Poftntra obilni i
Leto X. 6t. 301 a
Naročnina maša inesečno 25.— Din. ca inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: Ljnbljana. Knatljeva ulica 5. Telefon
it JI2Z 3123 3124. 3125 id 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 440 Celje Kot-enova ul 3 Telefon 4t 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
L'ublfan*. torek 24. decembra 1929
Cena 2 Din
Upravniitvo: Ljubljana. PrcicmoTa ulica 54 - Telefon ftt 3122. 3123, 3124, 3125. 3120 Inaeratni oddelek: Ljubljana. Preier» nova ulica 4 — Telefon it 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulic«
št l - Telefon št 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljuba Ijana ši 11.842 Praha čudo 78.180; Wien št 105.241
Srečne In vesele božične praznike telimo vnem naročnikom, čitateljem. inae-rentom in vsem prijateljei. »Jutra«.
Današnja številka obsega 32 strani Prihodnja številka izide v petek zjutraj.
LJubljana, 23. decembra
Mir ljudem, ki so dobre volje!
Globoka modrost je v tem božičnem pozdravu. Najintimnejši praznik krščanstva je v nerazdružni zvezi z najintimnejšo željo človeškega srca; v miru je spokojstvo. mir je izvor sreče, mir znači možnost dela. mir je pogoj napredka. Mir med ljudmi, mir med narodi, a mir tudi v narodu samem.
Usoda je bila našemu narodu dolga »toletja nemila Ni mu privoščila miru. V obupnem boju za svojo eksistenco smo morali Slovenci, Hrvati in Srbi tako rekoč stalno biti v orožju m vsak oddih nas je opasno ogrožal V krvavem potopu svetovne vojne m nobeden drug narod doprinesel težjih žrtev od nas Ustanovitev Jugoslavije ie zaradi tega s tako elementarno silo združila vse dele naroda, ker je tudi najpreprostejši naš človek čutil, da mu prinaša narodna država trajen mir tn s tem edino možnost zadovoljstva, blagostanja in napredka.
Na žalost so prvim lepim mesecem našega uiedmjenia sledila dolga težka leta notranjih prepirov, ki so grozili razdejati vse nade na boljšo bodočnost Ob lanskem Božiču so nam bila srca nemirna in nič ni bilo veselja pod božičnim drevesom Jugoslavije Zdelo se nam ie kakor v vojnem času, da ni Božiča
Ob pričetku leta Se Je naš kralj lotil velikega dela. da pomiri domovino ter ii vrne možnost dela in napredka Mnogo je v tem oziru že doseženo: strasti so se polegle m povsod se pojavlja nova volja, sveža energija, nov optimizem in veselje do dela Zopet se vrača narodu upanje na boljše čase.
Dosegli iih bomo. ako nas vse, ki se zavedamo, da ni rešitve izven Jugoslavije. navdahne duh one prave miroljubnosti, ki se ie odrekla poganskemu načelu, da je »tvoja smrt moje življenje« Mir ne pomenja prestanka tekme načel in sil, pač pa znači pre-stanek sovraštva V našem narodu ne moremo biti vsi istega mišljenja toda imeti moramo vsi en skupni najvišji cilj: dobrobit in srečo naše Jugoslavije In če hodimo k temu cilju po raznih potih, nai bodo ta pota odkrita: če se poslužuiemo raznih sredstev, nai bodo poštena in iskrena Priznajmo s< med seboi dobro voljo in naučimo se medsebojnega spoštovanja, ker bomo s tem spoštovali le sebe tn omogočili da se utrdi med nami. v najširših vrstah naroda ona solidarnost, brez katere ni mogoče doseči nobenega velikega in trajnega uspeha. Spoznanje skladnosti interesov. gospodarskih kulturnih. socialnih, nam bo omogočilo ustvanti dom zadovoljnega naro-da
Jugoslavija ima pred seboj toliko dela za svojo konsolidacijo, da ne prenese nadaljnjih notranjih konfliktov in bojev. Ona si mora svojo gospodarsko politiko urediti v kompromisu, ona mora reševati svoje socialne probleme v izravnavanju, a po istem načelu mora reševati tudi svoja kulturna vprašanja Zadnje tedne čujemo iz inozemstva odmeve, kakor da bi kdorkoli v naši domovini želel kulturnega boja Kulturna nasprotstva so baš v naši ožji domovini najostreje izražena, a mi odkrito rečemo, da na napredni strani ne poznamo resnega človeka, kateremu bi se hotelo kulturnega boja Kdor pripoveduje da se pripravlja npkaka ofenziva proti ven in še posebej prot katoliški cerkvi, ta vara sebe. gotovo pa druge in se v nečiste namene po služuje trditve, za katero sšgurno ni osnove ne v razpoloženju vodilnih čimi-tefliev države, ne v razipoloženiu naroda.
Posebno v Sloveniji bi smeli biti »rečni, ako bi nam nova doba državne in narodne politike prinesla znosne razmere Pn vsem nasprotstvu raznih pogledov imamo vsi. ki hočemo biti dobre volje, vendarle toliko skupnega dela. toliko skupnih ciljev, da bi bil čas graditi mostove preko prekopov in prepadov Med liudmi. ki spoštujejo nazore drug drugega, je mogoč razgovor m je mogoče tudi skupno delo. ako jim je cili enak ln v narodnem življenju ni vzvišenejšega cilja, kakor je blagor domovine Angleški narod z lahkoto prenese vse svoie notranje konflikte ker obvladuje niegovo dušo common sens. čut narodne skupnosti, ki ie trajna trdna garancija njegovega notranjega miru in ki mu omogoča sigurno premagati vse gospodarske, socialne in kulturne težave.
Ob božičnem drevesu pravi Jugo-sloveni ne morejo imeti iskrenejše želje, kakor je ta. da bi nova Jugoslavija prinesla našemu narodu poleg zunanjega tudi notranji mir, ki mu omo-
Božične izjave ministrskega predsednika
General Peter Zivkovič o po'ožaju v Jugoslaviji, o potrebi ravne poti in o nepotrebnosti zunanjega posojila
Zagreb, 23. decembra, n. Božična številka »Novosti« prinaša zanimivo iz.,a-vo g. predsednika viade generaia Ptre Zivkoviča ki 10 je daio beograjskemu dopisniku »Novosti«. G. predsedmu je izjavil m. dr.:
»Zivljenske izkušnje so me naučite, da nikdar ae odstopam niti za la* od oro. grama in načela, ki vodijo k cilju, kate-rega sem si postaviL To izkušnjo sem dobil v svojem zasebnem življenju, na bojiščih, kakor tudi v vsem svojem delu. Ako bi. četudi le za malo odstopil od programov in načel, že dovedeš uspeh v negotovost.«
V nadaljnjem razgovoru je dejal predsednik vlade, kar se tiče političnega položaja: »Vsa poročila pravijo, pa tudi sami vidite da je narod zadovoljen z dosedanjim delom vlade Imamo eno državo in en narod Oba sta po vseh dimenzijah v enakem in pravičnem razmerju drug napram drugemu Na_od je dober plemenit delaven rn discipliniran. Sedaj ko ga puščajo na miru. politika nti. se ie poprijel svojih poslov v svo-iih zasebnih življenskih poeofh Pi»seb-no me veseli in uv-erien sem da veseli to vsakega patriota, da je odstrinjeno z dnevnega reda nekoristno in ubijajoče oofitikarenie da se narod resno b"iga za svoja gosoodarska in kulturna vprašanja. za svoie obč:ne in za živhenske interen sploh NaJve<Me skrhJ za očuva-nje edinstva države ln naroda smo pre-
brodili. Sedaj jačamo državo hi se Pripravljamo na nadaljnji uspešni razvoj v bodočnosti. Verujemo vsi in moramo verjeti v srečno bodočnost našega naroda in države.«
Dopisnik je vprašal predsednika vlade. kaj je na govoricah o državnem po-sojilu.
