POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
boljši okus
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski tret 1 a
000 CELJE
SN00032

Tel.:	01/831 63 12
Gsm.: 031/658 765
Nika
Nika Tratnik s.p., Ljubljanska 19/a, Kamnik
Za lep izgled in dobro počutje v našem salonu nudimo:
•	nego obraza in telesa ter ličenje
•	masaže (aromaterapija, klasična, refleksna masaža stopal)
•	pedikuro in manikuro
•	limfno drenažo
•	depilacijo
•	savno in solarij
www.radiorogla-novice.com.
sobota po dogovoru.
Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje*
Margarina Rama jogurt, 250 g
Kolinska, Ljubljana
174,00 SIT
Detergent Ariel, 2 vrsti 6 kg
Orbico, Ljubljana
2.299,00 SIT
Džem marelica gozdni sadeži, 200 g
Eta, Kamnik
264,00 SIT
Nagrobna sveča Mojca, 4 barve
Ilirija, Ljubljana
219,00 SIT
Juhe "Zelenjavni vrt", 3 vrste
Zepter Slovenica
179,00 SIT
Nagrobna sveča Mojca, majhna rdeča
Ilirija, Ljubljana
119,00 SIT
»n še 55 izdelkov po ZNIŽANIH CENAH!
ing.JiANiEX SEVŠEK s.p.
Predel I4a, 3240 Šmarje pri Jelšah Telefon&faks: 0358 21 308
d
D
» Izdelava in montaža komplet ostrešja, frčade, čope itd.
►	Izdelava in montaža kleparskih izdelkov, snegolovov, strelovodov
►	Strokovno pokrivanje vseh vrst strešnih kritin » Po naročilu vam opravimo izmere na objektu,
izstavimo predračun
» Nabava materiala, prevozi na objekt z avtodvigalom ter dvigom kritine na streho
»Strokovno svetujemo in nadziramo izvedbo del, tudi, če sami izvajate dela na svojem objektu

•	Sezonski popusti,
•	ugodni plačilni pogoji,
•	možnost kredita kratkoročni-dolgoročni 1-7 let,
•	pomagamo mladim družinam,
•	posebni pogoji za upokojence
ri:/\K/\Wi'I JZl I'nL'/L Iy.VU11p0 IÌ 1-1:1 '
MAROVT GREGOR s.p.	K KBE
Bočna 60 3342 Gornji Grad	0KENSKI S,STEMI
Tel. / faks: 03 838 51 40/41
GSM: 041/793-518	] o let garancije
Vaš Volksvvagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o.
Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19
-	PVC okna
-	vhodna vrata
-	senčila
Volkswagen Polo
Odločite se za Volkswagen Polo z brezplačnim paketom comfortline. Ali pa izberite Polo basis z brezplačno klimatsko napravo oziroma ugodnejšo ceno - Polo basis že od 1.780.000 tolarjev.
V vsakem primeru prihranite do 190.000 tolarjev!
Polo
' Cena v SIT je informativna in odvisna od valutnih razmerij.
Število vozil in modelov je omejeno.
Živahnost barvitost, razigranost izžarevajo iz fotografije na naslovnici, ki je bila posneta med odmevnim velenjskim otroškim festivalom. Pikin festival, ki vsako leto konec septembra v otroški mestni park in Rdečo dvorano privabi resnično številne razposajene otroke s starši, pa tudi mladino, seje dodobra "prijel". Množični obisk domačinov, otrok iz vse Slovenije in celo tujine krepi turistično podobo in prepoznavnost mesta. Organizatorji so očitno zadeli v polno, odziv obiskovalcev pa kaže, da si ljudje, pa ne le otroci, želijo sprostitve in zabave. Ob napornem delovnem tempu, na katerega se v novem družbeno-gospodarskem sistemu šele navajamo, človek potrebuje način, da odvije svoje ventile in dovoli nakopičeni napetosti, da se razpusti.
Pregovor pravi, da je v vsakem otroku nekaj odraslega in v vsakem odraslem človeku del otroka. To se mi zdi čudovito spoznanje, predvsem pa je zanimivo opazovati, kako rek v resnici drži. Se vam je že zgodilo, da ste bili osupli in prevzeti nad nenavadno premetenim vprašanjem čisto majhnega otroka ali njegovim instinktivnim, pa vendar modrim spoznanjem, izjavo, pripombo? Nasprotno lahko pri odraslih osebah na trenutke
opazimo povsem otroško razposajenost, naivnost, pa tudi nezrelo razmišljanje in reagiranje v dani situaciji. Seveda so tudi taki, ki so na videz povsem resni, v vseh pogledih popolnoma organizirani in premišljeni, najsi bo to zaradi značaja ali pa jim družbeni položaj, ki ga zasedajo ali si ga želijo zasesti, ne dopušča sproščenejšega in instink-tivnejšega ravnanja (tako so vsaj prepričani).
Priložnosti za razvedrilo in prijetno druženje, ki nedvomno pozitivno prispevata kdobremu počutju in posledično stabilnejšemu zdravju, je bilo v času raznovrstnih prireditev ob občinskih praznikih tudi v naši dolini dovolj. Kljub temu življenje ni sestavljeno zgolj iz pravljičnih trenutkov. V neprijetnih situacijah in ob stresnih dogodkih bi bilo človeku lažje, če bi se držal načela, daje življenje igra, mi pa smo igralci, ki jo izpeljemo sedaj bolje,spetdrugič slabše. S tem bi se izognil pretirani zaskrbljenosti in občutku ujetosti v brezupno situacijo. Dogajanje na igrišču bi gledal izvorne, oddaljene točke in se neobremenjeno odločal o nadaljnjih potezah svoje figure. Z opazovanjem igre (v smislu moja akcija A izzove pri soigralcu reakcijo Al, akcija B pa izzove reakcijo BI ) bi se vztrajno učil in postajal vse bolj izkušen in uspešen na igrišču življenja. Vsak zase najbolje ve, koliko mu takšen pogled in odnos do lastne usode odgovarja, ne glede na to pa vam želim, da bi v življenju izbrali prave poti.
IZ VSEBINE: 40
Intervju:
Betka Ročnik, naj natakarica 2002.4
Nazarje:
Pogovori o možnostih sodelovanja med Savin-jsko-šaleško regijo in južno Koroško.6
Anketa:
Kdo je vaš predsedniški kandidat?.7
Kultura:
Predstavitev Videčnikove knjige
Celje moje mladosti...............9
120 let športnega društva v Mozirju:
Slavnostna prireditev ob
visokem jubileju.................10
Fotografinja Aleksandra Vajd:
Razstava cikla Drobtine po rjuhi.13
Dirkač Marjan Livk:
Najhitrejši Savinjčan.................20
Črna kronika:
Mikastili so se.......................23
Na naslovnici: Na Pikini delavnici v Velenju
V____________________________________________J
ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 40,4. oktober 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 ^ Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje
J
\trimesečje.

INTERVJU: BETKA ROČNIK, ZMAGOVALKA GLASOVANJA ZA NAJ NATAKARJA/ICO 2002
Z nasmehom se boljše je
Od skupnih 6.054 poslanih glasovnic za naj natakarja oziroma natakarico jih je kar 1.635 bilo za Betko Ročnik, po domače Ropovo Betko iz Gostilne Semprimožnik na Homcah. Redko posejanih hiš je tam okoli komaj za vzorec, kar pomeni, da je Betkin temperament in prijazen nasmeh dejansko prepričal goste in manj domačine, ki se ob podobnih akcijah ponavadi odločajo "lokalpatriotsko". Veliko število glasov je vsekakor svojevrstno presenečenje, če upoštevamo, da gostilna ni na najbolj opaznem in prometnem središču, kjer bi si ljudje že zaradi navade podajali kljuko od vrat.
Na podlagi rezultatov glasovanja ocenjujem, da me imajo ljudje radi. Upam, da me tudi spoštujejo, čeprav je res, da smo imeli včasih več obisk-
- Nesporno je, da so ljudje vložili v glasovanje precej truda. Prej si omenila, da te imajo ljudje radi, vendar je samo to za takšen rezultat premalo.
Urednica Savinjskih novic Vesna Petkovšek je Betki Ročnik izročila priznanje za naslov naj natakarice (foto: Helena Kotnik)
ovalcev kot sedaj. Vse se spreminja, veliko voznikov dobro premisli, preden se usede za volan, ali bodo pili alkohol ali ne. Z uzakonjeno omejitvijo alkohola v krvi so kazni višje in vsak se malo boji. Čeprav je naša gostilna oddaljena od glavne ceste, gostje še kar radi zavijejo k nam.
