do 58 kg: L Benkič (So), 2. Lebar, 3. Tratnjek in Horvat (vsi So).
V so.boto bo v M. Soboti v počastitev občinskega.praznika tekmovanje pionirjev v judu za naslov pomurskega prvaka.
in zbliževanja
Partizan Bakovci, dobitnik številnih priznanj, med drugim tudi Bloudkovega priznanja, ki v zadnjih letih posveča posebno skrb športni rekreaciji krajanov, je bil ob pomoči krajevne skupnosti in pod pokroviteljstvom tovarne Mura iz Murske Sobote organizator letošnjih finalnih iger krajevnih skupnosti soboške občine. Organizacija finala je bila Bakovčanom poverjena ob praznovanju desetletnega uspešnega dela na področju športne rekreacije. Ob številnih gledalcih, ki so se zbrali v Bakovcih. je igre odprl predsednik sveta KS Bakovci Alojz Smodiš, kije med drugim poudaril, da igre krajevnih skupnosti nimajo le tekmovalnega pomena, temveč predvsem pomen zbliževanja spoznavanja in sprostitve. Pred pričetkom tekmovanja pa je udeležence iger pozdravil predstavnik Partizana Pobrežje iz Maribora, s katerim Partizan Bakovci tesno sodeluje, in izročil spominsko darilo. Zatem pa je skupina mladink iz Maribora prikazala ritmične vaje. Igre krajevnih skupnosti so'ob prijetnem vodenju Mita Trefalta in Evgena Titana lepo uspele, Bakovčarji na čelu s predsednikom Partizana Jankom Rožmanom pa so se še enkrat izkazali kot odlični organizatorji športno-rekreacijskih prireditev.
Na finalnih igrah krajevnih skupnosti soboške občine v Bakovcih je sodelovalo šest krajevnih skupnosti: Bogojina, Dokležovje, Lipovci, Puconci, Tišina in Bakovci. Tekmovali pa so v devetih disciplinah. Največ uspeha so imeli predstavniki KS Tišina, ki so v skupni uvrstitvi prepričljivo zmagali.
Rezultati — žaganje drv: 1. Bakovci, 2, Tišina, 3. Dokležovje; Tek v vrečah: I. Tišina. 2. Puconci. 3. Bogojina; Met kamna: 1. Lipovci 28.5 metrov, 2. Bogojina, 3. Bakovci; Prevoz vode: 1. Tišina, 2. Bakovci. 3. Puconci; Pikado: 1. Dokležovje 73 krogov, 2. Tišina. 3. Bogojina; Streljanje z zračno puško: L Tišina 6 makaronov, 2. Bakovci, 3. Puconci; Slalom z žogo: 1. Tišina, 2. Bogojina, 3. Lipovci; Sestavljanje kmečkega voza: 1. Lipovci 2,55 minute, 2. Bogojina, 3. Bakovci; Vlečenje vrvi: 1. Tišina, 2. Bogojina, 3. Dokležovje.
Skupni vrstni red: 1. Tišina 52 točk, 2. Bakovci 36,3. Bogojina 35, 4. Lipovci 32. 5. Puconci 25 in 6. Dokležovje 23 točk.
Feri Maučec
-- STRELSTVO •----------------------------------
Vodi SD Noršinci
V občinski strelski ligi Murska Sobota so odigrali 4., 5. in 6. kolo. Po šestem kolu vodi SD Noršinci (3.911 krogov) z 12 točkami pred SD Graničar Cankova (3.395) z 10, SD Mura (3.393) z 10 točkami, obe družini sta bili enkrat prosti. Sledijo: SD Grafičar (3.918) 8, SD Panonija — enkrat prosta (3.462) 8, SD K. Kučan Križevci (3.294) — enkrat prosta 6, SD Ledava Skakovci (3.275) — enkrat prosta 6 točk, SD K. Flisar Tišina (3.951)4 točke, SD St. Kovač Beltinci, SD Gančani, SD Gederovci in SD Boris Kidrič, vsi imajo po 2 točki. SD Goričko Kančevci pa še ni nastopila.	, ,
— KOLESARSTVO ----------------------------------
NAJBOLJŠI RADENČANI
V počastitev praznika radgonske občine je bila v Gornji Radgoni prva kolesarska dirka za prvenstvo Gornje Radgone. Največ uspeha so imeli predstavniki Radenc, ki so zasedli več prvih mest.
Rezultati — Pionirji D: L Koler(GR), 2. Klemenčič (GR); Pionirji C: L Zver (Radenci), 2. Korošec (GR); Pionirji B: 1. Lampe (Radenci), 2. Marinič, 3. Boškovič (oba Radenci); Pionirji A: L Rantaša, 2. To-polnik. 3. Lipovec (vsi Radenci); Pionirke: 1. Sčap. 2. Rožanc. 3. Lamut (vse Radenci); Mladinci: 1. Iskra; Člani — rekreativci: L Koler, 2-Sčavničar (oba GR), 3. Kavaš (Beltinci).
NOGOMET
L MNL M. Sobota
Rezultati — 7. kolo
Dokležovje : Radgona 2:2
Bakovci : Rakičan 2:1
Lipa : Beltinka 1:5
Veržej : Tešanovci 2:3 Rogašovci: Puconci 2:0 Čarda : Tišina 2:3
II.	MNL M. Sobota
Rezultati — 6. kolo
Bogojina : Vrelec 7:0
Gančani : Pušča 4:1
Ižakovci : Romah 1:0
Grad : Melinci 3:0
III.	MNL M. Sobota
Rezultati — 6. kolo
Selo : Slaveči 6:2
Prosenjak. : Cankova 1:1
Filovci: Križevci 9:1
Bratonci: Tromejnik 3:2
L ONL Lendava
Rezultati — 7. kolo
Hotiza : Nedelica 4:1
Črenšovci: Dobrovnik 1:3
Petišovci : Panonija 3:2
Graničar : Olimpija 0:0
Mladost: Nafta 1:3
Borba : Turnišče 3:0
II.	ONL Lendava
Rezultati — 7. kolo
Polana : Renkovci 3:4
Pince : Mostje 0:2
Lakoš : Bistrica 2:3 Zvezda : Odranci 0:10
— KEGLJANJE
STERŽAJ-GROF TRETJA
Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru je bilo republiško mladinsko prvenstvo v kegljanju, na katerem "a doseela len usneh
Steržaj—Grof, ki sta s 1679 podrtimi keglji (Grof 845, Steržaj 834) o-svojila tretje mesto.
fk
^ESTNIK, 15. OKTOBRA 1981
STRAN 17
FINALNE1GRE KS V BAKOVCIH -
Igre sprostitve in zbliževanja
TOZD „BUSK" MURSKA SOBOTA
Čestitamo občanom soboške občine ob njihovem prazniku in priporočamo svoje dejavnosti!
Zagreb, prodajalna 209
Izložbena okna soboške poslovalnice Standard konfekcije so vedno privlačno urejena.
SE PRIPOROČAMO CENJENIM KUPCEM ZA NAKUP MODNE ŽENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE < KONFEKCIJE. DAJEMO TUDI POTROŠNIŠKE KREDITE ZA NAKUP NAŠE KONFEKCIJE.
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE MURSKA SOBOTA IN SE PRIPOROČAMO ZA NAKUPI
SOZD KEM A OD MARIBOR
A >01 dušiteRuse isola
TOZD PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA
Pucrnici nMa
6920? tari, telefon (069)^520,72521
USPEŠNA PROIZVODNJA IN PREDELAVA KREMENČEVIH PESKOV
Kljub težjim gospodarskim pogojem, ugotavljamo tudi letos pravilnost naše proizvodne usmeritve. Podatki o osemmesečnem poslovanju so ugodni. Planirana proizvodnja je dosežena v višini 70.883 ton, kar predstavlja povečanje, v primerjavi z lanskim letom, za 21 odstotkov. Doseganje tako ugodne proizvodnje je omogočilo racionalno trošenje delovnega časa, povečanje
Dolgoletna osnovna dejavnost TOZD je proizvodnja naravnih kremenčevih peskov v frakcijah od 0—100 mm v vlažnem in suhem stanju. Zaradi izredne kakovosti so ti peski vsestransko uporabni. Posebno so poznani in iskani filtrski peski, peski za proizvodnjo ferosilicija in fero-mangana, za peskanje, livarstvo, za industrijo gradbenega materiala in gradbeništvo kot okrasni kamen.
Kvalitetna mineralna surovina, raziskana surovinska baza, zahteve tržišča in vedno težji pogoji pridobivanja kvalitetnega dohodka, so narekovali, da smo v naših planih morali dati prednost novi proizvodnji — finalizaciji kremenčevih peskov. V zadnjih dveh letih smo z vključevanjem zunanjih sodelavcev uspeli razviti proizvodnjo novih proizvodov, predvsem tistih, katere se je doslej v celoti uvažalo. To je tudi osnova za hitrejši in kvalitetnejši prehod za intenzivnejšo finalizacijo.