»Poso/ao? Pustite to. čemu nam ba«
je dejal veseto predsednik- vlade. Po-sojiilo lahko sklenemo, toda ga ne bomo sklenrli. Nimamo potrebe za posojilo in hvala bogu. da ie tako. ker so na mednarodnem denarnem trgu danes po-gciS za sklepanje posojil v splošnem tiepo vožnji. /Vtarda bi bilo za vlado kol reklamno sredstvo posodilo dobro. Toda damašnia vlada ie daleč od tega Vlada dela za narod in državo, samo za njune koristi in dobrobft. Skleniti danes posojilo. z'asti ko je nepotrebno, bi bil neo.pnos.tl.iv e.reh napram domovini Država mora živeti in to vsak vidi. da
v i od svojih rednih dohodkov. Cemu ootem nagovoriti danaSmemu m bodočem pokoljeniu bremena kakršna bi naložilo posojilo, sklenjeno v današnj' iobi. Redni državni dohodki so zares to-ikšni. da omogočajo mnogo potrebna avna de'a. pri katerih najde narod zaslužka. Ko bodo ob;ektivni pogoji po-voljne'ši. bomo morda tudi na poso-i»k) misIi.Fi in sicer za izvršitev velikih Investicijskih del. Za sedai pa verjemite, nimamo nrti časa. niti potrebe, da vodimo račun o posojilu.«
Češki glasovi o našem Sokolu
Klerikalni češki list proglaša ustanovitev Sokola kraljevine Ju^laviie za pričetek kulturnega boja - Simpatični članki o pomenu novega Sokola
Praga, 23. decembra, h. Pod naslovom »Odločni boj jugoslovenskega epi-skopata proti razpuščenju jugoslovenskega Orla. Državni Sokot Jugoslavije znači napad na kotol.cizem« ob.avlja organ čsi. klerikalne stranke »Pražskv Večermk«. kakor zatrtuje »iz informiranih krogov« oster članek o stališču ju-goslovenskih škofov napram Sokolu kraljevine Jugoslavije. »Večermk« s tem člankom nadaljuje kampanjo proti iugoslovenskemu zakonu o teiesni vzgo-n. Kakor je Vaš dooisnik zanesljivo izvedel. pri tem ne gre za stališče čsi ljudske (klerikalne) stranke temveč za napade, ki so mspirirani od zunaj. V da-našmem »Večereniku« še predstavlja ustanovitev ^kola kr^bevine lugosla-vije kot pričetek kulturnega boja. Gre tu ora\ za nra* /.a bn-bo oroti Katolicizmu. List našteva akcije, ki so bi-ie s stran- orlovstva in episkoData stor-lene rn zaključuje- Ne gre torej za enostavno .stvar nanašajočo se čisto na vprašanje jugoslovenskega narodnega ujedinjenja gre marveč v teh dneh. Kakor je to poudaril tud< jugoslovensk' episkoDat za biti ali nebiti Orla in v bodoče morda za demontažo društvenega živbenta in za boj Droti katoliški cerkvi. Organizacije katoliške mladne bodo zato postale cerkvene organizacije kakor v Italiji Zato je trud uničiti or-lovstvo zaman.
(Seveda ni nikomur v Jugoslaviji rri-§lo le na misel da bi naj z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije nastal »kulturni boi« ali oa da bi novi S^Ko' v kateremkoli oziru mogel ogrožati m-terese katolike nravoslavne al* ka*ere druge cerkve Praška vest t? ™to ne-oot^ebno razbuname iavnoc+: On ur.)
Beoerad 23 dec M Organ lužiških Srbov •Srpske novine« nišHo v svoii zadni' številki. da je prosvetni ministeT Roža Maksi-movič imenoval posebno komisiio z nalogo da izvede likvidacijo dosedanjih telovadnih organizacij v Jugoslaviji Jugosloven« ski Sokolski Savez je takot pristopil k novi sokolski organizaciji Hrvatski Sokol je sprejel sklep, da likvidira Orlovske orga. nizacije so zavzele stališče, kakor ga je bi« lo pričakovati Postopanje ljubljanskega škofa dr Jegliča, ki ie v svoji poslanici na* slovi jeni na Orle nastopil proti Sokolu kraljevine Jugoslavije, je napravilo na me. rodajneni mestu skrajno mučen vtis Jugo* slovenske oblasti so se odločile za osnova, nje aovega Sokola iz razloga, ker so se med dosedanjimi telovadnimi organizacnami po« lavile separatistične tendence tn ker so e organizacije vodile tudi politiko Z osno« vaniem Sokola kralievme Jugoslavije so onemogočene vse separatistične tendence in je ojačano narodno edinstvo
Beograd. 23 dec M Češki list »Narodni Osvobozeni« organ češkoslovaških legi<>nar> jev, obiavlja pod naslovom »Sokolska h..d: ka« obširen članek o sokolski reformi v naši državi Med drugim navaja, da je Ju.
goči, da vse svoje sile posveti svojemu napredku in historični misiji, ki mu jo je dala Usoda v Evropi.
Srečen Božič vsem prijateljem in ljudem dobre volje širom Jugoslavije!
goslovenski Sokolski savez sklenit, da »sto pi v novo sokolsko organizacijo Isto je sto« ril tudi Srpski Soko Iz Beograda je JSS po. slal predsedstvu COS pozdravno brzojavko v kateri izjavlja, da stoji verno z nami Če« hoslovaki in da se veseli na vsesokolski zler v Beogradu Hrvatski Sokol in slovensk«
Orel sta nasprotno sprejela sklep, da likvi
>P'
in vsebina brzojavke, poslane ČOS. napo-
dirata. odnosno ne pristopita To dejstvo
veduje Sokolu kraljevine Jugoslavije raz« voj, ki nam ni nesimpatičen.