-	Pošteno povedano, moški radi zavijemo v lokal, v katerem streže lepa in po možnosti tudi prijazna natakarica. Vendarmenim, da jesamoto, vsaj dolgoročno, za uspešnost gostilne premalo.
No, naša hiša nudi tudi dobro domačo hrano (o resničnosti besed smo se prepričali ob obisku op. p.). Kot specialiteto nudimo domače žlinkrofe, zabeljene z domačimi ocvirki, gostom postrežemo s savinjskim želodcem, pripravljamo pa tudi vse drugejedi po naročilu. K nam prihajajo predvsem ljudje ob različnih slovesnostih, kot so obhajila, krsti in razne obletnice.
-	Če prav razumem, živite predvsem od, pogojno rečeno, zunanjih gostov?
Samo od domačinov bi težko preživeli. Saj Homčani radi prihajajo, vendar je kraj premajhen in največ prinesejo skupine od drugod.
Priznanje mi veliko pomeni... (premislek)
-	Ne nazadnje je priznanje tudi svojevrstna zadolžitev in obveza za prihodnje delo.
Ja. (smeh) Vtem trenutku še ne razmišljam, koliko boto priznanje vplivalo na prihodnji odnos do gostov. Mis-limvsmislu obiskanosti gostilne, ali bo bolje ali celo slabše.
-TVojodnosdogostov se zaradi tega verjetno ne bo spremenil? Ljudje te namreč poznajo kot neposredno in predvsem vedno nasmejano. Kot da je tvoj smeh del gostinske ponudbe... Navsezadnje si lahko ljudje privoščijo dobro hrano tudi doma.
Strinjam se, vendar je res, da mora biti vse na primerni ravni. Hrana, pijača in postrežba ter seveda prijazna natakarica. Brez tega ni uspešne gostilne. Sleherni, ki seje kdaj prehranjeval v gostilni, ve, da hrano zaužiješ in pijačo spiješ tudi, če te postrežejo s kislim in naveličanim obrazom. Če se natakarica prijazno nasmeji, ima tudi hrana boljši okus.
-	Med natakaricami in natakarji, ki so se potegovali za naj naslov, je bolj malo imen iz tradicionalno dobrih
gostiln. Pojavljajo se imena, ki ne delajo v tako "blestečih" gostilnah. Vsekakor zanimivo in po svoje poučno...
Največ glasov smo dejansko dobile natakarice iz obrobnih gostiln. Mogoče se bolj trudimo ustreči gostom kot kolegi in kolegice iz po imenu zvenečih gostiln. Ne vem, mogoče moraš biti v majhni gostilni prijaznejši in dostopnejši do vseh gostov. Vsekakor se vsem, ki so mi namenili svoj glas iskreno zahvaljujem.
-Se strinjaš, da gostinska ponudba s turizmom vred stopica na mestu. Prenovljeni in bleščeči lokali očitno sami po sebi gostov ne privabljajo.
Razvojnega zagona ni zaradi pomanjkanja turistov. Ne vem, zdi se mi, da v našo dolino ne znamo privabiti ljudi. Posebno letos je bilo izredno malo turistov, ne samo v naši gostilni, ampak tudi v bližnji okolici. Letošnje leto je bilo izjemno slabo.
-	In kaj storiti, da se zadeve spremenijo?
Konkretno nam so svetovali, da bi bilo dobro izboljšati sobe. Potem bi bilo mogoče več turistov.
-	Na splošno se zdi, da se gostinci bolj zanašate na tako imenovane "špricer" goste, kot da bi dejansko poskušali v kraj in lastne gostilne privabiti novosti željne goste.
Ugotovitev je prava. Vsak gostinec bi se moral truditi po svojih močeh. Konkretno za našo gostilno lahko povem, da smo poslali ponudbo na mnoge turistične agencije, vendar nismo pre-
ko njih pridobili niti enega avtobusa gostov.
-	Če sem dobro informiran, si za današnjo priložnost obiskala frizeri«)?
Takšno priznanje ni kar tako in človek se mora malo polepšati. Današnji dan ni navaden dan in tudi mama je bila priznanja zelo vesela. Ata pa ni nič komentiral...
-	Kaj pa mož?
Možje bil zelo vesel.
-	Navsezadnje je občinski svetnik in dejstvo, da njegova žena izstopa iz povprečja, tudi za lokalnega politika ne more biti zanemarljivo.
Vprašala sem ga, če je vslužbi zato, ker ima za ženo naj natakarico, deležen kakšnih opazk. Pravi, da so pozitivne...
-	Je tvoj mož ljubosumen?
Tega midva ne poznava. Ne mož ne jaz. Odkar sva poročena, je zaupanje popolno.
-	Vprašanje je bilo dobronamerno, vendar je delo natakarice povezano tudi s slabimi izkušnjami.
Marsikaj sem že doživela in slišala. Tudi zmerjanje žensk, da imam njihove može. Na takšne očitke sem preprosto odgovorila, da bi si dobila boljšega, kotje njihov. Vendartakih ni, najboljši je moj mož.
-	Na splošno imaš tudi z ženskami dobre odnose?
Seveda. Vsakemu povem svoje in problemov ni.
Pogovarjal se je Edi Mavrič -Savinjčan

SLOVENSKI EXPRESS NA ORIONU
Kdo bo zmagovale«?
Slovenski express so fantje, ki na slovenski sceni niso zgolj naključje. Njihov moto - delati glasbo z ljubeznijo in za ljudi je v razmeroma kratkem času že dal dva hita. Prvi je dobro znan z nogometne hitoman-ije Vražje usnje, drugi, skladba Izi, pa je bila uspešnica letošnjega poletja in zmagovalka na kar nekaj radijskih postajah.
V soboto, 5. oktobra, jih bomo lahko spremljali na oddaji Orion, na kateri bodo sodelovali s pesmijo Ljubezni vlak. Za sodelovanje na Orionu so se dobro pripravili in so prepričani, da uspeh ne bi smel izostati. V začetku decembra pa lahko pričakujemo izid zgoščenke z enajstimi skladbami.
nik, ki igra kitaro, trobila in je prepoznavni vokal skupine. Podaljšana roka Slovenskeg expressa je še Dejan Zorman iz Maribora, ki igra bas kitaro, kitaro inje mojster na violi.
Če bo peti oktober uspešen, to bo v primeru, da dobijo Expressovci dovolj glasov, se bodo fantje vrnili kot zmagovalci. Če pa ne, jim še
Fantje Slovenskega expressa se bodo pomerili tudi v oddaji Orion
Kdo pa so člani Slovenskega expressa? Več ali manj so ostali zvezde stalnice Franci Falant iz Vitanja, mož na klaviaturah, harmoniki, vokal, Slavko Bojnec iz Nazarij, ki obvlada kitaro, bas kitaro in poje, in Jani Kort-
vedno ostane drugo leto, ki ga nameravajo temeljito izkoristiti in sodelovati na najrazličnejših festivalih. Ideje se že pletejo in notni zapisi so čedalje daljši.
VP
SPOMIN NA FRANJA VAJDA
Poklon ravnatelju, kronistu in Mozirjanu
V okviru praznovanja občine Mozirje je bilo 25. septembra na dvorišču pred OŠ Mozirje slavnostno odkritje doprsnega kipa Franja Vajda. Predan pedagog z globoko srčno kulturo je v svojem razdajanju učencem izčrpal vse možnosti, ki mu jih je nudil čas.
Franjo Vajd seje rodil 29. januarja leta 1899 v Mozirju. Študiral je zgodovino in germanistiko, poučeval pa v Solčavi, Slovenskih Konjicah, Celju, med drugo svetovno vojno pa je bil izgnan v Avstrijo. Po vojni seje vrnil v Mozirje, kjer je bil upravitelj nižje gimnazije, nato pa tudi med ustanovitelji Osnovne šole Mozirje. Le-to je dolga leta nato tudi vodil.
Aktivno seje vključeval v kulturno življenje kraja. Deloval je v raznih društvih, igral v igralski skupini, zbiral zgodovinsko dediščino, sodeloval pa je tudi pri pisanju raznih leksikonov.
Ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek je pred odkritjem kipa poudaril Vaj-dovo izžarevanje dobrote vsakomur, ki seje obrnil nanj. Njegova
bistrost in razgledanost sta ga z Kip so odkrili Franjeva hči Vida največjo gotovostjo postavili med Vajd Puncer, Anton Venek in župan največje predstavnike moralne in Jože Kramer, šolska delegacija pa
Kip Franju Vajdu so odkrili njegova hči Vida Vajd-Puncer, sedanji ravnatelj OŠ Mozirje in mozirski župan Jože Kramer (foto: B. Kanjir)
duhovne moči Mozirja. In takšnim ljudem je potrebno postaviti spomenike, da se lahko mlajši rod ob pogledu nanje navdihuje in išče moči pri svojem poslanstvu.