HIDROTES-PLUS je eden iz palete hidroizolacijskih mas., ki jih izdeluje TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci.
produktivnosti in kvalitetno vzdrževanje proizvodnih naprav, kar je omogočilo nemoten potek proizvodnje.
Skladno s proizvodnjo se je letos povečala tudi prodaja vseh proizvodov. Prodajo smo dosegli v višini 74.134 ton, kar predstavlja povečanje v primerjavi z lanskim letom za 17 odstotkov.
Sodelovanje na nedavnem jugoslovanskem sejmu grad
beništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni, nam je pokazalo, da so naši proizvodi zelo zanimivi in iskani za potrebe gradbene operative, kar nam jamči uspešno prodajo in razvoj tudi v prihodnje.
V naslednjem srednjeročnem razvojnem obdobju načrtujemo le umirjeno rast, proizvodnje peskov ter prodoren razvoj na področju finali-zacije.
V ta namen je tudi planirana naša investicijska aktivnost, s težiščem gradnje sodobnega obrata za proizvodnjo mas, ki bo zagotavljal visoko kvaliteto in učinek 'ter izgradnjo sodobne separacije in odpiranje novega odkopa na raziskanem — perspektivnem ležišču kremenčevih peskov.
Želimo predstaviti naše nove .proizvode, ki se zelo uspešno uporabljajo v hidroi-zolacijske namene in za izdelavo kvalitetnih industrijskih tal.
— Na bazi kremenčevih peskov in korunda so izdelane mase TAL M/2 osnovni, TAL M/2 sanacijski in TAL M/2 kvarc, ki so kot visoko-odporni beton, primerne za industrijska tla in povsod tam, kjer se zahteva velika odpornost proti mehanskim obrabam in obremenitvam.
— Vodoneprepustna masa KIDROTES-plusje izdelana na podlagi kremenčevega peska in aditivov. Natančno izbrana granulacija kremenčevega peska in aditiva omogoča vodotesnost, obenem pa difuzijo in dihanje materialov na katerih je nanešen Hidrotes-plus. Uporablja se za zaščito kletnih prostorov, bazenov, rezervoarjev za vodo, podvozov, tunelov in na podobnih mestih, kjer se pojavlja vlaga. Za hitro zapiranje vdora vode v objekte, se uspešno uporablja HIDRO-ZAT.
— Dodatek za proizvodnjo penobetona ADITIVPB izboljšuje lastnosti lahkega agregata (perlit), omogoča znatno boljše in lažje mešanje, transport s pomočjo črpalke, kakor tudi lažje vgrajevanje lahkih betonov. Popolnoma je eliminirano izdvajanje lahkega agregata zaradi manjše specifične teže, kakor tudi izdvajanje vode (bleeding)
Lahkoagregatni penobe-ton uporabljamo pri izdelavi raznih izplacijskih betonov, kot na primer beton na ravnih strehah, ki se uporablja kot polnilo za zidove, vseh vrst podložnih betonov, pred-fabriciranih nosilnih elementov za katere se pogojujejo termično izolacijske lastnosti in mala specifična teža.
STRAN 18
VESTNIK, 15. OKTOBRA 19*
kronika________________________
Družinska tragedija na Hotizi
V nedeljo, 11. oktobra, ob 16. Uri se je zgodila na Hotizi izredno huda prometna nesreča. Prometni inšpektor UNZ Viljem Cerpnjak je celo izjavil, da tako težke nezgode v Pomurju doslej še ni bilo! 36-letni Ladislav Imre s Kapce 103 se je peljal z osebnim avtom opel ascona iz Lendave proti Murski Soboti. V avtu sta se peljala sopotnika Branko Prša iz Kota 44 in Martin Oletič s Hotize 107. Miličniki so ugotovili, da je Imre zapeljal v ovinku pri domačiji številka 154 čez črto na levo, in to v hipu, ko se je nasproti pripeljal z zastavo 750 26-letni Alojz Šalika iz Gaberja 159. Vozili sta silovito čelno trčili. Na kraju nesreče so umrli: Alojz Šalika, njegova 22 let stara žena in voznikov oče 56-letni Matija šalika. Med prevozom v bolnico pa je za posledicami hudih poškodb podlegla voznikova 6-me-sečna hčerka Anita. Prometna nesreča na Hotizi je torej terjala 4 življenja ene družine! Zvedeli smo, da sta težko ranjena tudi Branko Prša in Martin Oletič, ki sta v bolnici v kritičnem stanju. Voznik, ki je po dosedanjih ugotovitvah zakrivil nesrečo, je le lažje poškodovan.
Ob tej hudi prometni nesreči pa kaže zapisti še tole: miličniki, ki so obravnavali nesrečo, so s posredi vanjem milice Lendava zahtevali, naj takoj pripelje vozilo pogrebnega zavoda Lendava. Od tam so dobili sporočilo, da v Lendavi ni dežurne službe, voznik, ki ima ključe od mrliškega avta, pa ni dosegljiv. Nato so klicali pogrebni zavod v Mursko Soboto, vendar tudi tu ni bilo nič boljše; voznika in ostale je bilo treba poiskati na domu, čas pa je tekel. Šele okrog 20. ure so ponesrečence naložili v avto in jih odpeljali v mrliško vežo. Na cesti so torej ležali dobre 4 ure. Družinska tragedija na Hotizi
ni le boleče odjeknila med prebivalstvom, ampak zastavlja tudi nekaj vprašanj: Doklej bomo vozniki motornih in drugih vozil kršili cestne predpise in s tem ogrožali življenj? Kdaj bodo ustrezne službe, v tem. primeru reševalna in pogrebna, bblje organizirane?
Poglejmo še druge nezgode! 6. oktobra je 33-Ietna Marija' Mencinger iz Večeslavec peljala na traktorju delavce, ki so šli obirat grozdje. Med potjo je ugotovila, da je zgrešila pot, zato je hotela vozilo obrniti. Tedaj se je priklopnik nagnil in na tla so padli: Štefan Recek, Večeslavci 5, Ana Rogan, Večeslavci 10, in Ema Benkič, Večeslavci 1. Hudo poškodovane so prepeljali v bolnico.
32-letni Rudolf Maje s Kuzme 72 je 6. oktobra naredil vrsto prometnih prekrškov: s tovornjakom Avtoradgone je na lokalni cesti na Bistrici najprej podrl kolesarja 42-
Osebni avto zastava 750, v katerem se je peljala iz Velike Polane, kjer je bila na_ obisku, družina Salik iz Gaberja. Nihče izmed štirih ni preživel. Foto: Š. Abraham.
letnega Štefana Balažiča, nato pa več ograj, nazadnje pa je zadel ob traktor. Skupne škode je za 22 tisoč dinarjev. Strorilca so izsledili delavci oddelka milice v Rogašov-cih.
7.	oktobra se je zgodila prometna nesreča v Razkrižju. Ivan Debelak iz Ljubljane, Rakova jelša 3, je v • Razkrižju pripeljal v desni ovinek po levi strani ceste in tako zaprl pot nasproti vozečim vozilom. Prvi dve sta se mu nekako izognili. Naslednje, ki ga je vozil Jože Rajner iz Apač, pa je treščilo v pred seboj vozeč avto in je nastala škoda za 100 tisočakov. Sreče ni imel tudi Karel Gomzi iz Dolge vasi 151, saj je treščil v Rajnerjev avto. Škoda znaša 80 tisoč dinarjev. Debelaka so miličniki prijeli v Ormožu.
37-letni Geza Breskovič s Hodoša se je hudo ponesrečil s traktorjem, ko je oral njivo; zapeljal je po strmini navzdol in se prevrnil. Pri
tem je dobil hude poškodbe po glavi in pretres možganov. Gmotna škoda na traktorju znaša 50 tisočakov.
8.	oktobra je Stanko Trstenjak iz Krapja s kombajnom, ki ga je vlekel traktor, trgal in ličkal koruzo. Pomagala mu je 14-letna hčerka Z. T., ki je po njivi pobirala koruzne storže in jih metala v zaboje kombajna. Bila je neprevidna, saj je na nevarno mesto segla z roko, da bi tako popravila zamašene storže. Stroj ji je zagrabil prste in jih hudo poškodoval. V bolnici so jih morali odrezati.
Ladislav Muršič iz Lendave, je 7. oktobra, ko je bil na lovu, pozabil vzeti naboj iz puške risanice. Orožje je dal v avto in se odpeljal v Gaberje pomagat ličkat koruzo. V avto sta smuknila njegova otroka in 3-letni Bojan je pritisnil na petelina. Naboj je prebil karoserijo in zadel Julijano Sakač v mezinec leve roke, drobci pločevine pa so poškodovali Štefana Benea, saj so mu zleteli v trebuh, levo stran prsi in v glavo. Oba so prepeljali v bolnico.
10.	oktobra je 70-letni Henrik Lenarčič iz Petanjec pomagal pri Štiblarjevih pri mletju koruze; stal je na traktorski prikolici in z vedrom zajemal zrnje ter ga dajal sodelavcu, ki gaje sipaval v drobilec. Lenarčič je okrog 19. ure izgubil ravnotežje in padel na betonska tla. Zaradi poškodb so ga kmalu odpeljali v bolnico, kjer je naslednji dan navsezgodaj umrl.