List objavlja nadalje izjavo našega posla, nika v Pragi ter nadaljuje:
»Odnošaji med našim (češkim) tn jugo-slovenskim Sokolom so bili tako tesni in jedinstveni. da si ie nemogoče zamisliti, da bi mogle te zveze sploh kdaj prenehati Po> slovodeči podstarosta COS brat Štepanek je v svojem odgovoru poudaril, da ie fre-ba razpršiti vsako bojazen in vsak dvom. v katerem bi bila dotlei češkoslovaška so. kolska javnost Novi Sokol naj iziavi, da bo stal na FUgnerjevem in Tyrševem pro. gramu ter da bo vzgajal narod v slovanskem duhu Nova organizacija bi morala pristopiti k vseslovanskemii Sokolskemu savezu, ker bi se v nasprotnen, primeru ne mogle vršiti vsesokolske tekme v Beogradu
»Lydovč Novlny« objavljajo v celoti re.
solucijo Jugoslovenskega sokolskega saveza in naglasa jo. da jc bila ta skupščina JSS zgodovinski dogodek Jugoslovenski sokolski savez se je ra/šel v globokem prepričanju, da bodo v duhu sokolske ideje stari tn preizkušeni sokolski delavci ponovno v največji slogi krepko prijeli za delo v v novi sokolski organizaciji Jugoslavije.
Sokolski pozdravi predsedniku vlade
Beograd. 23. dec. Še vedno prispevajo
predsedniku ministrskega sveta m ministru notraniih zadev generalu Petru Živkoviču izjave sokolskih žup in društev, s katerimi pozdravljajo razglasitev zakoni, o Sokol-stvu in pnglašaio svoi vstop v Sokola kra hevine Med drugim je predsednik mini. strskega sveta spreiel iziave radosti od sokolskega društva v Novi Gradiški. od w kolskega društva v Novem gradu, od |ugo< slovenske akademske omladine v Splitu in od sokolskega društva v Zagorju ob Savi
Izpred Državnega sodišča
Beograd. 23 decembra AA Davi ob 8 se le pričela pred državnim sodiščem razprava proti Ahmedu L ubijančanu. ki le bil obtožen po čl l. ročka 5 zakona o zaščiti avne varnosti in reda ter po § 85 in po § 223 t^čka I srbskega kazenskega zakonika Opoldne ie sodišče izreklo obsodbo A.imed Ljubijančan je obsojen na II let ječe.
Iz železirške službe
Beograd. 2«. decembra AA Postavljen le pri nen. direkciji drž. železnic v I—III za <efa tret ega transportnega oddelka vojne delegacije e Pran Zlatnar, dosedanji uradnik v	in sknnin? i«stp direkcije.
Ladja žrtev viharjev
Hongkong. 23 dtecembra. A A. Kitajska ladja »Li Ce Fo«ig« se je potopila zaradi silnega viharja. Več sto oseb posadke »n potniko<v je naSlo strašno smrt v ledenih vatovih. Reden* ate aamo dva mornarja.
Popoln sporazum med Rusijo in Kitajsko
Kitajci so pristali na vse ruske zahteve - V kratkem bo izvedeno v Mandžuriji popolno izmir jen je
Moskva, 23. decembra, o. V nedeljo je bila podpisana v Hdbarovsku kitajsko-ruska pogodba glede obnove prejšnjega stanja na Vzhod nokitajskj železnici. Protokol sta podpisala kitajski delegat Tsai in ruski delegat Simanovski
Po določilih protokola bo obnovljeno ravnateljstvo Vzhodnokitajske železnice na temelju preiSnjih rusko-kitajskih pogodb. tako da bodo v ravnateljstvo stopili znova delegati ruske države Nadalje bo kitajska vlada izpustila brez izjem- vse Ruse. ki so bili aretiram oo l. maju na kitajskem ozemlju m ob priliki preiskav v ruskem konzulatu v Har-binu. Na drugi strani pa bo ruska vlada tudi takoj izpustila kitajske častnike in vojake, ki so bili ujeti in internirani ob priliki zadnjih oboroženih spopadov na rusko-mandžurski meji Na Vzhodno-kitajski železnici se morajo zopet namestiti vsi kitarski ln ruski uslužbenci, ki so bili odpuščeni V primeru da slednji ne refektirajo več na službovanje, se jim morajo vrniti vsi zneski, ki so jih
vplačali v penzijski fond VzhoduokftaJ-ske železnice. Belogardijci. ki so bili tekom kita^kn-ruskera spora nameščeni na železnici bodo takoj odpuščeni Bete garde bodo razpuščene in njihovi voditelji izgnani iz mandžurskega ozemlja. Kitajski konzulati na ruskem Daljnem vzhodu in ruski konzulati v Mandžuriji bodo takoj obnovljeni, ravno tako trgovska podjetja
Vprašanje popolne obnove diplomatskih odnošajev med Rusijo tn Kitajskoi, kakor tudi obnove trgovinskih odnošajev med obema državama, bo rešila posebna rusko-kitajska konferenca, ki se bo sestala 25 lanuarja v Moskvi Na ki-tajsko-ruski meji bo takoj obnovljeno mirno stanje m čete odpoklicane. Pogodba je stopila v veljavo takoj po podpisu. V smislu podpisanega protokola odpotujeta novi ravnatelj V z hod nOk i tajske železnice in njegov pomočnik Deni-soj / Harbin. Istočasno bosta obe stranki odpoklicaH svoje čete.
Nemški narod obsodil Hugenbergovo politiko
Plebiscitni zakon za osvoboditev nemškega ljudstva odklonjen - Ogromna večina naroda se je sploh vzdržala
glasovanja
Berlin. 23. decembra, d. Kakor Je bflo pričakovati, se je končal Hugenbergov plebiscit za sprejem zakona za osvoboditev nemškega ljudstva in proti ratifikaciji Youngove reparacuske pogodbe s popolnim fiaskom za pokrenitelje te akcije.
PleMscN Je bil zaključen ob 6. orl zvečer tor ie potekel širom vse države v največjem redu. ker ie odredila državna vlada obširne varnostne mere za slučaj izgredov desničarskih boirvh organizacij. ki so sedaj glavne garde Hu-genbergove nemške nacijonalne stranke Po prvih vesteh. Id so prihajal« iz glasovališč. je bilo razvidno, da se ie ogromna večina nemškega naroda vzdržala sploh glasovanja ter s tem obsodila katastrofalno oolltiko Hugenberga in nfeirovlb tovarišev ter se Izrekla za nO. litiko sporazuma ln izpolnjevanja repa-
racflsklh obveznosti, kot posle<ftce b*
gubljene vojne.