Zaradi njegovih pozitivnih lastnosti, kijih zavoljo njega nosi v sebi tudi marsikateri izmed njegovih učencev, je organizacijski odbor za postavitev kipa pristopil k delu z največjo mero resnosti. Izdelavo so zaupali kiparju Mihu Kaču, kije kip Franja Vajda izdelal iz brona.
je na njegov grob odnesla spominski venec.
Ob tej priložnosti so bogat kulturni program pripravili učenci osnovne šole, ki so prisotnim predstavili oris šole, kakršna je bila pred desetletji, zlit z današnjim časom. Domiselno izvajanjeje popestril šolski mladinski pevski zbor, ki ga vodi Lijana Blagov-ič, in mlade plesalke. Na pomoč so jim priskočili tudi godbeniki, kijih vodi Tomaž Guček.
Benjamin Kanjir
OTROCI JIH KOMAJ ČAKAJO
Lutke znova med nami
Najmlajši Zgornjesavinjčani vsako leto prav posebno težko čakajo na mesec oktober, ko se prične tradicionalni lutkovni abonma. Letos bo potekal že sedmo leto zapored, organizator, KD Jurij Mozirje, pa vsem otrokom tudi tokrat obljublja obilo poučne zabave.
Praksa dosedanjih šestih abonma-jevje Juretu Repenšku kotglavnemu krajevnemu gonilu tovrstnega dogajanja pokazala, daje njegova usmeritev pravilna, Lutke otrokom veliko dajejo, saj jih na neprisiljen in dobrodušen način učijo lepih lastnosti, kijih bodo v življenju prav gotovo rabili. Hkrati se otroci istovetijo s pravljičnimi junaki, ki jim z odra trosijo veselje in dobro voljo. Pozitivnih lastnosti pa vsakemu človeku tako ali tako vedno manjka, zato jih velja pričeti zbirati že v rani mladosti.
Selekcija pri zbiranju predstav zagotavlja kvaliteto, ki jo bodo stalni abonenti z veseljem znova izkoristili. Tisti pa, ki bodo letos prvič okusili tovrstni odrski utrip, bodo zagotovo postali najmlajši lutkarski zasvojen-
ci, ki se bodo vračali iz meseca v mesec.
Letošnji lutkovni abonma se pričenja že naslednji teden. V četrtek, 10. oktobra, bo na odru dvorane mozirskega kulturnega doma ob 18. uri gostila predstava Metuljeva dežela. Novembra bo v Mozirju gostila predstava Jabolčni kralj, mesec zatem pridejo Tri kraljeve opice, v januarju naslednjega leta pa bosta otroke obiskala Janko in Metka. Abonma bo zaključen februarja s predstavo Rokec na drugem koncu sveta.
Iz preteklih izkušenj lahko z gotovostjo trdimo, da bo tudi letos dvorana, kjer bodo predstave, pretesna za vse, ki sijih bodo želeli ogledati.
Benjamin Kanjir
V NAZARJAH POTEKALI POGOVORI 0 RAZLIČNIH MOŽNOSTIH SODELOVANJA MED SAVINJSKO-ŠALEŠKO REGIJO IN JUŽNO KOROŠKO
Manjšina kot most
Na srečanju občinskih predstavnikov Savinjsko-šaleške regije in Južne Koroške je beseda tekla predvsem o možnostih in perspektivah čezmejnega občinskega sodelovanja. Dejstvo je, da politika v preteklih letih ni imela pravega interesa krepiti sodelovanja med pripadniki istega naroda, ki jih loči državna meja. Od 133 občin, kolikor jih je na avstrijskem Koroškem, jih je samo 10, ki tako ali drugače sodelujejo s slovensko stranjo. Veliko tesnejši so stiki s Furlanijo-Julijsko krajino, s katero ima stalne stike več kot 40 koroških občin.
Precej možnosti je torej še vedno neizkoriščenih, kljub političnim spremembam v Sloveniji in odprtju cestne povezave preko Pavličevega sedla. V vsakem primeru bo treba čezmejno sodelovanje napolniti z vsebino, kar bo koristilo vsem Slovencem. Skupen poudarek obeh uvodnih razpravljavcev, Andreja Wakouniga, člana predsedstva koroške občinske zveze in Mirana Vatovca, predstavnika slovenske vlade za evropske zadeve, je, da brez Evropske unije ne bi imeli primernih programov, ki nudijo trde temelje za čezmejno sodelovanje.
V	razpravi so predvsem predstavniki Južne Koroške izpostavili konkretne prekomejne projekte, ki temeljijo na kulturnem in športnem področju. Velika prednost pri tem je skupen jezik. Po mnenju Franca Jožefa Smrtnika, podžupana občine Železna Kapla - Bela, ne delajo nobenih razlik na tej in oni strani meje, saj so vse karte dvojezične. Zaradi tega je nekoliko pokritiziral slovensko stran, ker na slovenskih kartah ni dvojezičnih napisov.
Pomembno je, da so vsi prisotni izrazili enotno mnenje, da je sodelovanje potrebno in koristno za obe strani. Pri tem se kaže potreba po krovni organizaciji, ki bi usklajevala stike, kijih sedaj vsaka občina oziroma društvo gradi praktično iz nič. Z morebitno ustanovitvijo skupnosti obmejnih občin bi se sodelovanje, ki se velikokrat konča na ravni občinskih predstavnikov, razširilo na ljudi, ki bi tudi formalno obravnavali zadeve, ki zadevajo posamezne ciljne skupine.
V	popoldanskem delu srečanja, kije bilo namenjeno gospodarskemu sodelovanju, je Willi Moschitz, predsednik gospodarske zveze iz Celovca, predstavil organizacijo, ustanovljeno pred petnajstimi leti. Zveza naj bi spodbujala gospodarsko sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi podjetji, še posebej tistimi na južnokoroškem območju. Moschitz ugotavlja, daje dosedanja vloga te institucije skromna, ker slovenski podjetniki niso seznanjeni z možnostmi vzpostavitve poslovnih kontaktov preko nje. Za boljše poznavanje te zveze so slovenski sogovorniki koroškim kolegom ponudili možnost sodelovanja na 5. poslovnem srečanju gospodarstva v Velenju, ki bo potekalo sredi oktobra. Kar se tiče ostalih možnosti, bi bile najhitreje uresničljive povezave v turizmu, razvoju podeželja in lesarski industriji.
Po mnenju predstavnikov koroškega gospodarstva ima slovenska država premajhen pos-
Popoldanski del srečanja je bil namenjen gospodarskemu sodelovanju (foto: Jože Miklavc)
luh za manjšino, poleg tega je razprava navrgla zanimivo trditev, da vse več slovenskih podjetij išče povezave na trgu bivše Jugoslavije. Zanimivo je razmišljanje podjetnika Alojza Selišnika iz Luč, ki več kot 90 odstotkov proizvodnje proda na nemško tržišče, ki ugotavlja, daje malim podjetnikom brez zunanjetrgovinskih oddelkov izredno težko urejati administrativne postopke. Z vstopom v EU pa bo odpadla
komplicirana izvozna procedura.
V sklepni diskusiji so razpravljavci zaradi potrebe po konkretnem sodelovanju določili sogovornike. Na koroški strani naj bi za stike skrbela Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, na savinjsko-šaleški strani pa bo za sodelovanje skrbela Jasna Klepec, direktorica Območne razvojne agencije.
Savinjčan
LJUBNO OB SAVINJI
Energetska zasnova temelji na
biomasi
Na Ljubnem so pripravili študijo, v kateri je temeljito opredeljeno sedanje stanje rabe koriščene in končne energije ter sistemov za proizvodnjo ogrevalne in tehnološke toplote ter pripravo sanitarne vode. Glede na obstoječe stanje krajevnih energetskih virov in ob upoštevanju trajnostnega vidika energetskega načrtovanja naj bi se v prihodnosti Ljubenci oskrbovali z energijo, ki bistveno zmanjšuje onesnaženost zraka.
Iz tega vidika je najprimernejša izraba lesne biomase, obnovljivega vira energije. "Odločitev temelji na oceni, da je lesni potencial v občini lokalno najpomembnejši in daje njegova izraba v skladu z modernimi načeli trajnostne oskrbe z energijo," pravi županja Anka Rakun, ki je vodila projekt energetske zasnove občine. Po osrednjem predlogu naj bi se izvedel sistem daljinskega ogrevanja v poslovni coni Loke oziroma v celotnem Ljubnem, v ostalih krajih občine pa naj bi manjši sistemi ogrevanja z lesno biomaso nadomestili obstoječe sisteme individualnega ogrevanja na fosilna goriva.