V prejšnji številki Vestnika smo poročali o prometni nesreči v Se-govcih, ko je 75-letna Milka Lebar s kolesom izsiljevala prednost pred voznikom osebnega avta. Zapisali smo, da je ob trčenju dobila hude poškodbe. Bile so zares hude, saj je zaradi njih 8. oktobra v bolnici jmrla.
Š. S.
ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI:
Horvat Jolanka, Prešernova 6, Murska Sobota (namesto venca pojojni Kolar Mariji iz Hrastje Mote) — din 1.000,00; Občinska konferenca SZDL Lendava (namesto venca na grob tov. Borisa Varge iz Radenec) — din 1.500,00; Potrošnik TO VP — sind. org. (namesto venca na grob pok. materi od Šimonka Dežo) — din 500,00; Potrošnik TO IZ-sind. org. (namesto venca na grob pok. materi od Podlunšek Darinke) — din 500,00; ABC Pomurka ZT Murska Sobota (namesto venca za Novak Ludvika st.) — din 500,00;
Darovalcem se zahvaljujemo!
Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297
TEKSTI L
TOZD TMASZ
„TEKSTIL" Ljubljana -
TOZD „Pletilstvo" Prosenjakovci
»PLETILSTVO« Prosenjakovci proizvaja vseh vrst trikotažnih Izdelkov. Predelujejo tehnične tkanine za filtre za suho in mokro filtracijo za zaščito okolja. Njihov pomemben proizvod pa so tudi tehnični filci za avtomobilsko in pohištveno industrijo. Proizvodnja se odvija v Prosenjakovcih in v obratu v Križevcih v Prekmurju.
»TEKSTIL« Ljubljana — TOZD »PLETILSTVO« Prosenjakovci zaposluje okoli 200 delavcev, pri tem je v večini ženska delovna sila. Do konca naslednjega srednjeročnega obdobja načrtujejo, da bodo povečali število zaposlenih od 40 do 50 odstotkov.
Industrijski obrat v Prosenjakovcih je izrednega pomena za hitrejši razvoj manj razvitih krajev ob meji. To je za mnoge, predvsem za žensko delovno silo, edina možnost za zaposlitev daleč naokoli.
Z željo, da bi v »PLETILSTVU« proizvedli še več in da bi bili njihovi izdelki čimboljši, načrtujejo za naslednje srednjeročno obdobje posodobitev proizvodnje. Tako bodo zagotovili tudi boljše pogoje dela in večjo produktivnost.
Proizvodna hala „Pletiljstva" v Prosenjakovcih
Obrat TOZD „Pletiijstvo'' Prosenjakovci
Proizvodni obrat v Križevcih v Prekmurju
PLETILSTVO" PROSENJAKOVCI ISKRENO ČESTITA OB PRAZNIKU . , SOBOŠKE OBČINE!
Cestnik, 15. oktobra 1981
strai
___ TRGOVSKO PODJETJE
w uesna
W	LJUTOMER po. /
IZ KOMPASOVEGA
TRADICIONALNEGA PROGRAMA
ABC POMURKA - TRGOVSKO PODJETJE „VESNA" LJUTOMER p. o.
Ljutomer, Glavni trg 5a
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge
1.	VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
— da ima višjo izobrazbo ekonomsko-finančne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu ali
— da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj
8 let delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnih del in opravil v računovodstvu;
— da izpolnjuje splošne pogoje, predpisane z zakoni.
2.	VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji:
— da ima visoko izobrazbo pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj
— da ima višjo izobrazbo pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
— da izpolnjuje splošne-pogoje, predpisane z zakoni.
Kandidati naj pošljejo vloge v roku 15 dni po objavi v splošni sektor DO.
——————____________________________________________i
VIZ Lendava
TOZD OŠ Vlaj Lajos GENTEROVCI
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
dela in naloge
UČITELJ RAZREDNEGA POUKA
(4. razred)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz Zakona o osnovni šoli in morajo ob-i vladati slovenski in rrjadžar-j ski jezik.
Delovno razmerje se sklene za določen čas (za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu od 2. 11. 1981 dalje) s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vlogo z dokazili o izpolnjevanju izobrazbe dostavijo na naslov: VIZ Lendava, TOZD Osnovna šola Vlaj Lajos Genterovci, 69223 DOBROVNIK.
Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa.
_________________________
CRIKVENICA
je eno najstarejših letovišč na severnem delu Jadrana.
V tem prijetnem mestu z ugodnim podnebjem je Kompas rezerviral za vas hotel THERAPIA, v katerem vam je na voljo poleg udobnih sob s TWC tudi restavracija, kavarna, aperitiv bar, pokriti BAZEN z ogrevano MORSKO vodo in igrišča za tenis v bližini hotela.
Ste odmaknili gorljive predmete od ogrevalnih naprav?
CERTUS MARIBOR, n. sol o., turistično, gostinsko in promotno podjotjn TOZD
AVTOBUSNI PROMET..
Prevozi potnikov v mednarodnem, medmestnem in primestnem prometu, izleti po domovini in inozemstvu, letni oddih, prodaja avtobusnih vozovnic, posredovanje potnih listov in vizumov, informacije, menjalnica.
69000 MURSKA SOBOTA Bakovska 29 telefon: (069) 21-884
Prometna operativa: (069) 21-459
INFORMATIVNE PISARNE:
Murska Sobota — avtobusna postaja tel.: 21-515
Lendava — avtobusna postaja
tel.: 75-002 Gornja Radgona — avtobusna postaja	tel.: 74-098
Radenci — avtobusna postaja
tel.: 73-098
Ste izključili radio in televizor, kadar močno grmi ali pa se za daljši čas odpravljate od doma?
A LH/ Postojna
TOZD
OPREMA IN ORODJA
ROGAŠOVCI
r
Proizvodni program: mešalci za beton, pnevmatski stroji za kovičenje, vozički za talni transport, orodja za predelavo pločevine, raznovrstna orodja za predelavo plastike.
Pnevmatski stroj za kovičenje PSK — 4000
gibi®
Obrat „LIV" Postojna, TOZD Oprema in orodja Rogašovci
83-članski kolektiv LIV Postojna, TOZD OPREMA IN ORODJA ROGAŠOVCI, iskreno čestita ob občinskem prazniku občine M. Sobota.

jesen zima pomlad 81 /82
CENA TEDENSKEGA BIVANJA: 3.150 din — 7 polnih penzionov, turistična taksa, kopanje v bazenu
INFORMACIJE IN PRIJAVE; Kompas Murska Sobota in ostale poslovalnice Kompasa ter pooblaščene turistične agencije
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Osnovnošolski vzgojnoizobraževalni zavod
Murska Sobota,
Trstenjakova 2
RAZPISUJE DELO
Knjižničarja na OŠ Karel Destovnik Kajuh s polovičnim delovnim časom za določen čas do 30. junija 1982.
ZAHTEVA: knjižničar s PA
Hišnika — vodovodnega inštalaterja, sposoben popravil centralne kurjave in mizarskih del na OŠ Edvard Kardelj in OŠ Prekmurske brigade — 3-mesečno poskusno delo.
Hišnika—mizarja na šoli v Krogu, sposoben opravljati tudi vsa druga hišniška dela. 3-mesečno poskusno delo.
Čistilka na OŠ Karel Destovnik Kajuh. Delo dopoldne in popoldne. 3-mesečno poskusno delo.
Delavko v kuhinji v šoli Krog — nepoln delovni čas — 18 tedenskih ur, od 10.30—14. ure.
Razpisni rok do zasedbe delovnih nalog, a največ 14 dni od objave.

Modni salon iz Velenja, obrat v Gradu deluje že od leta 1978 in zaposluje 43 delavcev. Zaposlene so predvsem ženske. Kolektiv je mlad, saj je povprečna starost okoli 24 let.
Kot že sam naziv delovne organizacije pove, izdelujejo v obratu ,,Modnega salona" v Gradu predvsem modne stvari. Ob tem času je proizvodni poudarek predvsem na jaknah in ženskih oblekah, sicer pa izdelujejo še. ženske bluze, pidža-me. Usmerjeni so najbolj na tuja tržišča, trenutno pa največ izvažajo na češkoslovaški trg.