Ob 1. uri 45 mimrt Je bfl znan natanft-
nejši izid volitev, po katerem je glasovalo za Hugenbergov predlog od 42 milijonov 111.173 plebiscitn-ih upravičencev. za predlog samo 5.825.082 glasovalcev. to ie Dribližno 13.7 odst vseh volifoiih upravičencev. Proti predlogu je glasovalo 337J20 volilcev. 130.107 glasov pa je bilo neveljavnih. Na podlagi tega izida je bil predlog za sprejem Hu-gen-bergovega zakona zavrnjen. Na ta način se je pokazala znova da je nem-§ki narod po vseh izkušnjah, ki si jih jo stekel za časa svetovne vo.me. tzpregle-dal ter da je pretrgal vse stike z onimi elementi, ki so ga pahnili 1. 1914. v svetovno vojno ter s tem povzročili vso Škodo, ki jo mora sedaj prenašati
Novi finančni minister v Nemčiji
Popolnoma nepričakovano fe bfl za Hilierdingovega naslednika imenovan član ljudske stranke dr. Moldenhauer
Berlin. 23. decembra t. Državni predsednik HindenburR je na predlog državnega kancelarja dr. Mulleria imenoval dosedanjega gospodarskega ministra dr. Mol-denhauerja za finančnega ministra ter bivšega ministra Schmidta. socialističnega člana državnega zbora, za gospodarskega ministra Nepričakovano imenovanje dr. Moldenhauerja. ki pripada nem<kl ljudski stranki, za fin. ministra pomeni zaključek zakulisnega boja med vladnimi strankami. Sklep socialnodemokratske stranke, da mora ostati finančno ministrstvo v socialističnih rokah, le bil diktiran edinole od prizadevanja, da se številčna moč stranke v kabinetu ne zmanjša. V resnici pa le bil portfelj finančnega ministrstva socialistom ravno tako malo zaželjen kakor nem-
ški t)udski stranki. Tudi nemška lludsktf strank« je za sebe reklamirala fin. portfelj. toda le s tem namenom, da W preprečila. da bi socialist postal finančni minister. Prihodnji finančni zakoni so tako odločilnega pomena za industrijo, gospodarstvo in prebivalstvo, da se ntjbena stranka ni potegovala za ta nepopularni portfelj. Odreči se fin. ministrstvu torei za socialne demokrate ni bilo težko. Nemška ljudska stranka le po mneniu vseh političnih krogov vzela s fin. ministrstvom nase zelo veliko odgovornost Tudi državni kabinet ie zadovoljen i Imenovanjem dr. Moldenhauerja za fin. ministra, ker pomo-ni to imenovanje možnost za sporarura med vlado In predsednikom državne banke dr. Schachtom.
Prof. Bartel sestavila novo poljsko vlado
Pos&oscl bo sestaviti vlado iz dosedanje večine, toda brez pristašev notranjega ministra Sladikows!kega
Varšava. 23 dec. s Bivši ministrski predsednik. profesor Bartel je sprejel misijo za sestavo poljske vlade ter je prispel semkaj, da prične tozadevna pogaianja
Varšava. 23 dec g Profesor Bartel Je danes pričel pogajanja z ministrskimi kandidati Ker bodo v novi vladi večinoma isebe. ki so bile ie v Bartlovem kabinetu menijo v parlamentarnih krogih, da bodo pogajanja zelo kratka in da bo Bartel že nocoj ali futri pretfložH predsedniku republike no^o listo kabineta
Doznavajo. da bo na mesto dosedanjega notranjega ministra Sladkowskega. stopil
oivši poznanjski vojvoda Dunia-Boit« ski. namesto dosedanjega finančnega ministra Matnszewskega.k ki je baje določen a podpredsednika ministrskega sveta proL Križanowski al< pa bivši minister, poslanec Byrka (vladni blok) in končno namesto dosedanjega ministra za javna dela in socijalno skrbstvo, Prystorja. bivši minister v Bartlovem kabineta Jurkiewic*
Na ta način bi bili Izločeni iz vlad* Htm-ni one skupine, ki fo fe opozicija na jI ju-*ejie napadala Ostali ministri kabineta Switalskeg« ki so bili v Bartlovem kabina tu, bodo ostali na svojih mestih. Novi k»>
Omejitev ukraiinske avtonomije
Rtokn. 28. decembra A A Svietnka oblastva nameravaio omejiti avtonomijo ITkraii-ne. Skupina flanov tako zvanih intP2ralni,, ljenin»tov v Barkovu je stavila pred'og. na: se izvrši upifikacija vse sovjetske Rusije Teza teko zvaneep sv<eteVea imneriia ima čedalje bolj vnete pristaše med ruskimi ko mnnisti V«* o omejitvi ulmiinske avtonomije }e 'Tzvala veliko vzn"mirienie.

US4
Pari*. 28. decembra d .NevrvorV Herald« proča da fe Imelo vrhovno vodstvo fašističnih organizacij sa Zedinjane diiave t New-
yorkn včeraj izredno zborovanje, na katerem je bilo po poročilu predsedstva sklenjeno, da ae vee fašistične organizacije v Zedinjenih državah razidejo ter ustavijo vsako nadaljnje delovanpe Po informacijah omenil nega lista so se odločili ameriški fašisti za ta korak na željo Mussolinija. ki je pristal nanj na pritisk ameriške vlade, ki je želela razpust inozemskih bojnih organizacij na ■imeriškem teritoriju.
Kralje t ee, 28. <teoe»iJ>ra t■ Danes imwMk ta
Dvtak 55, ki voai na prosi BerEn — Sctaneid»> muMe — lnstertonz na poljskem ocemtyfl med SchnendonOMr in Natetom skoči! s tira. Vlak le imel lest voa Po ob^vi poljske Fi >i iuig%» uprttvic Mk) 15 osel) ran^eofe
Parii, 23. decembra. AA. Po poroBta k L» ksemborga te inmana oseba abrfe z rmhreden
Kakšni so bi& zagrebški peklenski stroji
Izvor cele zločinske akcije je v inozemstva - Kaj so hoteli atentatorji doseči in kaj so dosegli - Vprašanje sokrivde dr. Mačka
B®ograd, 23. decembra, p. Kakor poroča A vala, se je zagrebški policiji posrečilo priti oa sled skrbno pripravlje-m teroristični akciji, ki bi se imela izvršiti v dneh. ko so zastopniki hrvatskih mest odhajali v Beograd se poklonit Nj. Vel. kralju. Policija ie zasegla vse pripravljene peklenske stroje in aretirala fiavne krivce ter /ih izročila sodišču.
Aretiram so bili: Cvetko Hadžija. odvetniški pripravnik. Anton Stefanka, občinski uradnik v Kariovcu, Ivan B^man-člč, študent Martin Frank ič. trgovski potnik, VeHmir Močna], absolviran filozof, Ivan Prplč, študent Ivan Ban, trgovski pomočnik in Djuro Mllkovlč, kuhar. Pr) pripravah pa sta pomagala biv-S polkovnik r p. Vilko Begi«; in MvŠl narodni poslanec bivše Hrvatske seljač-ke stranke Proi. Jakob Jelašič.