Zaradi okoljske ustreznosti je izvedba posameznih kotlov na lesno biomaso primerna za potrebe centralnega ogrevanja zgradb pred-
vsem v ruralnih področjih z bogatim gozdnim zaledjem. "Občina Ljubno bo predvidoma objavila razpis, s katerim bo v letu 2003 podprla vgradnjo treh majhnih kotlov na lesno biomaso, za ogrevanje individualnih zgradb v občini," pojasnjuje Rakunova.
Ekonomsko bi bila najučinkovitejša izgradnja daljinskega ogrevanja za celotno Ljubno, Zaradi postopnosti in manjše finančne zahtevnosti je v prvi fazi predlagana izgradnja sistema za podjetje KLS; po podatkih, ki sojih pripravili ekologi, bi se, v primeru izvedbe projekta na celotnem območju občine, letna stopnja emisij, glede na obstoječe stanje, zmanjšala za celih 85 odstotkov.
Savinjčan
SAVINJSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR PLANINSKIH DRUŠTEV
Izvolili novo vodstvo
Savinjski meddrušlveni odbor planinskih društev bo naslednja štiri leta vodil Jože Kodre, podpredsednik PD Celje in dolgoletni planinski delavec. Na volitvah seje za njega izreklo 37 predstavnikov od skupaj 47 društev, kolikor jih deluje znotraj Savinjskega MDO. Kodre je na mestu predsednika nasledil Martina Aubrehta, kije bil na čelu savinjske planinske organizacije skoraj devet let. Aubreht še naprej ostaja član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije.
Savinjčan
LOKALNI ODBOR SMS NAZARJE
Peticija za izgradnjo bazena
V turistično ponudbo celotne Zgornje Savinjske doline bi poleg številnih zanimivosti, ki jih bo gostom treba ponuditi, če želi območje ponovno zaživeti kot turistično zaokrožena celota, gotovo sodil tudi bazen. Ne preveč obetavni poskusi so sicer že bili, z zbiranjem podpisov za izgradnjo bazena v občini Nazarje pa postavlja Stranka mladih Slovenije pereče vprašanje ponovno v obravnavo.
Večina mimoidočih je bila navdušena nad zbiranjem podpisov za izgradnjo bazena v občini Nazarje (foto: EMS)
Vzporedno s podpisi za izgradnjo bazena so v že trajajoči akciji "Izberi svoj cilj" zbirali tudi podpise za ukinitev obvezne vojaške dolžnosti. "Glede na to, da za akcijo zbiranja podpisov za izgradnjo bazena v občini Nazarje ni bil nihče predhodno obveščen, smo v LO SMS Nazarje s samim številom podpisnikov izredno zadovoljni. Večina mimoidočih je bila navdušena nad predlogom, vendar so bili, glede na potek dogodkov okrog izgradnje bazena pred nekaj leti, precej skeptični glede same realizacije tega projekta," je povedal Jernej Planovšek, predsednik lokalnega odbora. S peticijo bodo seznanili župana
Ivana Purnata in ko bo finančno zaključena tudi gradnja osnovne šole in dvorane, naj bi v Nazarjah začeli konkretno razmišljati o gradnji bazena. Vsekakor gre za dolgoročno akcijo, že spomladi pa naj bi mladi dobili mladinski center.
Planovšek je prepričan, da bodo z delom dokazali, da so vredni pozornosti, na letošnjih lokalnih volitvah pa bodo poskušali zbrati dovolj glasov za zastopstvo v občinskem svetu. Če si zraven, si pri odločitvah, so prepričani mladi Nazarčani, ki bodo preko SMS poskušali še bolj razgibati življenje v občini.
Savinjčan
Naša anketa
Kdo je vaš predsedniški kandidat?
Bliža se čas, ko bomo spet volili novega predsednika Republike Slovenije, zato nas mediji vedno bolj zasipajo z različnimi informacijami iz sveta politike, ki nas poskušajo prepričati, kateri kandidat je najboljši. Zato smo vas povprašali, ali že razmišljate o bližajočih se volitvah in ali tudi na vašo presojo vplivajo politični škandali, ki smo jih deležni ob vsakih novih volitvah.
Marjan Krušlin, dimnikar
Zaenkrat še ne vem, za koga bom volil, ker se za to niti ne zanimam preveč. Vem, da je okoli 16 možnih kandidatov, kaj več pa ne. Kar pa se tiče teh škandalov, mislim, da to precej vpliva na izid volitev, saj ljudje za nekoga, ki ni pošten, ne bodo volili. Če ni poštenja, tudi ni zaupdnja ljudi.
Jana Lipovšek, aranžerka
Kandidata, ki ga bom volila, sem že izbrala, vendar njegovega imena še ne bom povedala. Vsekakor pa politični škandali vplivajo na mojo izbiro, saj mije poštenje kandidata na prvem mestu.
Nevenka Presečnik, gradbeni tehnik
Da, jaz sem se že odločila za koga bom volila, in sicer za Franceta Arharja. Svoje mnenje sem si že izoblikovala in to, kar seje letos dogajalo okoli Arharja, na mojo odločitev nima vpliva. Menim, da je bila vsa zadeva malce vnaprej pripravljena, da pač ne bi bil preoster protikandidat drugim. Mislim, da imajo tudi drugi tako uspešni ljudje približno takšne plače, le da tega javnost ne ve, njegovo plačo pa so verjetno sedaj izpostavili prav zaradi bližnjih volitev.
Ana Juvan, dijakinja
Jaz letos sicer še ne bom volila, če pa bi, bi se verjetno odločila za Brezigarjevo. Na politiko se še ne spoznam preveč, menim pa, da bi bilo lepo, če bi bila izbrana ženska, ki bi tako dobila priložnost, da se izkaže. Politični škandali bi vplivali tudi na mojo presojo, saj menim, da mora biti predsednik v vzor vsem državljanom.
Alojz Prislan, univ.dipl. inženir strojništva
Volil bom, nisem pa se še čisto odločil, koga. Malce bom še počakal, da vidim, kako se bodo kandidati izkazali v predvolilnem boju. Politične spletke malo že vplivajo tudi na mojo odločitev, kar pa se Arharja tiče, je zaradi spleta okoliščin padel na lestvici kandidatov, drugače bi zagotovo bil vsaj drugi.
Olga Rogelj, konfekcionarka
Nisem se še povsem odločila za koga bom volila, izbira je kar velika. Na mojo odločitev bodo vplivale tudi takšne zadeve, kot so politični zapleti, saj je poštenje kandidata tisto, kar največ pomeni.
Pripravila: Tatiana Golob, foto: Ciril M. Sem
Savinjske novice in volitve
V	skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje volitve in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strankterdrugih predlagateljev kandidatovvčasu volilne kampanje.
To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strankterdrugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja.
V	času do volitev bodo Savinjske novice izšle še petkrat: 11., 18. in 25. oktobra ter 2. in 8. novembra. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil.
Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in kandidatov.
V	primeru zadostnega števila naročil oglasov bo pred volitvami po predhodnem dogovoru z organizatorji volilne kampanje predvidoma 6. novembra izšla tudi posebna številka Savinjskih novic, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini.
Odgovorni urednik Franci Kotnik
5.	SREČANJE GOSPODARSTVA V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI
Sodoben podjetniški pristop v lokalnem in regionalnem okolju
Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, GZS Savinjsko-šaleš-ka območna zbornica Velenje in območni obrtni zbornici Mozirje ter Velenje v oktobru in novembru pripravljajo vrsto prireditev, ki bodo namenjene navezovanju poslovnih stikov, seznanjanju z razvojnimi priložnostmi in projekti v regiji ter seznanjanju širše javnosti z gospodarstvom.
Osrednja izmed omenjenih prireditev bo 5. srečanje gospodarstva v savinjsko-šaleški regiji z naslovom Sodoben podjetniški pristop v lokalnem/regionalnem okolju, ki bo potekalo v dneh od 17. do 19. oktobra v Velenju. Začelo se bo 17. oktobra z osrednjim referatom dr. Maksa Tajnikarja in predstavitvijo razvojnih usmeritev Gorenja, Ere, Premogovnika, BSH Hišnih aparatov in Revoza, nadaljevalo pa z otvoritvijo poslovno-prodajne razstave in okroglo mizo o možnostih kooperacijskega sodelovanja.
Na poslovno-prodajni razstavi, potekala bo v velenjski Rdeči dvorani, bo poleg ostalih podjetij in institucij sodeloval tudi Euro info cent-
er, ki sodeluje z 270 podobnimi centri po Evropi. Da bi bilo dogajanje v Rdeči dvorani še bolj zanimivo, bodo včasu razstave pripravili modno revijo z revijo pričesk, razstavo izvirnih spominkov Šaleške doline, razstavo likovnih del in pogovore z znanimi športniki.