,,Modni salon" Velenje, obrat Grad
Vsem delovnim ljudem in občanom soboške občine iskreno čestitamo ob občinskem prazniku
STRAN 20
VESTNIK, 15. OKTOBRA
Radijski in televizijski spored od 1 6. do 2 2. oktobra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK'
EftPJO m RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKASOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKASOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKASOBOTA MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 —Najlepše želje s čestitkami, in pozdravi,
15.30
Zabavna
18.00
Vključitev
glasba, vmes reklmana sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.50 Tv v šoli: TV koledar. Angleščina, Sodobna hrvaška književnost. 10.00 Tv v šoli: Angleščina, Risanka, Zgo-< dovina, Mali program, Risanka, izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05). 14.25 Beograd: Nogomet Jugoslavija— Italija (mlada reprezentanca) prenos, v odmoru ... 16.15 Tv v šoli: Angleščina, Sodobna hrvaška književnost. 17.15 Poročila. 17.20 Čebelko Hlaček. japonska risana serija. 17.45 Srečanje oktetov 81, 3. del. 18.20 Obzornik. 18.30 Jezik v javni rabi: Imena delavk. 18.40 Sodobna medicina: Elektroni razbijajo temo. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Izsiljevanje na Atlantiku, ameriška nadaljevanka. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 V znamenju. 22.00 Nočni kino: Vrnitev domov, angleški film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik v madžarščini. 17.30 Tv dnevnik. 17.45 Plaviea, otrošk oddaja. 18.15 Mladinski ekran. 18.45 Godba brez not: Codona II. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Družina in družba, dokumentarna, serija. 20.45 Zagrebška panorama. 21.10 Narodna glasba. 21.40 Predstavljamo vam ...
(do 23.40)
TV ZAGREB
8.50 do 12.05 Izobraževalni spored, 14.25 Nogomet: Jugoslavija—Italija, 15.30 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Razlika, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Rijeke, 18.45 Koraki, 19.15 Risanka, č19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 20.55 EPP, 21.00 Bla-keovih sedem, 21.50 Dnevnik, 22.05 Zabavna oddaja.
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
17.30 Dogodivščine Toma Sawyerja. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-op-tikum. 18.30 Mi. 18.49 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Akti X. Y — nerešeno. 21.15 Modna revija. 21.20 Žabji vidiki. 22.10 Reklame in šport.
22.20 Nočni studio.
18.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo po-
poldne, 14.30
Na-
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 —
-Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narod-no-zabavne glasbe, 16.30 — Športna odda-
ja, 16.40
Najbolj
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — ZAPOSLOVANJE V PO-
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00	—
Dnevnik, 16.10 — Nekaj
minut z
16.30 —
15.30
Zabavna
TV LJUBLJANA
jlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
MURJU, 18.00
točje, 18.45 prijetnih utrinkov,
- So-Nekaj
glasbenih
19.00	—
Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00	— Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
8.00 Poročila. 8.05 Glasba za cicibane: Nekaj veselih. 8.25 Beli delfin, francoska risana serija. 8.40 Divja leta, mladinska nadaljevanka TV Beograd. 9.10 Ko utihne šolski zvonec, otroška kontaktna oddaja TV Zagreb. 9.40 Dokumentarna oddaja. 10.10 Pravila Šaha, izobraževalna oddaja. 10.30 T. Hardy: Župan v Casterbridgeu, 1. del an-
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
gleške
nadaljevanke.
11.25 Ljudje in zemlja — ponovitev. 12.25 Poročila (do 12,30). 15.50 Beograd: Nogomet Jugoslavija— Italija (kvalifikacije za SP) prenos; v odmoru Propagandna oddaja. 17.40 Potovanje Charlesa Darwi-na, angleška dokumentarna serija. 18.50 Naš kraj. 19.05 Zlata ptica. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Camelot, ameriški' film. 22.50 Modni utrinki. 22.55 Tv kažipot.
23.15 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Narodna glasba.
17.45 Glasbeni album.
18.00 Resna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gore sveta: Andi. 21.00 Poročila. 21.10 Feljton. 21.40 Športna sobota. 22.00 Be-
mus 81 22.45)
koncert (do
TV ZAGREB
9.30 do 14.00 Izobraževalni spored, 14.45 Pregled sporeda, 14.50 Reportaža, 15.25 Poročila, 15.30Nogomet: Jugoslavija—Italija, 17.45 Pionirji-kurirji, 18.15 Dan kajkavskih popevk, 18.45 Kosem bil vojak . . ., 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Salvo d’Aquisto (film), 21.30 EPP, 21.35 Dnevnik, 22.00 Šahovski komentar, 22.15 Ponočna promenada.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.30 Poročila. 9.35 Živ žav, otroška matineja. 10.25 D. Savkovič: Ljubezen po kmečko, humoristična serija TV Beograd. 11.10 TV kažipot. 11.30 Domači ansambli: Ansambel Mihe Dovžana (za JRT). 12.00 Risanke. 12.15 Kmetijska oddaja. 13.15 Jugoslavija, dober dan (do 13.50). 15.15 Poročila. 15.20 Krvava bajka, jugoslovanski film. 16.40 Ljubljana: Rokomet Jugoslavija : ZRN (za JRT II), prenos; v odmoru športna poročila in propagandna oddaja. 18.10 Sestanek v nebotičniku. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 R. Cvetičanin: Sedem sekretarjev SKOJ-a, 1. del nadaljevanke TV Beograd. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 V znamenju. 21.^0 Športni pregled.
8.45 TV v šoli: TV koledar, Staro naselje. Kultura branja, Muzej hrvatskih arheoloških spomenikov. 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05). 15.30 TV v šoli: Staro naselje, Matematika, Jugoslavija in njena vloga v svetu, Uganka (do 16.35). 17.10 Poročila. 17.15 Ciciban, dober dan: Na obisku pri teti Francki in stricu Tinetu. 17.35 Nobelovci: Kipling, angleška dokumentarna serija. 18.05 Jedrska revolucija: Atom, ta neznanka. 18.35 Obzornik. 18.45 Zdravo, mladi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Dževad Sab-ijakovič: Obisk, drama TV Sarajevo. 21.00 Kulturne diagonale. 21.45 V znamenju.
9.00 TV v šoli: TV koledar, Uganka, Jugoslavija in njena vloga v svetu, Dnevnik 10. 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik, Mali program Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute (do 12.00). 15.40 Šolska TV: Aprilska vojna 1941, Stališče Barryja Commonerja. 17.10 Poročila. 17.15 Lolek in Bolek, 1. del poljske risa-
ne serije.
.teverjan
81, 1. del. 18.00 Pisani svet: Šentviška gora. 18.30 Obzornik. 18.40 Napad na Lož oddaja iz cikla Čas, ki živi. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Odprto za ustvarjalnost. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 C. Brule: Voltaire — ta vražji človek, francoska nadaljevanka. 21.55 V znamenju. 22.10 Za lahko noč z Mar-tialom Solalom, 2. del.
9.00 TV v šoli: TV koledar, 5. državna konferenca KPJ, Zima na otoku Korčula. 10.00 TV v šoli. 10.55 Kragujevac: Velika šolska ura, prenos (do 12.15). 17.25 Poročila. 17.30 Cirkus. 17.55 Romantika proti klasicizmu, angleška dokumentarna serija. 18.25 Obzornik. 18.40 Balet za vsakogar: Balet stopa na svetovni oder, angleška serija. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna, propagandna.oddaja, miniature, V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17. ip TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Neven, otroška oddaja. 18.15 Reportaža. 18.45 Amaterski studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.00 TV dnevnik. 22.15 Pop poligon (do 22.45).
8.55 TV v šoli: TV kole dar. Rojstvo, Od tovarne do potrošnika, Živi svet Jadrana. 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Risanka, Pravljica, Zadnje minute (do 11.55). 16.05 šolska TV: Aprilska vojna 1941, Stališče Barryja Commonerja. 17.35 Poročila. 17.40 Divja leta, mladinska nadaljevanka TV Beograd. 18.00 Mozaik kratkega filma. 18.30 Obzornik. 18.40 Po sledeh napredka. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Bobu bob. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Piranski glasbeni večeri: Pianistka Tadeja Perhavec. 22.55 V znamenju.
T
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Nedeljsko popoldne. 17.30 Mož, ki ga je težko ubiti, ameriški film. 19.00 Risanke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Večer z . . . 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.25 ,,Čovjek bez kafiča”, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.25).
TV ZAGREB
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Pot okoli sveta, otroška serija. 18.00 Miti in legende. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Glasbena medigra. 18.50 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. /.0.50 Zagrebška panorama. 21.10 Iz sporeda TV Novi Sad: Sejem v Debeljači. 21.45 Skag, serijski film (do 22.30)
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja. 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Potovanje skozi čas, malteški dokumentarni film. 20.30 Pesmi o Beogradu. 21.30 Zagrebška panorama. 21.55 Dokumentarna oddaja (do 22.25),
TV ZAGREB
9.00 do 12.15 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Neven, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Varaždina,
18.45
Amatersk i studio,
19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik,« 19.55 EPP, 20.00 Športna sreda, 22.00 Dnevnik, 22.15 non-poligon.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Babičin vnuk, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Evrogoi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Teiesk opija. 21.00 Telesk opija. 21.00 Po izbiri. 22.30 24 ur (do 22.35).