Begič in Jelašič sta označila kot po-magača bivšega predsednika bivše HSS dr Vladimirja Mačka, ki da je dajal denar. Dr Maček je bil 22. t. m. aretiran
Beograd, 23. decembra M. Poročilo Agencije Avale o nameravanih terorističnih atentatih v Zagrebu povodom kraljevega rojstnega dne je napravilo r Beogradu mučen vtis Porazni do-Jem teh vesti je ublažilo le dejstvo, da ne gre za akcijo, ki bi koreninila v Zagrebu, marveč da vodijo sledovi v inozemstvo, zlasti v krog. dr. Krnje-▼iča in njegovih tovarišev. Vloga dr Mačka ni popolnoma jasna, četudi je preiskava deloma ugotovila tudi njegovo krivdo, ker je sam deloma priznal, da je nekaterim aretiranceni dajal denar.
Prvi peklenski stroj je bil najden na periferiji Zagreba. Zaplenjen je bil istočasno, ko je bila izvršena v zvezi s to akcijo prva aretacija Drugi peklenski stroj jc bil izdelan v Kariovcu. Sestavil ga je uradnik karlovške električne centrale Ivan Močna j. Stroj je bil izdelan skrajno precizno ter je bil silno nevaren Vsi kontakti so funkcionirali zelo precizno ter so bili spojeni z močno električno baterijo. Napolnjen je bil stroj z 2.5 kg ekrazita. Ni še docela jasno, v katero svrho ie bi! določen ta peklenski stroj. Po eni verziji je bil namenjen da požene v zrak železniški most preko potoka za botaničnim vrtom, to je takoj za zagrebškim kolodvorom.
Po drugi verrffl fe M določen da požene v zrak vlak. * katerim so potovale poklonltvene deontacije ▼ Beograd.
Množena eksploziva bi zadostovala, da bi pognal v zrak ves vlak.' Peklenski stroj /e bil spojen z 200 metrov dolgo žico, tako da bi ga lahko atentatorji sprožili iz varnega zaledja kadarkoli bi hoteli. Drugi peklenski stroj je bil določen. da požene v zrak zagrebško katedralo. Ni še znano, ali te bil napoijnjen s črnim smodnikom. aH pa s kakim drugim eksplozivom. Tretji peklenski stroj je bil določen za hotel Esplanade. kjer se je na kraljev rojstna dan vršila oficirska plesna zabava.
Vsi aretiranci so na policij Priznali svoje dejanji in izdali svoje sokrivce. Iz njihovega priznanja sledi, da niso imeli dovolj denarja, potrebnega za nakup materijah za sestavo peklenskih strojev. Zato so pozneje tudi priznali, da so dobili denar od bivšega polkovnika v p. Vilka Begiča in poslanca bivše HSS prof. Jakoba Jelašiča. Ta dva sta takoj po aretaciji priznala, da sita dobila del tega denarja od dr Mačka. Jelašič in Begič sta bila glavna voditelja tega ookreta. Dala sta instrukcije in vodila vso akcijo. V zvezi s tem sta šla večkrat preko meje in sta bila v stalnih stikih z dr. Krnjevičem in in f. Koš<«tičem ter z nekaterimi osebami iz avstrijske Heimwehr.
Begič je znan že od prej. 2e ▼ letih 1920. in 1921. je b« v zvezi z raznimi emigranti v Budimpešti in na Dunaja ter se je pozneje mudfl d«4j časa tudi v Moskvi. Tudi prof. JelaSč je bil že večkrat preko meje
Ugotovljeno Je nadalje, <fa 90 nameravali izvršiti te atentate t znak protesta prod poklonltvl hrvatskih mest HoteH so na ta način zmanjšati rmpozantnost In politični efekt te manifestacije. Z zadovoljstvom Je bilo zategadelj v vsej Javnosti sprejeto dejstvo. da Je bila vsa akcija Se pravočasno odkrita m preprečena m da rt zahtevala nobenfa žrtev. Prav posebno zadovoljstvo oa vlada nad tem, da se nihče nI ustrašil vseh teb groženj, četudi se ie govorilo v Zagrebu že dalje časa. da j« policija prišla na sled atentatorjem, ki hočejo pognati t v rak poklonitvene deputacije. Niti eden Izmed najavljenih članov demitacT ni odstopil-Splošno se pričaku:e, da bo efekt razkritja v Zagrebu »n r vsej 'ngoslovenski -avnosti tak. da bo prebivalstvo samo reagiralo na način, ki bo v bodoče onemogočil vsako tako akcijo »n ki bo fztrebfl tako zločinsko ■nental-teto. ki bi mirno žrtvovala na stotine človeških živ! eni hi vrgla na Zagreb črn in sramoten madei.
_ - v ;

Mraz in sneg po vsej tfržavl
Najnižja temperatura znaša 9 stopanj pod mčlo — Silni viharji
oa Črnem morju
-7, bre* snega, Kovffjača —5 brez snega.
Zaječar —9, 26, Sarajevo —3 brez snega. Kos. Mitrovica —4. 12, Skopi e —Z, 2, Stip o brez snesra. Mostar +2 brez snega-
Po poročilih z obal Črnega morja, divja tamkaj že nekaj dni prav strahovita nevihta in burja Mnogo ladij ee je moralo vrniti v pristanišča Ruska vojna ladja, na kateri fjotuje tudi sovjetski komisar za zunanje posle Karalian iz Turčijo, je zašel v opasno nevihto in ji je komaj uspelo, da ae je povrnila v Carisrrad. Nevihte trajajo z nezmanjšano silo dalje.
Po vesteh a SantHaka. Je skoro rn promet na cestah zaradi silnih snežnih žametov prekinjen. Vendar je prenehalo snežiti.
Zakon o pospeševanju živinoreje
Zakon (e že podpisan in polaga največjo važnost na izbiro dobre plemenske živine
Beograd, 23. decembra. AA. O priliki (lanes podpisanega zakona o pospeševanju živinoreje smo dobili na pristojnem mestu naslednje sporočilo:
»Zakon o nap:edkn živinoreje se raz-Hkuje od drugih zakonov pri nas in v tujini zlasti pc tem, da vsebujejo odredbe tega zakona vse glavne pozitivne pridobitve živinorejstva in njegove tehnike Zakonske odredbe odrejajo sistem sodelovanja splošnosti m posameznikov.
Prvi de' zakona govori o izbiranju molke plemenske živine. Poseben odbor za
Beograd, 23. decembra t Domala Po vseh ielih naše države Je pričela temperatura včeraj naglo padati. Povprečna temperatur.. Maša 3 stopinje Celzija pod. ničlo, danes pa je padla v Beogradu celo oa 6. r Vel Oradištn na 7 in v Za ečarn na 9 stopinj pod ničlo. Nagel padec temperature zlasti y ti-moški krajini Je posledica snežnih žametov ki so nastopili pred dvema dnevoma r Bolgariji hi še vedno trajaio.