V sklopu omenjenih jesenskih prireditev bodo organizatorji pripravili še podelitev območnih priznanj za najlepše urejene trgovine in za urejeno delovno okolje ter okrogle mize o perspektivah trgovine v mestnih središčih, osebnem dopolnilnem delu, skupnih turističnih produktih, sodobnem podjetniškem pristopu na podeželju, razvojnih projektih vsavinjskošaleški regiji in izobraževanju.
KF
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
Novi metri asfalta tudi na
Dol Suho
V okviru praznika občine Mozirje so svojemu namenu predali skoraj 600 metrov asfaltirane lokalne ceste Dol Suha - odcep Gregorc. Dosedanja makadamska cesta je terjala visoka finančna sredstva za vzdrževanje, saj je ob vsakem večjem nalivu v dolino odneslo velike količine peska. Da bi olajšali delo krajanom in zmanjšali stroške vzdrževanja, so odcep asfaltirali ob pomoči države in mozirske občine, del sredstev pa so prispevali krajani sami.
600 metrov asfaltirane lokalne ceste Dol Suha - odcep Gregorc bo
olajšalo delo krajanom (foto: Marija Šukalo)
Vizgradnjo odcepa ceste, vrednega 11 milijonov tolarjev, so vložili preko 200 ročnih in 350traktorskih prostovoljnih delovnih ur, pri delujimje bilo v pomoč tudi nazorsko Gozdno gospodarstvo. Slavnostna otvoritev asfaltirane ceste je bila zadnjo septembrsko soboto, trak pa sta prerezala župan občine Mozirje Jože Kramer in preds-
ednikgradbenega odbora Martin Gregorc, cesto pa je blagoslovil rečiški župnik Ferdinand Luknar. Otvoritev so popestrili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali fantje Suške bande, družina Senica, dekliški pevski zbor svetega Kancijana in harmonikar David Bider.
Marija Šukalo
Tokrat v Tolminu
Člani enote reševalnih psov pri KD Zgornje Savinjske doline so se konec meseca avgusta udeležili letnega tabora, kije bil prvič v Tolminu. Čeprav je bilo vseh udeležencev 200 (od tega več kot polovica tujcev), je organizatorjem uspelo zagotoviti zadostno število delovišč, saj je teren zelo razgiban. Vodniki so bili razdeljeni po skupinah, glede na starost in znanje psa. Vreme je bilo lepo, vzdušje prijetno, le hrana bolj slaba. Zato ni čudno, da so "Savinjčane" vsi spraševali, če se naslednje leto vidimo v Varpoljah, saj so zelo pogrešali "našo" kuharico.
DH
SEDANJOST JE MOČNEJŠA OD PRETEKLOSTI
Častni naziv Antonu Dolemu
V spomin na ustanovitev prve slovenske šole v Mozirju leta 1787 in zadružne hranilnice leta 1899 na Rečici ob Savinji, praznuje občina Mozirje vsako leto 25. septembra svoj praznik. Pomemben dogodek, ki je bistveno zaznamoval zgodovino Mozirja, se je zgodil leta 1787. Takrat je pričela v Mozirju delovati javna šola. Prvi slovenski učitelj Franc Hofbauer je zaradi potrebe učencev na lastno pobudo pripravil dvojezični učbenik, da bi slovenski otroci, ki so imeli na voljo le nemške knjige, lažje dojemali šolsko snov.
Na Rečici ob Savinji pa je bila septembra 1899 ustanovljena zadružna hranilnica ki je delovala vse do pri-
hoda okupatorja leta 1941. To je edina hranilnica v dolini, pri ustanovitvi katere je neposredno sodeloval Janez Evangelist Krek. Postavljeni so bili temelji za ohranjanje kmetij v slovenskih rokah, prav to pa je bilo za tiste čase, koje vte kraje segla nemška sla po zemlji, nadvse pomembno.
Slavnostna seja je bila tokrat v večnamenskem prostoru OŠ Mozirje. Slavnostni govornik, župan Jože Kramer, seje v svojih besedah ozrl na štiriletno obdobje, kije za njim in občinskim svetom. Poudaril je dosežke, kateri bodo delovanje občine, ne le kot institucije, ampak kot območja, zaznamovali tudi v prihodnosti. Na prvem mestu sta prav gotovo izgradnja mosta preko Savinje in osnovne šole na Rečici. Finančno sta invenciji ovrednoteni z velikostjo enega lètnega proračuna, karje na drugi strani morda zaviralo manjše investicije. Kljub temu sta bila projekta za občane izrednega pomena in nujna. Dotaknil seje tudi projektov, ki še čakajo in katerih izvedba je predvidena v naslednjih letih. Dela bo dovolj, tako za župana kot občinske svetnike.
Praznik občine je priložnost, da dobijo zaslužni akterji za svoje prizadevno delo skromna priznanja. Tako je župan podelil tri zlate plakete s priznanjem.
Kot prvo jo je prejelo podjetje Mizarstvo Kovač, ki na mnogih področjih zaznamuje občino Mozirje in sam kraj
Mozirje, tako s svojo proizvodnjo kakovostnih izdelkov iz lesa, zaposlovanjem občanov, kottud iz vključevanjem v razvoj kraja in celotne občine. Drugo zlato plaketo s priznanjem je prejelo Športno društvo Mozirje, ki letos praznuje 120-letnicodelovanja inje eno izmed redkih, kijim je uspelo kontinuirano delovati skozi tako dolgo obdobje. Tretjo zlato plaketo s priznanjem pa je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji kot nep-ogrešljivdejavnikpri varovanju življenj in imetja občanov celotne občine. Z lastnim prostovoljnim delom in veliko požrtvovalnostjo prenašajo svoje humane navade na mladi rod.
Nagrado občine Mozirje je letos prejel Franc Zvir z Rečice ob Savinji, kije vse svoje aktivno delovanje posvetil humanitarnim organizacijam in pomoči sočloveku, predvsem pa je korenito zaznamoval delo Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji.
Najvišje priznanje Občine Mozirje, naziv častnega občana, pa je za ohranjanje kulturne tradicije prejel prof. dr. Anton Dolenc. Nagrajenec seje rodil na Rečici ob Savinji. Rad pove, da je njegovo življenje v nekem smislu podarjeno in zato ga kot zdravnik in slikar podarja človeštvu. V krajevni skupnosti in
Najvišje priznanje Občine Mozirje, naziv častnega občana, je prejel dr. Anton Dolenc (foto: Benjamin Kanjir)
društvih pa radi dodajo, da velik del tega življenja namenja Rečici in s tem tudi občini Mozirje.
Slavnostno sejo je vodila Janja Ir-man Kolar, za pete besede pa so
poskrbeli člani kvarteta Joy. Gostitelja, OŠ Mozirje, sta več kot uspešno zastopala Lea Sonnenschein in Luka Paulič.
Benjamin Kanjir
PREDSTAVITEV KNJIGE
Celje moje mladosti
V okviru praznika občine Mozirje se je v teh dneh odvijalo veliko raznih prireditev, predstavitev knjige Aleksandra Videčnika, Celje moje mladosti, pa je vsekakor ena izmed vidnejših in zanimivejših. Zgodila se je v torek, 24. septembra, v prostorih mozirske galerije.
Po besedah dr. Matjaža Kmecla, postaja Aleksander Videčnik pravi mali Valvasor za Zgornjo Savinjsko dolino današnjih in polpreteklih dni.« Tej trditvi res ni mogoče oporekati, saj je Videčnik v svojem življenju izdal že 26 knjižnih izdaj, ki se skoraj vse nanašajo na Zgornjo Savinjsko dolino ter njeno zgodovino na različnih področjih.
Knjiga Celje moje mladosti nam predstavlja njegovemladosfnespom-ine, ki so prepleteni s pomembnimi osebami in dogodki tistega časa. Nekaj o knjigi je spregovoril tudi dr. Kmecl, ki je dejal, da je to knjiga, ki z neko posebno nostalgično ljubeznijo in izrednim spominom opisuje mesto Celje nekdaj. Knjiga opisuje pomembne dogodke, ki so v tistih časih zaznamovali Celje ter njegove prebivalce, V nadaljevanju večera sta o knjigi spregovorila direktor založniške hiše Fit Media, Jože Volfran ter avtor knjige, Aleksander Videčnik. Volfranje
poudaril, daje bil nad knjigo navdušen in opozoril, da vsebuje zanimive informacije, ki jih drugje ni najti. Avtorju knjige je postavil več zanimivih vprašanj, na katera je le ta odgovarjal s posebnim zanosom in navdušenjem, ki gaje preko njegovih besed čutilo tudivveiikem številu zbranoobčinslvo. Na trditev Jožeta Volfrana, da so spomini, zapisani v tej knjigi, zelo prijazni
in naklonjeni ljudem, je Videčnik odgovoril pritrdilno. Poudaril je, daje namenoma izpostavil prijaznost in strpnost ljudi v tistih časih, saj po njegovem mnenju tega danes najbolj primanjkuje.