OPOMBA: 16.25—17.40 Šabac: Rokomet Metaio-plastika : Borac
TV ZAGREB
i 9.45 Poročila, 9.55 Glasbeni tobogan, 11.30 Slovenski oktet, 12.00 Risanka, 12.15 Kmetijska oddaja, 13.15 Jugoslavija, dober dan, 14.10 Pregled sporeda, 14.15 Studio 071, 14.15 Mihail — cirkuški pes (film), 16.00 Nedeljsko popoldne, 17.30 Človek, ki ga je težko ubiti (film), 19.00 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Sedem sekretarjev, 20.55 EPP, 21.00 Dok. reportaža, 21.30 Športni spre- ‘
: gled, 22.15 Dnevnik.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA
14.10 Waterrojski most (film). 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Abeceda športa. 17.30 Obalni pirati. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Dva x sedem. 18.25 Dober večer v soboto (Heinz Conrads) 18.50 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. J 9.30 Čas v sliki. 19.50 Šport in reklame. 20.15 Glasba je adut. 21.55 Reklame. 22.00 Šport. 22.20 George Shearing (jazz). 22.40 Rock
15.20 Sledi antilope (film). I6.50 Ena. dva ali tri. 17.35 Lutke. 17.45 Klub seniorjev. 18,30 Mi. 19.00 Avstrija v sliki. 19.25 Religija. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport. 20.15 Bal (opera). 23.00 Religija Drugi program
19.50 Tedenski pregled. 20.15 Mesto zločina. 21.35 Nenavadne zhodbe Roal-da Dahla. 22.00 Šport. 22.15 Chicago 1930 (ser. film). 23.00 Risanka
TV MADŽARSKA
™žarsi«j tv madžarska
8.05 in 14.25 Šolska TV. 11.35 Vitez La Mancha, film. 16.05 Celi svet v tvojih očeh. sovj. film. 17.10 Poštni predal 250. 17.30 Navzkrižno vprašanje. 18.00 Okno, reportaže.
19.30 TV
dnevnik.
20.00 Delta, znanstveni magazin. 20.25 Charliejevi angelčki, kriminalka.
21.10 Panorama, svetovna politika. 22.00 Esterhaška improvizacija, operna komedija. 23.25 TV dnevnik.
8.05 Šolska TV. 8.40 TV reprize. 14.25 Filatelija. 14.35 Išči par! 14.45 Utica. 15.20 Trgi in ljudje. 15.45 Okoli pubertete. 1. del. 16.35 Stare popevke. 1930. 17.20 Mladinski' kongres. 17.50 Družinski magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Nevzgojeni, angl. film. 21.50 Balet, revija. TV. 22.20 TV dnevnik. 22.30 Thyl Ulenspiegel. sovjetska nadaljevanka. 2. del.
8.25 Šola- za vsakogar. 9.25 Za otroke. 10.35 Sola za tenis. 10.55 Honved-Tatabanya. nogomet. 14.15 Narodna-glasba za mladino. 14.45 17 trenutkov pomladi, nadaljevanka. 15.55 V nedeljo popoldne. 18.00 Priporočamo naše sporede. 19.00 Teden: aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila, šport. 20.10 Corneille: Cid. TV igra. 21.50 Družabna igra. 22.30 Poročila.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Drugi program isto kot Ljubljana II.
8.45 do 12.05 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.35 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17;40 Poročila, 17.45 Pot okoli cveta, 18.00 Miti in legende, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Bjclovara, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Sklepni del BEMUS (prenos), 21.40 EPP, 21.35 Izbrani trenutek, 21.40 Kultura danes, 22.25 Dnevnik, 22.40 Šahovski komentar.
9.00 do 12.00 Izobraževalni s pored ,/15.30 do 16.20 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Palčki ne vedo, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Osijeka, 18.45 Gradbinci, 19.15 Risanka, 19.21 EPP,
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
8.55 do 11.55 Izobraževalni spored, 15.30do 16.00 Izobraževalni spored, 16.25 Pregled sporeda, 16.25 Rokomet: Metaloplastika— Borac, 17.40 Poročila, 17.45 Babičin vnukec, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Splita, 18.45 Evrogoi, 19.15 Risanka, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55.EPP, 20.00 Poldnevnik, 20.45 EPP, 20.50 Hobi v sobi, 21.45 Dnevnik, 22.00 Šahovski komentar.
19.27 Nocoj, 19.30
nik, 19.55 Aktualnosti,
EPP, 20.55
'21.00 Zimski otroci 22.35 Dnevnik.
Dnev-20.00 EPP, (film),
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
12.00 Iz parlamenta. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci, pec. J 7.30 Lassie. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Fauna Iberica. 18.30 Mi. 18.54 Reklame.
19.00 Avstrija _________
19.23 Reklame. 19.30 Čas
sliki.
v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.00 Reklame. 21.05 Prizorišče: New York (ser. film). 21.50 Večerni šport. 22.20 Poročila
Drugi program
18.00 Znanost danes.
18.30 Bonanza (ser. film). 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dallas (ser. film). 21.05 Schilling.
21.50 Deset pred deseto.
22.20 El Mumiaa (film). 0.00 Poročila
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
11.55 Religija. 12.15 Klub seniorjev. 1.3.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Tudi hec mora biti. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Hidroplan 121 SP (ser. film). 18.30 Mi. 18.54 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Teleobjektiv. 21.00 Ljudje kot ti injaZ. Videoteka. 23.20 Poročila
9.00 Jutranja poročila. 9.05 Tudi hec mora biti. 9.35 Francoščina. 10.05 Šolska TV. 10.35 Vso zlato tega sveta (film). 12.00 Možje z jeklenimi živci. 12.15 Teleobjektiv. 13.00 Opoldanska redakcija. i7.00 Lutke. 17.30 Wickie. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Smeh na recept. 18.30 Čas v sliki. 18.49 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sladek obraz (film). 21.55 Zrcalne slike. 22.10 Poročila
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA .
Drugi program
18.00. Dežela in ljudje. 18.30 Bonanza (ser. film). 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kultura v sredo. 21.05 Komu,zvoni? (dok. oddaja). 21.50 Deset pred deseto. 22.20 Gustav Mahler (film). 0.15 Poročila
TV MADŽARSKA
8.05 in I3.55 Šolska TV. 11.25 Ob reki, ameriški film. 16.05 Utica. l6.35Za upokojence. 17.!05 Večeri v Golvavaru: 2. del: Grčija, zibelka znanosti. 17,50 Imre Pallo. in memoriam. 18.30 Gledališki direktor: studio Szeged. 19.30 TV' dnevnik. 20.00 Družina Onedin. 3. del angleške nadaljevanke z naslovom: Daljni odmev. 20.50 Kontrarevolucija 1956. dokumentarni spored. 22.20 TV dnevnik.
17.00 Eci. peci, pec. 17.30 Marco. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Mi. 18.54 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Družinski svet. 21.15 Žensko ime upora. 22.25 Večerni šport. 23.45 Poročila
Drugi program
I7.45 Šolska TV. I8.00 Popotovanje po Avstriji. 18.30 Bonanza (ser. film). I9.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Glasbena stojnica. 21.45 Reklame. 21.50 Deset pred deseto. 22.20 Klub 2 in poročila
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.05 Šolska TV.
10.20 Nečastna zadava, ital. film. 15.25 Kamera: filmska leksika. 16.05 Svet jezika. 16.50 Nogomet: tekmovanje za evropske pokale. 18.45 Za naše zdravje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ranjeni planet, nadaljevanka. 20.25 Lepi madžarski plesi. 20.30 Še pol ni res. kri/. 21.00 Studio 81. kulturni IV tednik:
. dnevnik.
8.35 m 13.35 Šolska TV. 15.50 Živalski svet Iberij-skega polotoka. 16.15 Italijanski muzej. Ferrara. 16.40 Festival športnih filmov. 17.40 TV borza. 17.50 Nenavadna zainteresiranost. 18.25 Pedagoški forum. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poslednja priložnost. kriminalka. 21.15 felešport: pregled tekmovanj za evropske nogometne pokale. 21.45 Randcvu. 22.00 Glasba ... 22 50 TV dnevnik.
VESTNIK, 15. OKTOBRA 1981
STRAN 21
Podjetje
»DIMNIKAR"
p. o. Beltinci
se pridružuje čestitkam ob prazniku soboške občine!
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR n. sol. o., TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE MURSKA SOBOTA, n. sol. o. ŠTEFANA KOVAČA 10

OBJAVA
Obveščamo interesente, da gradimo na stanovanjskem kompleksu Lendavska—sever v Murski Soboti lokale, namenjene za preskrbo in usluge občanov naslednjih ali sličnih dejavnosti:
— pediker, maniker
— ekspres čevljarstvo
— zlatarstvo
— slaščičarna
— prodaja časopisov in revij
— urarstvo
—	torbarstvo in krznarstvo
—	servis radio in TV
-	r kozmetika in maserstvo
—	ali slične dejavnosti, ki služijo za preskrbo in usluge občanov.
Vsi interesenti, ki so zainteresirani za nakup, naj se prijavijo na sedežu podjetja najkasneje do 1. 11. 1981, kjer dobijo podrobnejše informacije.
GostHna in prenočišča
SINJOR
MAUČEC
VAM NUDI:
MARTJANCI 32 Telefon (069) 72-008
— domačo kuhinjo
— specialitete na žaru
— posebni prostori za zaključene družbe
— ogrevane sobe
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku soboške občine!