Meteorološki observatorij v Beogradu je Izda! danes bulletin. r katerem naznačute «a ooedine kraje minimalno temperaturo m vWno snega v centimetrfn, in sicer L nb-Ifana —t, 2 cm, Zagreb —2, 10, Slavonsk Brod —3, 3. Beograd —6, 3, Vel. Gradište
ocenjevanje te živine dovoljuje uporabo boljše živine Nepovolj-no ocenjena moška živina se mora kastrirati na državne ttroške Prav tak0 bo ocenjevalni odbor ocenjeval tudi žensko plemensko živino ako Jo živinorejci po svoji volji predajo odboru S to naredbo bo moči odbrati žensko živino tud; v tistih primerih, kjer ie ni živinorejskih zadrug za izbiranje in kjer živinorejci nimajo dovolj priprav za to važno naloga Zakon imenuje t0 delo tzvenzadražno selekcijo. Delo odbora za ocenjevanje je v koordinaciji z zakonom o napredku poljedelstva, ker so v tem odboru člani občinskih odnosno sreskih poljedelskih odborov.
Dalje zakon predvideva področja za posamezne pasme, tako da poedim kraji proizvajajo živino enako- po kvaliteti in enako po trgovski vrednosti Izdatke za odbor za ocenjevanje plačajo občinske poljedelske zaK'admce. ki so predvidene z zakonom o napredku poljedelstva. Občinski odbor« so dolžni nabaviti tudi potrebno moško plemensko živino.
Važne so odredbe o živinorejskih str<-kovnjakih. ki si morajo s posebnimi izpiti pridobiti posebno kvalifikacijo za delo gle de selekcije živine. V «oglasju z zakonom o aapredku poljedelstva se bodo vršila živi-
norejska tekmovanja po srezlh in banovinah ter za vso državo Razen teh tekem odreja zakon tudi živinorejske razstave in seime. Važna je odredba, da se prva nagrada na razstavah more podeliti samo za živino domače selekcije. Da dobi živinoreja čim več pobude za večletno vzgojo odličnih moških plemenskih glav (konj in govedi), odreja zakon nagrade za vzdrževanje odlične plemenske živine Te nagrade bodo znašale toliko, kolikor Je stroškov za eno leto vzdrževanja. Tako nagrajena živina se ne sme izvoziti brez odobrenja banske uprave.
Zadnji del zakona se nanaša na napredek perutninarstva. Zakon odreja ustanavljanje perutninarskih postaj v vsakem sreskem sedežu s poljedelsko šolo. na državnih posestvih m posestvih javnopravnih ustanov, pri žrebčarnah itd Perutninarske postaje služijo za oddajanje plemenske perutnine in jajc perutninskim selekcijskim zadrugam Perutninske selekcijske zadruge bodo imele ugodnosti podobne narave kakor živinorejske selekcijske zadruge.
Naposled predvideva zakon kazni za kršitev odredb in pravilnika, ki bodo prec'-Pisani Kazni so od I do 30 dni zapora, v denarju pa od 50 do 1500 Din. Vse kazni izreka sreska upravna oblaste
Odlikovanje našega diplomata
Beograd. 23. decembra AA Jugoslovenski ooslanik v Buenos Airesu dr Milorad Straž-licki je bil izvol en za člana mednarodne
/i'T»'"m3tske akademite v Parizu
Gozdni zakon sankcioniran
Beograd. 23. decembra AA. Nj. Vel kralj ie sprejel ministra za poljedelstvo dr Otona Prangeša. ki mu je pri tei priliki kot na*nestn!k ministra za šume in rudnike dr, Antona Korošca predložil v podpis zakon o šumah. Zakon iteje 390 paxagraiov«
701etnica „Narodnih listov"
Ugledni praški dnevnik »Narodni Listi« praznuje te dni 70-ietnico svojega obstoja. Kdor se zamisli v prošl.h sedem decenijev češke in slovanske narodne zgodovine, mu je jasno, kakega pomena je bil od nekdaj ta list za bratski češki narod. Obstoj »Narodnih Listov« je spojen z neizprosno narodno borbo zoper tuje nasitstvo. Nad pol stoletja je stal današnji jubilant v prvih vrstah na braniku čeških narodnih pravic, ki jih je zastopal z železno doslednostjo in neizsrosno strogostjo. V teh letih so se neštetokrat menjale prilike v javnem življenju, »Narodni Listy« pa so krepko ostali z narodom, ki je potreboval svojega glasila.
Pri »Narodnih Listih« so sodelovali in sodelujejo najodličnejši sinovi češke zemlje. V teh 70. letih se je zvrstila na čelu lista dolga povorka čeških politikov zgodovinskega imena: Sladkovsky. Gregr. pokolenje mlado-čeških politikov devetdesetih let in nato skupina dr. Kramara do svetovne vojne Med vojno so se lista polastili oportunistični avstrofilski elementi. Ko pa sta se jeseni 1. 1917 dr Kramaf in dr. Rašin vrnila iz dunajskih zaporov, sta energično pregnala avstrofilstvo iz uredništva in preosnovala list v njegovih temeljnih smernicah, tako da je posta! skoro glasilo antante na habsburških tleh. Zato so bih »Narodni Li-sty« v maju 1918 ustavljeni, a so začeli že pred prevratom zopet izhajati, ko avstrijska oblast ni imela več moči, da bi komu kaj ukazovala ali prepovedala.
Pri »Narodnih Listih« so v najrazličnejših rubrikah sodelovali najpomembnejši češki kulturni in javni delavci. Eden izmed največjih čeških pesnikov, Jan Neruda, je v njih ustvari! klasični češki feljton in je bil vse svoje življenje zvest sotrudnik lista. Svatopluk Cech, Hejduk, Elška Kras-nohorska in mnogo drugih novejših in najnovejših pesnikov in pisateljev so spadali in spadajo h kadru sotrudni-kov »Narodnih Listov«. Zanimivo je, da je za jubilejno izdajo lista - poslal znamenit prispevek tudi nestor čeških | pisateljev Alois Jirasek; uredništvo je i priobčilo v faksimilu ta prispevek starega romanopisca, ki je že od mladosti zvest sotrudnik lista.
Kakor v politiki, odražajo »Narodni Listy« tudi v umetnosti več kulturnih i epoh. Poleg Nerudove dobe je bila gotovo najslavnejša ona. ko so se »Narodnim Listom« pridružili na temelju novih revolucionarnih smernic prvi češki slovstveniki. Okrog li§ta se je tedaj zbralo vse, kar je v češkem slovstvu kaj pomenilo: brata Capka, Ma-char, Holeček, Capek-Chod in mnogi drugi. Ta najslavnejša doba »Narodnih Listov« je združila vse češke javne delavce pod praporom upora proti Avstriji ter jih po vedla v državno sajno-stojnost
Od prvih dni svojega obstoja so »Narodni Listy« posvečali veliko pažnjo slovanskim stvarem, in seznanjali češko javnost z razmerami in potrebami drugih slovanskih narodov. Z Jugoslavijo ima list danes .urejeno direktno poročevalsko zvezo in kljub vsem prometno-tehničnim težavam ni navezan na tuje vire. »Narodni Listy« imajo stalno rubriko, posvečeno Jugoslaviji, in stalne poročevalce v večjih centrih naše države. Rubriko »Slovanski svet* je do nedavna vodil starosta slovanskih novinarjev Josip Holeček, danes na je poverjena uredniku Vin-cencu Červinki. ki je znan politični in novinarski delavec zlasti iz vojne dobe in ie v jubileini številki objavil zanimiv članek ravno o tej dobi svoje delavnosti.