Na koncu druženja seje iz srca zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastajanju te knjige ter dodal, daje v nastajanju že naslednja. Večer je spretno povezovala Vladimira Planovšek, s svojim petjem in igranjem na klavir pa sta ga popestrili sestri Benjamina in Kristina Šuster.
Tatiana Golob
Jože Volfran je ob predstavitvi knjige Celje moje mladosti avtorju Aleksandru Videčniku zastavil nekaj zanimivih vprašanj (foto: Jože Miklavc)
ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE SLAVI 120 LET
Visok jubilej športnikov v Mozirju
Že pihalna godba Zgornje Savinjske doline, ki je pričakala goste pred vhodom v TVD Partizan, je naznanila, da se je v Mozirju dogajalo nekaj pomembnega. ŠD Mozirje, ki je drugo najstarejše športno društvo v Sloveniji (starejše je še samo ŠD Ljubljana - Narodni dom), slavi 120-letnico delovanja, kar so vsekakor častitljiva leta. Med samo prireditvijo je bilo čutiti toliko navdušenja in sokolskega duha, da so tudi tisti, ki pojem »sokol« poznajo samo iz zgodovinskih učbenikov, vsaj za trenutek razumeli, kaj ta beseda pomeni našim dedom.
Po uvodnih besedah predsednika društva Roberta Klemenaka, je spregovorila Pavla Trogar, gonilna sila društva, ki jo zaradi njene življenjske predanosti športu, imenujejo tudi mati športa. S svojo aktivnostjoje začela že v Sokolu, po vojni pa je v Partizanu delovala kot
Z živahno vajo z zastavicami se je predstavil deški podmladek (foto: Jože Miklavc)
Pavla Trogar (foto: Jože Miklavc)
telovadka, vaditeljica, inštruktorica, s svojim delom pa je pomagala graditi telovadnico. Danes vodi rekreativno vadbo za starejše članice, že več kot 50 let pa uspešno vodi Gozdni tabor Mozirje, ki je last Športne unije Slovenije. S svojim, že več kot pol stoletja trajajočim delom, je v velik vzor vsem amater-
odnega olimpijskega komiteja, ki jo je prejela decembra lani.
Sledil je klavirski nastop uspešne mlade pianistke Lee Marolt Sonneschein, ki se je kasneje predstavila še v duetu s pianistom Gregorjem Delejo. Ker se ŠD Mozirje zaveda, da na mladih svet stoji, se vedno bolj posveča tudi delu z otroki. Z živahno vajo z zastavicami seje najprej predstavil deški podmladek, nato pa so predstavniki mlade generacije, v pripovedi Beseda mladih, spregovorili o svojih starih starših, starših in sorodnikih, ki so s svojim delom v društvu bili ali so še, vsem v dober zgled.
V zadnjem delu prireditve je sledila podelitev priznanj članom ŠD Mozirje; najprej s strani
Janko, podpredsednik na gospodarskem področju, Robert Vodlak, tajnik ter Matija Blago-jevič, član UO. Nadalje je priznanja za prizadevno delo svojim članom podelilo tudi ŠD Mozirje. Priznanja so prejeli Robert Brezovnik, Jože Goltnik, Janez Janžovnik, Mira Janžovnik, Leopold Krajnčič, Uroš Marolt, Ivan Slaviček, Ivan Zupan ter Monika Žunter.
Da ŠD Mozirje res uspešno deluje in se hkrati povezuje z ostalimi društvi širom Slovenije, so vsi prisotni videli ob koncu slavnostne prireditve, saj so lepe besede in zahvale za trud, katerih je bila daleč največ deležna Pavla Trogar, kar deževale. Najprej seje na občinstvo obrnil Peter Kolenc, predsednik Športne zveze Mozirje, s podobnimi besedami pa so mu sledili še župan občina Mozirje, Jože Kramer, načelnik Upravne enote Mozirje, Darko Repenšek (zaradi odsotnosti pismeno), predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije ter Združenja športnih zvez, predstavnik Krajevne skupnosti Mozirje, nekatera domača društva, Dejan Crnjek, predsednik ŠD Narodni dom in starosta Nove slovenske sokolske zveze ter predstavnik ŠD Gaberje iz Celja. Sledil je še prigrizek ter ogled razstave fotografij, priznanj ter pokalov, ki so jo pripravili člani ŠD Mozirje.
Tatiana Golob
C~~	'N
GXT)
CvKresničke
CqO
Prvi pobudnik ideje sokolstva v Mozirju je bil dr. Josip Fon, starosta zagrebškega Sokola, ki ježe pred letom 1882 prihajal v Mozirje na letovanje. Mozirskim narodjakomje razlagal ideje sokolstva, ki so tako padle na plodna tla. In tako so v Mozirju leta 1882 ustanovili Savinjskega Sokola, Prvo sokolsko društvo na Štajerskem. Že prvo leto delovanja je Savinjski Sokol imel 202 člana inje pokrival tudi Celje ter Šoštanj. Prvi starosta in soustanovitelj društva je bil mozirski župan Jože Lipoid, kije to funkcijo opravljal do svoje smrti leta 1890. Leta 1934 so zgradili telovadnico, 17 let kasneje pa še prizidek.
Sokolje doživel lepo starost, leta 1941 pa mu je okupator, po 59 letih obstoja, zadal smrtni udarec. Med II. svet. vojno so Sokoli vešče skrivali arhivsko gradivo in sokolski prapor, kije bil prvič razvit že leta 1884, Članski prapor je v letih vojne kar petkrat zamenjal skrivališče, žal pa ni bil zavarovan pred škodljivimi vremenskimi vplivi, zatoje svobodo dočakal zelo poškodovan. Po vojni so ustanovili telesno vzgojno društvo, ki seje leta 1952 preimenovalo v TVD Partizan. Zadnjih 10 let je ŠD Mozirje vzorno nadaljevalo delo na športnem področju, uvedli so nekaj novih panog. V sedmih sekcijah združuje 270 članov, stroške svojih dejavnosti pa pokrivajo s 600 tisočaki letnih občinskih dotacij in oddajo prostorov. Med najpomembnejše uspehe društva na področju obnove pa gotovo sodi obnova celotnega TVD Partizan v Mozirju.
skim športnim delavcem. Za svoje neutrudno in vestno delo je dobila veliko priznanj, med njimi pa ji največ pomenijo Bloudkova plaketa, Bloudkova nagrada ter diploma mednar-
Športne unije Slovenije, podelil pa jih je predsednik Izvršnega odbora Rado Cvetek. Plaketo Zlati red za športne zasluge so prejeli: Robert Klemenak, predsednik društva, Janez
Z vrha piramide se vidi daleč, vendar je stopinja precej bolj negotova kot v podnožju.
Savinjčan
Piše; Igor Pečnik
S svojo dolžino 3.917 mm se nova fiesta ne uvršča med super malčke. Pozitivno preseneča s prtljažnim prostorom, ki znaša spodobnih 285 litrov ob zloženi zadnji klopi, pa kar947 litrov. Pri fordu so torej mislili tudi na mlade družine.
Zunanja podoba izhaja izfordovega »new edge« dizajna, ki izvira izfocu-sa. Na fiesti je izrazit na sprednjem delu, ki ga krasijo velike sprednje luči in eleganten sprednji odbijač. Blatniki so izrazito izbočeni in kar kličejo po aluminjastih platiščih in širših pnevmatikah. Preko oglatega boka se linija nadaljuje do zadnjega dela, ki preko ozkega stebrička pride v visoke zadnje luči podobne kot pri puntu.
Notranjost je prostorna in ob odmaknjenem sprednjem sedežu zadaj
VOZILI SMO
Nova ford fiesta
Preživetje v konkurenci malih avtomobilov postaja zapletena reč; uspešen elio, priljubljeni polo, zaobljena corsa, uspešen peugeot 206 in novi C3, da japoncev in korjcev sploh ne omenjamo. Le ford fiesta je s svojo obliko in posodobitvijo kar čakala in čakala. Ampak, kdor čaka dočaka. In prav to se je zgodilo. Novo ford fiesto nam je za enodnevni test odstopil Ford Krbavac in presenečenje je v deževnem tednu bilo popolno.
z lahkoto sedi višje raščena oseba. Prostornosti je dovolj tudi za starejši zakonski par in vnuke. Materiali so skrbno izbrani in delujejo na otip prijetno in ne preveč plastično.