ZA SKUPINE 10% POPUSTI
GORNJA RADGONA
16.	in 17, oktobra ob 19. uri ameriški film: »TA AMERIKA«;
18.	oktobra ob 9.30. in 17. uri nemško-jugoslovanski film: »WI-NETOU V DOLINI SMRTI«;
21.	oktobra ob 19. uri nemški film: »ZAPELJIVKA«;
22.	oktobra ob 17. uri ameriška risanka »PEPELKA« in ob 19. uri nemški film: »ZAPELJIVKA«.
MALE PUJSKE PRODAM. Krog 71. M-3548
ČEBELJE PANJE Z DRUŽINAMI PRODAM. Helena Sitar, Gibina41, p. Ljutomer. M-3549 ŠIVALNI STROJ z motorčkom ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M-3550
FORD ESCORT, letnik 1970, registriran do maja 1982, ugodno prodam. Karel Nemec, Okt. revolucije 3, Murska Sobota, telefon od 6. do 14. ure 22-310. M-3551 HLADILNIK GORENJE, 230 I, še z garancijo, prodam. Ogled popoldne. Žalik, Lendavska 17/C, Murska Sobota. M-3552 FIAT 1100 R, registriran do julija 1982. prodam. Vaneča 37, p. Puconci. M-3554
DVE VISOKO BREJI SVINJI PRODAM. Dolnja Bistrica 37. M-3555
MALE PUJSKE PRODAM. Vrtna H. Bakovci. M-3557 KVALITETNO BELO ZELJE, večjo količino, prodam. Haužar, Večeslavci 79, p. Ragošovci. M-3558
NOVO VSELJIVO HIŠO, poželji tudi 2 ha posestva na lepi legi, 12 km iz Ljutomera, ugodno prodam. Helena Dolamič, Buč-kovci 37. p. Ljutomer. M-OP RAZNO SOBNO in KUHINJSKO POHIŠTVO zaradi selitve ugodno prodam. Ogled po 16. uri. Lendavska 6, stanovanje 13 ali Staneta Rozmana 4, stanovanje 4, M. Sobota. M-RK
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan 101. M-3559
AVTO MERCEDES 180 D, letnik 53, registrirano do avgusta 1982, ugodno prodam. Telefon 23-702. M-3560
MALE PUJSKE, DOBRE PASME. prodam. Vegova 13, M. SOBOTA. M-3561 TERMOIZOLACIJSKI MATERIAL ZA FASADO (3600 kg, 120 vreč) prodam. Informacije: telefon 22-207 — po 19. uri. M-3563
KRAVO, staro tri leta, 8 mesecev ' brejo, dobro mlekarico, kontrola
A. prodam. Velika Polana 187. M-3565
HLEVSKI GNOJ za vrt in telico, staro 9 mesecev, prodam. Poljska 8, Murska Sobota. M-3566 1 ha mešanega gozda prodam. Cesta odlična. Naslov na upravi lista. M-3567
TRAKTOR UNIVERZAL 445 pogon na 4 kolesa. 2300 delovnih ur in kosilnico BCS prodam. Horvat Franc, Tišina 31. M-3568 PUJSKE, male in večje, in kravo s teletom prodam. Franc Horvat. Tišina 31. M-3568
SEJALNICO za pšenico — 17 vrstno, v dobrem stanju, prodam. Stefan Majcen, Rankovci 32, Tišina. M-3569
DIANA letnik 1977 prodam. Franc Vogrinčič, Lendavska 4, M. Sobota M-3570
HIŠO, novozgrajeno z gospodarskim poslopjem, lahko tudi s posestvom, prodam. Vodovod, centralna kurjava. Lepa lega ob asfaltni cesti, 7 km oddaljeno od Murske Sobote. Naslovna upravi lista. M-3571
RENAULT-12 UGODNO PRODAM. Vzamem tudi ček. Horvat, V. Vlahoviča n. h., M. Sobota. M-3529
ZASTAVO 1300 UGODNO PRODAM. Mlajtinci 13, p. Martjanci. M-3531
Ali veste, kakšno škodo povzroči gospodarstvu in okolju gozdni požar?
GRAMOFON TOSCA STEREO z zvočnima omaricama in regal za plošče prodam. Gal, Stara 3 (blok), M. Sobota. M-3533
ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo: Trstenjakova 63. M-3534 MLADO KRAVO, visoko brejo, prodam. Skakovci 57, p. Puconci. M-3535
KADET, letnik 1968, delno obnovljen, registriran, v voznem stanju, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri.
Viljem Kočevar, Turjanski vrh 17, p. Radenci. M-3538
OSEBNI AVTOMOBIL R-4 SPECIAL, letnik 1978, prodam. Dr,-Car Ivan, Ravenska 6, Beltinci. M-3539
ŠKODO S 100 L, letnik 1973, ga-ražiran in dobro ohranjen, registriran do maja 1982, ugodno prodam. Cankarjeva 50, stanovanje 13. M-3540
AVTO AUDI PRODAM. Lendavska 11, Murska Sobota. M-3542 TOVORNI AVTO MERCEDES 1113, generalno popravljen in razne rezervne dele prodam. Kraščin 42, p. Cankova. M-3543
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Gornja Bistrica 151. M-3545 Renault 4 tl special, letnik 1977, v dobrem stanju, prodam. Geza Horvat, Kranjčeva 17, Lendava. M-3546
BETONSKO ŽELEZO (profil 6, 8, 12 in 16, skupaj 500 kg) PRODAM. Babič, Pod gradiščem 13, Maribor, telefon 062 28-595. M-3547
LOKAL — KEMIJSKA ČISTILNICA v centru Lendave, Partizanska ulica 43, naprodaj. Informacije od 7. do 15. ure. Lokal obratuje. M-3553
SVINJO, brejo tri mesece, prodam. Jožef Tkalec, Žižki 108. M-3572
TRAKTOR IMT 533, malo rabljen, s plugom 755, prodam. Ku-toš, Štefana Kuzmiča 15, M. Sobota. M-3574
DVE KRAVI PRODAM. Cankarjeva 49, Murska Sobota. M-3575 KOMBAJN ' FAHR PRODAM. Nedelica 70. M-3576
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam. Adamič, Turnišče 217 M-3577
MLADO KRAVO s teletom prodam. Gregorčičeva 39, Beltinci. M-3579
RENAULT 16 TS, letnik 1970, prevoženik 125.000 km, dobro ohranjen, prodam. Vučak, Alija Kardoša 1, Murska Sobota, telefon 22-529. M-3580
SVINJO (130 kg) prodam. Naslov v upravi lista, telefon popoldne 23-738. M-3581
TRI PRAŠIČE (težke 130 kg, domača krma), prodam. Matija Gubca 12, Murska Sobota. M-3582
Male PUJSKE PRODAM. Puconci 85. M-3583
MOTOR ZA OPEL REKORD, 65 1, vrata in stekla prodam za 4.000 din. Radenci 10. M-3585 BELO OTROŠKO ZIBELKO in stajico prodam. Helena Kovačič, Alija Kardoša 4/IV-l 1. M-3587 TOMOS AVTOMATIK, v dobrem stanju, motor nov, prodam za 5500 din. Igor Jalšovec. Murska Sobota, Kopališk 31, telefon 21-239. M-3588
TRIFAZNO, KOMPLETNO VODOVODNO Črpalko, skoraj novo, prodam. Franc Casar, Ne-radnovci 46, p. Petrovci ali telefon 23-381. M-3589
FIAT 126 P, letnik 1979, spredaj karamboliran, prodam. Ogled možen v Murski Soboti, ulica Ivana Regenta 7. M-3590
ŠKODO zelo poceni prodam. Graj, Šalovci 167. M-3591
AUSTIN IM V 1300 de luxe, v nevoznem stanju, prodam. Grad 124. M-3593
KVALITETEN GNOJ PRODAM ali zamenjam za koruzo. Brezovci 40, p. Puconci. M-3594
MIZARSKO STISKALNICO (105 x 220) na tri vijake prodam. Mizarstvo, Domjan, Z. Velnarja 12, Murska Sobota. M-3595
OSEBNI AVTOMOBIL VAUXHALL VIVA in ŠKODO 100 L, letnik 1974, registrirano do 22. 8. 1982, prodam. Jože Graj, Gornja Bistrica 121. M-3597
TRAKTOR STEYR, starejši tip, dobro ohranjen, prodam. Tibor Godina, Mačkovci 22. M-3598 KRAVO, staro tri leta, prodam. Šalamenci 69, p. Puconci. M-3599 MLADO KRAVO, 7 mesecev brejo, prodam. Pečarovci 69 p. Mačkovci. M-3600
ZAPOROŽEC UGODNO PRODAM. Cankova 48/B. M-3602 ZASTAVO 101 L, registrirano do julija 82, ohranjeno, prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-3605 HIŠICO — primerno za vikend in 10 arOv zemlje prodam. Franc Nemec, Nunska graba 6, Ljutomer. In-352
POHIŠTVO SPALNICE, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. In-351
125 PZ, NSU 1000 in fiat 850 prodam. Mdller, Veržej. In-353
FIAT 126 P, letnik 1980 prodam ali zamenjam za katrco. Lutrov, Križevci 3/A pri Ljutomeru. In-354
GRADBENO PARCELO in staro hišo v Gančanih 159, p. Beltinci prodam. In-359
GRADBENO PARCELO poceni prodam. Banovci 7, p. Veržej. In-358
ORGLE ELKA PRODAM. Cena 20.000 din. Marjan Jelen, Stara cesta 19. In-357
MRLIŠKI VPREŽNI VOZ, dobro ohranjen, proda vaški odbor Turnišče. Ogled možen vsak dan pri KU Turnišče.