Jubilej »Narodnih Listov« Je brez dvoma znamenit dogodek ne samo za češkoslovaško, marveč za vse slovansko novinnrstvo. Teh 70 letnikov ne vsebuje samo zgodovine posameznega časopisa, marveč se iz njih zrcali tudi vsa zgodovina češkega naroda v tem razdobiu, v katerem so »Narodni Listy« predstavljali mogočno trdnja-^ vo odoora proti tuji oblasti. V tem ozi-" ru zasluži vso pozornost tudi jubilejna številka, ki je nekak izvleček iz dobe velepomembnih dogodkov zadnjih desetletij pred polomom Avstrije. Uredništvu se je lepo posrečilo, da je v slavnostni številki objektivno pokazalo ne samo pretekle dogodke, marveč tudi današnje stanje. Obžalovati je le, da jubilejna številka ni izšla tudi v posebni knjigi, da bi se tako bolje ohranila njena velika vrednost
»Narodnim Listom« tudi mi iskreno čestitamo k jubileju in želimo, da ostanejo tudi v bodoče buden zaščitnik češke narodne in državne misli in obenem zvest glasnik velike slovanske ideje.
H*tjt$ema nagtada
fflPodni&ove dui$Ge"
Odbor „Vodnikove družbe44 razpisuje nagrado 5000 Din Cpet tisoč) za najboljšo povest, zajeto iz sedanjo-sti ali pa iz zgodovine.
Delo ne sme presegati 7—8 tiskanih poU Rek opis je treba predložiti odboru najkasneje do 31. m are a 1930.
Povest mora biti pisana na stroju brez pisateljeve" ga imena. Svoje ime naj pisatelj napiše na poseben listič in ga priloži rokopisu v zaprti kuverti, na ka* teri naj bo naslov povesti•
Nagrajeno povest priobči nato „Vvdntkova družba". Pisatelj dobi seveda poleg nagrade še tudi običaj-ni honorar•
V Ljubljani, dne 19, oktobra 19Z9*
KASTO PVSTOSLEMŠEK
t č. predsednik
DR. PAVEL KARLIN
t L tajnfb.
Pred rešitvijo vprašanja vzhodnih reparacij
Velesile posredujejo med Malo antaa&to in BeLgorrfo ter Madžarsko radi ureditve vzhodnih reparacij — Priprave za januarske
diplomatske konference
London, 23. decembra. «. Kralj in kraljica »ta odpotovala s vnukinjo princeccinjo Elizabeto za Božič v Sandringham.
Kralj ee vrne v London za čas otvoritve pomorske razoroži tvene konference, ki bo zasedala v kraljevi galeriji lordske zbornice. Konferenca ee bo sestala 21. januarja. Kralj bo imel otvoritveni govor. Predpriprave sa konferenco ao povsem gotove.
Druga važna konferenca bo 8. januarja otvorjena II. haaška konferenca, ki ne bo bavila z Youngovim načrtom in z vpraSanjem reparacijskih plačil. Dne 13. januarja pa bo pričel zborovati Svet Društva narodov v Ženevi.
Z ozi rum na veliko »aiuost teb mednarodnih konferenc in sestankov, se vrše med m. teresiranimi državami živahni razgovori, ki naj pospešjjo dela omenjenih konferenc. Precej težav povzročajo: vprašanje vihod-nih reparacijskih plafil. italijansko • francoski <por v vprašania pomorske paritete in sadnja akcija Male antante proti Youngo-vemn načrtu. Merodajni faktorji skušajo t vsemi sredstvi urediti vprašanje vs'iodnih re[>aracij še pred sestankom II. haaške konference. Angleški krogi se Bolgarijo in Madžarske ie opetovano opozorili, da razumejo njune težnje« da pa ae morejo dopustiti.
Ponesrečen atentat indijskih nacijonailstov
Pod vlakom indijskega podikral'a Irvvinga je ekspodiraJa bomba, ki pa ni povzročila znatne škode — Številne aretacije naci-
jonafistov in kosmmstov
da M priile	nffi mi	.
racijskpga rpra6&aja de fcake krtee Zato j*
pričakovati,, da pride Se ored haaSke konferenco do eadovoijivega preolrreta. Id b» zadovoljivo uredil vzhodne reparac ijskra vprašanje.
Izmed vsefe konferenc ke kijali ska rajoroiitTcB« koBfrrr-nrm eajdatje. k« je pripravljeno za to konferenco ogromne ffradivo. ki ga bo morala konferenca temeljito proučiti. Raapmve bodo večinoma tiJ»-ničneea značaja, ker obstojajo dete*»«k «» pomorsko razorožitveno konferenco »ečinotna h pomorskih strokovnjakov, katerih loga bo v podrobnosti izdelati eventualni sporazum med pomorskimi državami v rpra> šemiu omejitve pomorskega oboroieranja.
Pariš, 23. decembra e. Na današnjem nistrskem svetu je bila sestavljene hrt» francoske deleiracije za loodon«ko pomorsko razorožitveno konferenco Delepacijo bo vodil sam ministrski predsednik Tardie«. Glavni delesrati bodo ronnnii minister Briand, mornariški minister Levg®*» tn kok>-nijalni minister Pietri ter francoski posla, nik v Londonu De FVurion Kot posvHo valna člana ho«ta najbrie prisostvovala konferenci predsedniki mornariške komisije, sonata in zbornice.
New Delhi, 23. dec. a. a. 4. Včeraj je
bil izvršen atentat na indi skega podkralja Irwinga. Na železniško progo, po kateri se je vračal podkralj s posebnim vlakom, ki je vozil s Hitrostjo 50 milj na aro, je bila položena bomba, ki ie eksplodirala s strahovitim pokom. Bomba je eksplodirala ravno v hipu, ko je zavozil stroi preko nje ter ni bila ki ub močnemu naboju povzročena nobena znatna škoda. Bomba le poškodovala samo del jedilnega voza, v katerem pa ni bilo nikogar. Ranjen je bil po drobcih železa samo sprevodnik zadnjega vagona. Takoj po nesreči so popravili progo tako, da ie vlak kmalu nadaljeval vožnjo ter srečno dospel v New Delhi Preiskava je dognala, da Je Ma bomb*
ožgana potom etektriCne ftee, k! Je bila
speljana 2 in pol milje daleč v grmov.e, kjer so se skrili neznani atentatorji- Kljub temu, da so bile takoj po eksploziji preiskale vojaške straže vso okolico, se m posrečilo aretirati atentatorje*, ki so pobegnffi v gosti megli.