Zračne reže so okrogle in spominjajo natistevC3.
Ampak kljub obliki učinkovito usmerjajo zračni tok. Vsi gumbi in ročice so na svojem meslu in skrbijo za prijetno in neobremnjeno voznikovo in sopotnikovo počutje. Zmoti le volanski obroč, kije nastavljiv le po višini, globin-
sko nastavitev pa je potrebno kompenzirati s po višini nastavljivim sedežem. Motorji so za začetek na voljo štirje in sicer dva bencinerja in dizel. Osnovo predstavlja 1.3 literski model z 8 ventili
in 70 KS, verjetno bo najuspešnejši 1.4 literski s 16 V in 80 KS,za hitrejše pa 1.6litra 16Vin 100 KS. Varčnežem se bo srce ustavilo pri 1.4 TDCi in 68 KS.
Na testnem randiju sem imel fiesto 1.416V z opremo trend, dodatna pa je bila klimatska naprava in metalna barva. Sam občutek v notranjosti je dober.
Motorje tih in dovolj prožen za sobotne nakupe. Trend je opremljen s 15 eolskimi platišči in pnevmatikami 195/50-15. Kdor misli, da je trd, se moti in kdor pravi, da plava, laže. Fiesta je naravnost odlično vodljiva in to je eno izmed največjih presenečenj. V ovinku kot gokart in na grbinah kot mazda 6. Podvozje je gotovo eno izmed najboljših vtem razredu in doma bi jo imel z lahkoto za nedeljski jutranji vzpon na Črnivec (seveda v močnejši verziji). Zavore so zanesljive, udobje materialov, prostora in kvaliteta izdelave pa na visokem nivoju. Skratka fiesta bo močno zasukala razred malčkov.
/M.MIKLAVC
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME
Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) tertako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu.
PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ!
Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si !
NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA!
telca Paola Pinninfarine. in funkcionalnost združena ìSignom.
izbira'
oranžmajev za Jt november
Na novo nastali papir so otroci narisali risbice in jih razstavili na ogled staršem. S papirnato kašo, ki soji dodali različna zelišča in začimbe, so oblagali posodice, izdelovali lutke in dobili pestre oblike izdelkov.
Prikazan projekt je blestel na razstavnem prostoru celjskega sejma na 1. strokovnem posvetu vrtcev celjske regije. Projekt bo razstavljen v
sejni sobi Občine Mozirje do srede, 9. oktobra. Na ta dan bo ob 16.30 uri razstavljen pred vrtcem Mozirje ob praznovanju jeseni, ki bo popestrena z likovnimi delavnicami otrok in lutkovno igrico. Ogledati si ga bo mogoče še v prostorih Ljubljanske banke v Mozirju od 14. do 18. oktobra ter v OŠ Mozirje od 21. do 25. oktobra.
VP
Vabimo vas v našo wfnaryo v Loko.
Vessi! bomo vašega obiska.
Delovni čas: od pon. do pet.: 8.00 - 18.00 ure sobota: 8.00 - 15.00 ure, ob ned. in praznikih zaprte ;
V Gorenju svojemu kupcu ponujajo različno velike hlad aparate, ločene hladilnike ali kombinačije obeh. Velik < ponudbe hladilno-zamrzovalnih aparatov je posebej namenjen za vgradnjo v elemente kuhinjskega pohišts Samostojne hladilno-zamrzovalne aparate ponujajo ' običajni beli barvi, vedno bolj popularne pa so linije, k svojo posebno specifiko dopolnjujejo izgled celotneg prostora.
'
Nosi ime svojega očeta, obl Prestiž, ki ga odlikujeta kvaliti z vrhunskih
Elegantna notranja oprema, steklene police, zunanjost vrat v nerjavni pločevini, lakirana «*jrosebnim lakom, ki preprečuje, da bi na njej ostajali odtisi prstov.
Z*
Za ljudi posebnega značajypoznavalce, ljubitelje preteklega, kar pa naj bo dopolrijeno s sodobnimi tehnološkimi .Jnglitvami.
Linija je ustvarjena za ljudi, ki cenijo lepoto, kakovost in svoj način življenja. Njen prepoznaven znak je aluminij, notranjost je srebrna. s
Iz starega papirja naredimo novega
Strokovni delavci so skupaj z otroki v vrtcu Mozirje izvedli projekt Iz starega papirja naredimo nov papir. Ideja se jim je porodila ob tem, ko je v skupini zmanjkalo papirja, koš za smeti pa je bil poln zmečkanega in skoraj nepopisanega papirja. Pogovorili so se o varčnejšem ravnanju s papirjem in o tem, kako lahko rešijo nastalo situacijo.
VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO
Loke prf Mozirju 24 Tel. 03/839-51-50 GSM: 041/798-587
s4Cd
Tudi v jesenski sezoni vas vljudno vabimo, da si na naši vrtnariji v Lokah pri Mozirju, izberete med
ALEKSANDRA VAJD V MOZIRJU
Drobtine po rjuhi
Zavod za kulturo Mozirje je v okviru praznika občine Mozirje in vzporedno z otvoritvijo kipa priznanemu Mozirjanu Franju Vajdu, v svojo galerijo povabil njegovo vnukinjo, mlado fotografinjo Aleksandro Vajd. Razstavila je svoje delo Drobtine po rjuhi.
Simpatična in izjemno pozitivno energična Aleksandra je o svoji nadarjenosti, ki jo je začela razvijati v času študija veterine, in pretanjenem čutu za izražanje skozi fotografski objektiv v nizu skupinskih in z nekaj samostojnimi razstavami prepričala tako doma kot v tujini. Vajdova živi z možem in šestmesečnim sinčkom v Pragi in študira na tamkajšnji fakulteti za film, televizijo in fotografijo. Letos je prejela prestižno delovno štipendijo švicarske fondacije Vordem-berge-Gildewart, po magisteriju pa si želi narediti še doktorat.
Drobtinice na postelji so nastale kot fotografska knjiga, na prihodnjih razstavah pa bomo njene cikle fotografij tudi brali
V galeriji v Mozirju je razstavljala perspektivna fotografinja Aleksandra Vajd (foto: Vesna Petkovšek)
kot knjige, saj jih ima avtorica namen predstavljati na knjižnih policah in ne več uokvirjene na steni. Zgodba v črno-belem je ie prva od treh knjig umetničinega projekta; druga je barvni ciklus Second Kiss,
tretja, ki še nastaja, bo kombinacija črno-bele in barvne fotografije.
Intimna in neposredna pripoved, na kar opozarja že z naslovom ciklusa razstavljenega v Mozirju, ki je obenem njeno diplomsko delo, se spogleduje z nadrealističnim slogom. Zato fotografije, posnete s čisto navadno, preprosto fotokamero, kot rezultat refleksa na lastne vzgibe v kombinaciji z avtoričinim povsem individualnim slogom, za katerega je med drugim značilno izpostavljanje izsekov motiva in dopuščanje praznih predelov, vzpodbujajo in zahtevajo precejšnjo meditacijo. V mozirski galeriji smo bili brez dvoma priča postavitvi, kije za tukajšnje občinstvo ne le nenavadna, temveč tudi zahtevna.
Vesna Petkovšek
OBVESTILO
Janez Zacirkovnik s.p., Gavce 28, Šmartno ob Paki 31.12.2002 preneha z dejavnostjo zastopanje in posredovanje blaga in storitev v trgovini na debelo in drobno.
rjir.
L .is, ajs	Sl 3 ja-. ■/	** '•	■* "
AGENCIJA

ZAREK
PROGRAM POSLOVNE ODL1® OSTI
ZNANJA PROGRAMA POSLOVNE ODLIČNOSTI
bistveno pripomorejo k temu, da znamo lažje in bolje voditi sebe in tako uspešneje ustvarjati okoliščine, ki nas vodijo k boljšemu življenju.
SEVEDA PA TO NI EDINA RESNICA!
Iz Programa poslovne odličnosti prihajajo ljudje, ki jih lahko poimenujemo “human resources managerji”, torej tisti, ki vodijo sebe in sodelavce na korekten in navdušujoč način, zato delo poteka motivirano, racionalno organizirano in učinkovito.
KAJ MENITE, KAKO SE TAKŠNI LJUDJE OBNAŠAJO V ZASEBNEM ŽIVLJENJU?