HIŠO ob glavni cesti v Gornjih Moravcih (pri gostilni Sep), prodam. Janez Kučan, Suhi vrh 37. M-3609
KRAVO in SVINJO — visoki breji, prodam. Jože Kovač, Pečarovci 87. M-3606
KRAVO po prvi telitvi, en mesec brejo, prodam. Elizabeta Klemenčič, Stara Gora 12, Videm ob Ščavnici. M-3607
ZASTAVO 750, registrirano do marca, prodam. Drago Makovec, Jurij 84. M-3608
HIŠO PRODAM. Naslov na upravi lista. M-3611
GRADBENO PARCELO ali starejšo hišo v Murski Soboti kupim. Smej, Titova 1/A. M-3610
GRADBENO PARCELO all sta rejšo hišo v Murski Soboti kupim Smej, Titova I/A. M-3610
DVE SOBI (opremljeno in neopremljeno) oddam dekletoma ali zakoncema brez otrok. Naslov na upravi lista. M-3528
SOBO oddam fantoma. Naslov na upravi lista. M-3556
DEKLE IN FANTA SPREJMEMO za priučitev v gostinstvu. OD po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. Sraj Rezka, Gostišče pri Rezki, Vipavska cesta 132, Nova Goriča. M-3536
DEKLE, ki ima veselje do dela v gostinstvu, sprejmemo takoj v delovno razmerje. Hrana, stanovanje in ostala oskrba v hiši, OD po dogovoru. Vinko Galun, gostilna Preserje, Kamniška 24, p. Radomlje, telefon 061 722-722. M-3541
V službo sprejmem takoj dva delavca za priučitev v cementninar-stvu. Stanovanje preskrbljeno, plača po dogovoru. Franc Fašalek, Kozarška cesta 33, Vič-Ljubljana. M-3544
DELO v gospodinjstvu ali na kmetiji s stanovanjem in hrano išče 50-letna. Naslov v upravi lista. M-3592
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za 8. razred, letnik 1959/1960, OŠ Bogojina. Zorica Šabjan, Tešanovci 36, p. Martjanci. M-3562
K hiši je prišel lovski pes rjave barve. Lastnik ga lahko dobi v Tropovcih 28. M-3569 OTROKA SPREJMEM V VARSTVO. Partizanska 50, M. Sobota. M-3604
kupim
Kličite tel. št.
21-383 ali
21-064

o malih oglasih
ZAHVALA
	Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža, očeta,
	sina in brata
Antona Pintariča
od Jurja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala predstavniku KS za poslo.vilne besede ob odprtem grobu ter vsem sodelavcem iz Nemčije, za darovan prispevek, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Anica, sin Tonček, mama Helena in brat Jože
ZAHVALA
Vit > '	V 72. letu starosti nas je po daljši in težki bolezni za vedno
ItgA.	zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in sorodnik
 Ludvik Horvat
iz Lemerja 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali, z nami sočustvovali ter vsem, ki ste dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, poslednjič počastili spomin na njega ter mu poklonili številne vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala patronažnim sestram za obiske in lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni. Zahvaljujemo se g. duhovniku E. Balažiču za pogrebni obred, predstavniku KS Frančku Gerenčerju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke in sodelavcem kolektiva Veletrgovina »Potrošnik« in Agromerkur za izrečeno sožalje in darovane vence.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala! k Lemerje. 26. september 1981
Žalujoči: sin Koloman, hčerka Gizela, sin Jože in sestra Ilonka z družinami
MBF  W	ZAHVALA

AmM Nenadoma nas je v 7 L letu starosti zapustil naš dragi mož.
KlP	oče. stari oče. brat in svak
Jožef Petek
jz Gomilic
Brez slovesa si odšel od doma, nič hudega sluteč, vesel, nasmejan, poln upov in načrtov, vendar je kruta usoda pretrgala nit tvojega življenja.
Prisrčna zahvala botrini, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Iskrena zahvala duhovnikom g. župniku, g. kaplanu in g. Bedernjaku, tov. Tkalcu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevkam za odpete žalostinke, G D Gomilica in kolektivu Gorenje Varstroj TOZD TVO.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gomilice. Toronto, 9. 10. 1981
Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in. Stanko ter hčerka Marija z družinami
TRANZISTOR DENIS ISKRA KUPIM. Ciril Vrbnjak, Drvanjc 44, p. Benedikt. M-3530
HIŠO V RADENCIH ali Gornji Radgoni kupim. Anton Holc, Siemensallee 4-708, 8 MUnchen 70. M-3564
OKROGEL ALI TESAN LES za ostrešje nujno kupim. Danica Kuzma, Veščica 50, p. M. Sobota, telefon 22-154. M-3586
TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA, 3 t, kupim ali zamenjam za 2,5 t. Naslov v upravi lista. M-3601 TRAJNOGORECO PEC, kuhinjski štedilnik na trda goriva, manjšo kredenco ali viseče elemente ter mizo in dvoriščno klop kupim. Partizanska 50, M. Sobota. M-3603
Imate vžigalice in vžigalnike na "takšnem mestu, “ da ne morejo do | njih otroci?
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer—Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celotetna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30 4-01176 — Cena posamezne številke 8 dinarjev. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
V S P O M I N Ni hujših bolečin kot je na te boleč spomin ...
21. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nasje zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric, tast in svak
Aleksander Kos
iz M. Sobote
Odšel si tiho, brez slovesa. Za jteboj je nastala praznina. Boleča je resnica, da te ni in te nikoli več ne bo med.nami, toda tvoj lik ostane v naših srcih do konca dni.
Žalujoči: Vsi tvoji
Vestnik, is. oktobra 1981
STRAN 23
V S P O M 1 N Že leto dni te zemlja krije. v gomili lihi mirno spiš.
	srce ljubeče več ne bije
d se več ne prebudiš
Tedni mineva leto dni.'odkarnasje zapustil naš dragi oče, « '	mož. sin in brat
Bela Berke
trg. poslovodja iz Puževec
Kako prazen, tih in žalosten je zdaj naš dom brez tebe. N ikoli tene bomo pozabili, še vedno živiš z nami in mi s teboj. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prinašate rože na njegov grob in prižigate sveče.
Neutolažljivi VSI, KI SMO TE IMELI RADI
v besedi in sliki po pomurju
Pomurski gasilci dobro pripravljeni
Letošnje medobčinsko gasilsko tekmovanje je pokazalo. da so pomurski gasilci dobro pripravljeni na vse naloge, da skrbijo za gasilski podmladek in veliko prispevajo h krepitvi družbene samozaščite. Tekmovanje je bilo tokrat na stadionu v Petišovcih, kjer seje zbralo kakih 800 gasilcev iz vseh pomurskih občin, iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Da je gasilstvo masovno, je pokazalo tudi 66 nastopajočih gasilskih enot, med katerimi jih je bila več kot polovica sestavljenih iz mladincev in pionirjev, to pa je dokaz, da gasilci skrbijo za svoj naraščaj. Morda bi bilo prav, če bi v prihodnjih letih bolj okrepili tudi industrijska gasilska'društva, zakaj samo tri. ki so letos tekmovala, pač ne odražajo pravega stanja v organizacijah združenega dela. Znanje tekmovalcev je bilo izredno dobro, kar priča, da usposobljenosti, gasilcev.
od članov do pionirjev, v društvih posvečajo veliko pozornost. No. pa k rezultatom! Med člani so bili najboljši gasilci iz Ropoče pred Vidmom ob Ščavnici in Kapelo.
Med Članicami pa so pokazale največ znanja gasilke iz "Spodnje Ščavnice. V skupini mladincev so bili najboljši mladi od Jurija, pri mladinkah pa iz Doline pri Lendavi. Pionirji, teh je bilo tudi na
jveč. so bili razdeljeni v dve skupini, na mlajše in starejše. Pri starejših so bili najboljši iz Gaberja, pri mlajših pa iz Rakičana. Med industrijskimi gasilskimi društvi so največ znanja pokazali gasilci Radenske. pri ekipah civilne zaščite pa tekmovalci iz Spodnje Ščavnice. Najbboljše ekipe so si priborile pravico do nastopa na republiškem tekmovanju.	Jani D.
REGRUTI SO SE POSLOVILI
6. in 7. oktobra je bilo na soboški železniški postaji zelo živahno. Kar 149 regrutov se je odpravljalo na služenje vojaškega roka. Solze v očeh, stiski rok in želje očeta, matere, dekleta in prijateljev za vse najboljše, so pospremili mlade fante ob odhodu. V živahnem vzdušju se je slišala pesem iz grl bodočih mladih vojakov.