Domnevajo, da so atentat organizirali
ekstremni nacionalistični krogi, ki so nez*-dovoljni z angleško politiko v Indiji ter % predlogom po lordu Irwingn izdelane indijske ustave Ti krogi stoe tudi v ozkih zvezah s komunisti. V New Delhih je policija aretiTala večje število voditeljev, skramft nacionalistov in komunistov ter npa, da s« ji bo posrečilo v kratkem aretirati atenta* torje.
Snežni viharji v Rmnunip
Bukarešta, 23. decembra AA »Rador« poroča, da je promet na železnicah zadel na nepremostljive težave zaradi snežnih vihar- j jev v zadn ih dnevih- Simplonski ekspres j je v bližini Tftestiu obtičal v visokem sne ; gu in nadaljeval pot šele po 4 urni zamudi, j Na nekih stranskih progaa Je bil promet začasno ustavljen.
Viharji nad Sredozemskim morjem
Marseme, 23 decembra e. Nad veem Sredozemskim morjem drvjajo v«Kti vihar?, tako d« imajo vsi pennotoi veKke zamude. Prekinjen i« MkH ves zračni promet. Mmojro ribišKvh ladri pogrešalo ter donmevajok da eo postale žftov vstav
Ernam v ljubljanski'operi
Z opero »Nabucco« je postal Verdi »lovit komponist Kakor ta. prekipevajo tudi nadaljne njegove opere »Lumbardi«, »£>-nam«. »Attila« m »Bitka pn Legnano« žareče patrijotične ljubezni, ki jc v tem času napolnjevaJa Verdijevo romantično srce. Z njimi je Verdu — saj je bila tedaj aa<to ugodna zgodovinska doba — izrazil vse to. kar sta njegova italijanska domovina in njen narod trpela, upala in želela. Morda je to žareče patrijotično glasbeno delovanje edini primer v glasbeni zgodovini, da je imelo tudi silno važen in odločilen vpliv na politične dogodke kakega naroda. S temi operami je Verdi krepčal m podžigal svoj, tedaj ponižani, razbiti narod in ga privedel do zedmienja Toda vsega tega ne bi bilo dovolj, da bi postal Verdi znamenit komponist Silen temperament, dramatika, izredna nacijonalna melodika, grandijozna invencijomost in čudovita Verdijeva spretnost v muzikalni zgradbi je zagotovila delu njegovih tedanjih oper stalno mesto na repertoarju svetovnih opernih odrov. Ni več snov dejanja, ki nas zanima, temveč edino le muzika in njeno izvajanje, ni več patriot ki ga želimo poslušati, temveč umetnik, glasbenik Ravno-tako ima n. pr. Ernani za zedinjeno in veliko Italijo z njenimi skoro brezmejnimi pretenzijami dvojen pomen, mi pa hočemo slišati iz nje le muziko, ki jo je v nji dovoli brez deiania.
Toda ta muzika zahteva ogromne, naj-odlionejše pevce. Orkester ji je kmalu kos, toda ptvci ne izlahka Za partije, kot so partije Doo Carlosa, de Silve, Elvire in Ernanija je treba kvarteta najodličnejših pevcev, kajti v svojih arijah kavatianah, duetih. tercetih itd morajo in morejo pokazati vse svoje pevsko znanje, svojo pevsko šolo To je čisto, golo petje in vsaka kavatina itd je preračuniena tudi na zunanji efekt Ona da pevcu priliko, da razvije svoj glas. da pokaže vso spretnost v izvajanju koloratur pasaž ki jih eventu-elno -sme okrasiti ad libitum. ker ga skromni orkester v tem namenoma ne ovira. Vsaka muz kalno zaokrožena pesem je bra-vuma in si odličen pevec z njo vsikdar in povsod zasluži aplavz.
Če tega pri nedeljski prenrjeri naši pevci niso imeli, so krivi sami. G Primožič (Don Carlos) se ie šele po prvem akrii dal opTi-*ičiti % icdispoorranostjo. Njegova partije
je pevski najhvaležnejša; s samo groteskno patetičnostjo in aplavz lzzivajočmii pevskimi napori še ni storjeno vse, da ne govorim še o nelepi aj-tikulaciji, aejasnosti govarjave, guturainosti tooo-v V ign pa s« mu je udaio m posrečilo vse. Enako m b> lo usojeno Marčecu (Ernani), da bi glasom no priiboril priznanje.
Nekaj drugega je Wagner, vee nekaj drugega njegov antipod zgodnji Verdi O žametnem belkantiranju,, o tkanju glasu, o njegovi enakomernosti, o izenačenju registrov ne moremo ob tej priliki, žal, toč-nejše govoriti. Storil p« je pač vse, kaj sa je dalo Koncem prvega akta se je na odra tudi izgubil. Režija, režija! Izmed vseh r kvartetu je bi! odločno najsprejemljivejSi g. Križaj (de Silva), četudi sem pričakoval se več od nicga Pogrešal sem njegove običajne pevske širokopote/nosti in tonskega razvitja. Zdelo se mi je. kakor da on v resnici ni disponiran. Smili se mi ga Majdi-čeva. Vse mogoče vloge so jš kot ed;ni naši pevki naprtili. Peti mora herojinja, tragične, lirične, groteskne, komične partije, skratka, biti mora čarovnica In ker to ni, ne more biti vsemu kos ne more čeprav skuša in z vsemi svojimi močmi žeH ne more biti torej tudS še velika Elvira. Mesto treh basistov bi naši operi bilo bolje imeti dve sopranistki
Sodelovali so pri Ernani ju še ga. Staglrat; gg. Mohorič in Sekula ter res prav odličen zbor.
Opero je glasbeno vzorno naStudiral ia pripravil g. Štrrtof, ki je pač moral delati z materijalom, ki mu je bil na razpolago. Orkester nad vsako pohvalo Rež ji se bal žive in originalne »like niso posrečile Zunanja oprema opere (Skružni) je bila dostojna in okusna
Premijerske publike ni bilo Belo mnog«k Aplavz hladen, malomaren O pr obojnem uspehu Emanija se ne da govoriti B;*IJ kot zgodnji Verdi, bi na vsak način zanimal poslednji Dajte nam »Falstaffa«. po» tem bomo poznali vsega Verdija. —č.
VolJeir.aras cojde med bančnike
Kovno, 23. decembra AA. V dobro poučenih krogih trdiio. da ie bil dosežen sporazum med Woldemarasom H predsednikom litvanske republike Smetono. Woldemaraa bo v kratkem imenovan za ravnatelja litav* ske narodne bank*