Od regrutov so se poslovili tudi predstavniki OK ZSMS M. Sobota in sekretariata za ljudsko obrambo.
Fantom smo vsi še enkrat zaželeli vse najboljše, in pomahali za vlakom, ki je odpeljal fante novim življenjskim izkušnjam naproti.
Tekst in foto Štefan ABRAHAM
Asfaltiranje krajevne ceste
Minuli konec tedna je bil v KS Stogovci v Apaški dolini nadvse slovesen. V soboto so krajani te krajevne skupnosti svečano predali namenu 3,8 kilometra krajevnih cest. Vrednost del je bila predvi-
dena na okrog 6 milijonov dinarjev, plačilo pa so zagotovili izvajalci, krajani ter gornjeradgonska poslovna enota Temeljne pomurske banke — Ljubljanska banka.
To pomembno pridobitev
za krajevno skupnost pa so tudi slovesno obeležili s svečano sejo skupščine krajevne skupnosti ter se tako tvorno vključili v prireditve ob 28. praznika občine Gornja Radgona.	VP
Tovariško srečanje RVS in tekmovanje
Minulo nedeljo se je pri osnovni šoli v Fokovcih na Goričkem zbralo devet krajevnih organizacij ZRVS murskosoboške občine, poleg teh pa še vojaki karavle JLA iz Prosenjakovec ter mladi osnovne organizacije ZSMS Fokovci. Rezervne vojaške starešine tega dela soboške občine so namreč lani prevzele obvezo, da
VOJAKI ZMAGALI V FOKOVCIH - Na orientacijsko-taktič-nem pohodu v okviru tovariškega srečanja rezervnih vojaških starešin občine Murska Sobota, ki je bilo preteklo nedeljo v Fokovcih na Goričkem, je zmagala, ekipa vojakov karavle JLA iz Prosenjakovec v sestavi: Živko Pavlovič, Trajče Filipov in Petre Galev. Besedilo in slika: Filip MATKO
bodo pripravile letošnje 'tovariško srečanje in taktičnoorien-taeijski pohod.
Tako je po jutranjem zboru enajst ekip odšlo na različne delovne točke, kjer so se pomerile med seboj v streljanju, metanju bombe, poznavanju topografije in orientacije, preskakovanju ovir in teku ter na orienta
cijskem pohodu. Pri tem so imeli™ največ uspeha vojaki karavle JLA iz Prosenjakovec, ki so z E 242 točkami osvojili prehodni  pokal, predekipo krajevne organi-S zacije ZRVS Rakičan (232 točk) in
ekipo krajevne organizacije k ZRVS Rogašovci (214 točk). Za R njimi pa so se zvrstile še ekipe Fokovec, Park—M. Sobota, Tu-—
ropolje—M. Sobota, OO ZSMS Fokovci, Grad, Martjanci, Tišina in Bogojina, ki je bila lanski organizator srečanja. Vendar ves poudarek ni bil samo na tekmovalni plati, kajti tekmovanju je sledilo tovariško srečanje v prostorih fokovskega gasilskega doma, na tem pa so rezervni vojaški starešine lahko izmenjali izkušnje pri svojem dosedanjem delu in se pogovorili o akcijah v prihodnje. Tako je krajevna organizacija ZRVS Rogašovci prevzela obvezo, da bo prihodnje leto podobno srečanje v Rogašo-vcih.
Istega dne dopoldne pa je v prostorih osnovne šole v Fokovcih zasedalo predsedstvo občinske konference ZRVS Murska Sobota pod predsedstvom predsednika tovariša Edvarda Stojka in sprejelo ugodno oceno o delu ZRVS v letu 1981 ter predlog programa za delo v letu 1982.
Filip MATKO
ŠOLARJI ZBIRAJO PAPIR — Te dni je moč po končanem pouku v osnovni šoli Gornja Radgona po.radgonskih ulicah srečati učence — pionirje te šole, oprtane s svežnji papirjev, ki jih zbirajo za delovno organizacijo Dinos, poslovalnico Gornja Radgona. Za akcijo so se odločili zato, ker prihaja kmalu kurilna sezona in bi mnogi papir pokurili. Mladi ga bodo na tak način rešili pred plamenom. S tem bodo koristili družbi in sebi, saj bodo tovarne dobile prepotrebne surovine, pionirji pa denar za izlete ob koncu šolskega leta.
L. Kramberger
Pomursko prvenstvo v krosu, ki je bilo v soboškem parku, je bilo hkrati izbira za sodelovanje na krosu Dela, ki bo v Ptuju. Na tekmovanju je nastopilo okrog 170 atletov in atletinj iz vseh pomurskih občin.
Foto: A. Abraham
GORNJA RADGONA
POHOD V GANČANE
Spominski pohod
Planinsko društvo Mura in ZTKO Murska Sobota sta preteklo soboto organizirali pohod v Gančane, kjer je bila pred spomenikom Štefana Kovača-Marka slovesnost. V gozdiču pri Gančanih je namreč pred 40 leti padel pod kroglami madžarskih žandarjev Štefan Kovač. Žal udeležba na pohodu ni bila najboljša, čeprav je organizator poslal vabila vsem šolam, delovnim organizacijam,mladinskim organizacijam,tabornikomindrugim. Udeleženci pohoda so se v Gančanih srečali z borci, ki so jim pripovedovali o dogodkih leta 1941, hkrati pa tudi izvedli tekmovanje v streljanju z zračno puško.	F. M.
Denar za izlet
Petdeset učencev 7. in 8. razreda cezanjevske osemletke »Janko Ribič« je svoj nedavni prirodoslovni dan izkoristilo tako, da so od 8. do 14. ure pomagali na trgatvi v Markovičevem vinogradu v Cerovcu. Učenci, ki so pod vodstvom dveh tovarišic pridno delali, so se ob tej priložnosti seznanili tudi z vzgojo in nego vinske trte. Denar, ki so si ga prislužili bodo porabili za izlet ob koncu šolskega leta.
Letalci ob prazniku
Člani Pomurskega letalskega centra se bodo ob občinskem prazniku soboške občine vključili v proslave z dvema prireditvama na športnem letališču v Rakičanu: v soboto, 17. oktobra, ob 9.00 uri bo padalsko tekmovanje za Pomurski pokal. Na to tekmovanje so povabljeni najboljši tekmovalci iz štirih slovenskih klubov in ekipa iz aerokluba Naša krila iz bratskega Paračina. Tekmovali bodo v skokih na cilj z višine 1000 metrov. Naslednji dan, v nedeljo, bodo opravljeni še skoki, če jih ne bo mogoče izvesti v soboto, potem pa bosta svečana razglasitev rezultatov in krajši letalski program.
Jože Pojbič
MLADI O ŠTIPENDIRANJU
Štipendiranje mladih v šolskem letu 1981/82 je bilo osrednje vprašanje, s katerim so se spoprijeli na svoji prvi seji člani novoizvoljenega predsedstva OK ZSMS Gornja Radgona. Še enkrat so premleli štipendijsko politiko v občini in število dodeljenih štipendij iz združenih sredstev, kadrovskih štipendij in štipendij, ki jih bodo najbolj upravičeni prejeli iz Titovega sklada. Ob tem pa so se vprašali, zakaj niso podeljene vse razpisane kadrovske štipendije (iz Line, Mekator-Sloge ...).
Člani predsedstva OK ZSMS Gornja Radgona so si ob tej priložnosti še razdelili naloge v zvezi z delom področnih konferenc, komisij in
centrov, ki delujejo v okviru občinske konference. Ko so govorili o evidentiranju delegatov iz njihovih vrst za delegatske volitve v prihodnjem letu, pa so se zavzeli, da bi število le-teh preseglo načrtovanih in dogovorjenih 25 odstotkov.
Mladinska organizacija * gornjeradgonski občini sodeluje pri pripravah na nabor mladincev, ki bo 16.19. in 20. tega meseca za tiste, ki so rojeni leta 1963. Nabornikom bodo pripravili razstavo, ji111 podelili priložnostne knjižice ter slavnostna darila in Posvetila. Mladi v občini pa se ze tudi vneto pripravljajo na tekmovanje »Mladost v pesmb besedi in spretnosti«.

Gornja Radgona v slovenski prestolnici — te fotografije pa si že lep čas ogledujejo prebivalci Ljubljane, našega glavnega mesta. Na ogled so v prehodu, ali »pasaži« kot ga imenujejo domačini, med Čopovo in Naza-rjevo ulico v samem središču mesta v vitrini revije Mladina,
Pod slikami, ki prikazujejo prizorišče in dramatičnost nedavnega finala v speedwayu na dolgi stezi na stadionu bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni, je avtor Blaž Ogorevc pripravil daljše zapise, v katerih razčlenjuje in popularizira tekmo, opozarja na značilnosti te moto-športne panoge in tako posredno širi sloves mesta ob Muri v slovenski prestolnici.
V. Paveo
STRAN 24
VESTNIK, 15. OKTOBRA 1981