Znajo reševati probleme na način, ki je v pomoč njim samim in vsem, ki prihajajo z njimi v stik. Vedo, da je mogoče večino težav rešiti z znanjem s področij medsebojnih odnosov, komunikacije, človekovih rezervnih potencialov in načinov vsakodnevnega praktičnega ravnanja.
IN ŠE TO, KAR MORDA NISTE VEDELI:
V tujini dosegajo podjetja, ki že vrsto let šolajo svoje kadre skozi tovrstna izobraževanja, bistveno boljše rezultate na trgu od konkurence. Ljudje, ki se vključujejo v programe HRM, imajo ne samo urejene odnose v službi ampak tudi boljše odnose s svojimi partnerji, otroci, starši, sorodniki, večina izmed njih pa ima tudi veliko prijateljev.
ALI NE BI BILO ZANIMIVO DRUŽITI SE S TAKŠNIMI LJUDMI IN POSTATI EDEN IZMED NJIH?
Odgovor je na vaši strani. Program poslovne odličnosti je namreč namenjen vam!
Dodatne informacije: Agencija Žarek, Efenkova 61,3320 Velenje, tel. in faks: 58 75 484, GSM 041 467 601, e-pošta: info@agencija-zarek.com.
Božjepofnišfpo med našimi ljudmi
Piše: Aleksander Videčnik
Romanje je bilo tudi v naših krajih od nekdaj zelo razširjeno. Ali so naši predniki romali tudi v daljne dežele, ne moremoz gotovostjotrditi, ker za kajtake-ga manjkajo zanesljivi podatki. Govorilo seje, daje nekdanji veleposestnik Zavolovšek iz Okonine obiskal svete kraje v Palestini. To bi lahko držalo, saj je bilo znano,daje ta razgledan človek veliko potoval. Spomin danes živečih rodovseveda ne segavdaljno preteklost, govorijo o pripovedovanju starih ljudi, da so veliko romali na Višarje, tudi v Lurd so radi potovali, božjepotna cerkev v avstrijskem kraju Maria Zeli se tudi večkrat omenja. Močno so bili obiskovani božjepotni kraji v naši neposredni okolici: Nova Štifta, Kokarje, Sveti Križ nad Belimi Vodami, Brezje na Gorenjskem, Radmirje, Nazarje in Petrovče. Te cerkve se najpogosteje omenjajo.
V nekem zapisu iz okolice Lučje zaslediti romanje v "Kelmorajn" ali pravilno Köln ob reki Ren v Nemčiji. To so bila temeljito pripravljena romanja, saj so na pot krenile večje skupine ljudi in bilo je potrebno pripraviti natančen načrt poti, oskrbe in ne nazadnje prenočevanja. Po pripovedovanju Franceta Kladnika - Jerčele iz Lučje največkrat omenjena pot na Višarje, ta trditev velja za čas pred prvo svetovno vojno. Seveda so romarji pešačili, kar je v ljudskem pojmovanju pomenilo dejanje všečnosti pri svetniku, ki ga nekaj prosiš. Romanje na Višraje je trajalo ponavadi teden dni, v Lučah pa vedo, daje bil zelo znan
Domače
pripovedke
ZMAJ NA OLŠEVI
Sredi Olševe je veliko jezero in v njem je živel ogromen zmaj. Ljudje so se bali, ta bo žival nekoč prežrla steno Olševe. Voda bi uničila vse hiše v Solčavi in njeni okolici. Da bi se jezero ne zlilo na koroško stran, berejo vsak teden mašo v Železni Kapli, v Nazarjah pa, da se ne bi zlila na savinjsko stran...
ZMAJ NA UUBENSKEM
Kmet Kozel blizu Ljubnega je imel dva pastirja ovčarja. Deževalo je že sto dni, fanta pa sta še kar pela in pela. Končno sta odgnala ovce domov. Toda nastala je takšna povodenj, da je ruvala največja drevesa. Odneslo pa je tudi fanta z ovcami vred. Ljudje so pripovedovali, daje Malega grabna zlezel zmaj in povzročil to strašno vodno ujmo.
vodja romanj Prokšev Joža, kije pripravil vse potrebno in dobro poznal pot in kraje ob njej. Navadno je krenila na pot skupina 15 ljudi. Joža je trdil, da bo znal poskrbeti za toliko ljudi, za več pa ne... Radi so romali v križevem tednu, krenili so na četrtek tega tedna iz Luč, nekako ob desetih dopoldan čez Vo-lovljek na Kranjsko in potem naprej. Ob vsakem znamenju so malo postali in pomolili, nato so zapeli katero od nabožnih pesmi. Škoda, da nekdanje romarske pesmi niso ohranjene, saj so bile zelo pe-vne in lepe. Vodji romanj so imeli kar beležnice in v njih napisane pesmi. Navadno so romarji nosili s seboj bel cekar, spleten iz slame; cekarje imel naramnice, da so lažje nosili hrano: zabela, moka, obrn-jenk, kdaj tudi masovnek (obe jedi sta narejeni iz ajdove moke in masla ter zgnetene v kepe). V mokri krpi so te jedi dolgo zdržale. Imeli so meso, kruh,
nasveti iz
IZDELOVANJE DOMAČEGA MILA
"Ob današnji draginji je velike koristi, če zna gospodinja skuhati milo. To velja posebno za slučaj, ako ima odpadke masti ali pokvarjeno mast. Za izdelovanje mila je potrebna maščoba in lug (solik, razjedljivi natron). Vsaka maščoba je dobra za kuhanje mila. Odpadki masti, vsakovrsten loj, pokvarjena mast, olje, slanina od zaklanih in za jelo neužitnih prašičev, ocvirki in tudi mešanica različnih maščob. Milo kuhajo na različne načine; nekateri napravljajo lug iz sode, apna, ki je pomešajo pred kuho z maščobo ter vso mešanico tudi sole preden je kuhana. Jaz izdelujem milo za domačo rabo že črez dvajset let. Nikoli se mi še ni pokvarilo. Zato bom popisala svoj način kuhanja mila, o katerem sem prepričana, da je dober: Na 4 kg maščobe vzamem 1 kg razjedljivega solika (razjedljivega natrona), lužnika, lužnega kamna in 11 litrov mehke vode, to je kapnice, deževnice ali rečnice. Vse to pristavim v primerno velikem kotlu oziroma loncu
kavo, čaj in sladkor. Vsakje kuhal zase. Spali so na kozolcih, ob slabem vremenu pa tudi v cerkvah. Pri svetem Joštu nad Kranjem so imeli litanije, mašo pa potem na Ljubnem (Gorenjska). Nato so hodili proti Brezjam, kjer so prav tako imeli litanije. Na Blejskem otoku so imeli mašo. Ko so prispeli na Višarje, so si naložili "špice" (bukova polena) in jih ponesli na vrh. Tu so ostali dva dni. Opravljali so verske obrede, prespali pa v romarskem domu. V cerkvi so pri mašah peli. Vračali se niso vsi skupaj, ponavadi so nekateri odšli proti domu čez Koroško, saj so imeli tam sorodnike, drugi pa so krenili po isti poti nazaj v Luče. In končno - če je večja skupina prihajala mimo kake cerkve, sojo tam sprejeli s "pinkanjem" (pritrkavanjem). Pogosto so se vračali skupaj z drugimi skupina iz različnih krajev Slovenije.
Bomo nadaljevali.
lela 1922
k ognju in večkratzmešam. Ko zavre, naj se kuha prilično dve uri, včasih malo manj, drugokrat malo dalje časa. Nekaj časa pred dvema urama za-jmem z žlico nekaj mešanice; če se v žlici hitro strdi, tedaj je milo kuhano. V nasprotnem slučaju pa še nekaj časa kuham, kasneje pa zopet z žlico poskušam. Koje skuhano, zajemam tekočino z zajemalnikom (korcem) ter jo zlivam v primerno velik, z mokro rjuho prevlečen zabojček ter ga zrežem z žlico v primerno velike koščke. Navadno dobim 11 -13 kg mila, katero se seveda precej usuši. Pripomniti mije še, da med kuhanjem često mešam, da ne skipi. Tekočino, ki seje usedla na dnu posode, v kateri sem kuhala milo, uporabljam za čiščenje poda oziroma za pranje kuhinjskih cunj."
Res so naši predniki veliko storili za čistočo v domu in pri ljudeh, saj takšno kuhanje mila že ni bilo enostavno in povrhu vsega še dokaj zamudno. Danes si težko predstavljamo takšna gospodinjska opravila...
Na sliki so članice Marijine družbe v Šmihelu, slikane leta 1952. V sredini sedi župnik Franc Strmšek. Sliko nam je poslal Jože Jevšnik iz Šmihela.
Prebiralno gospodarjenje
Za razliko od skupinsko-postopnega gospodarjenja, ko gospodarimo s skupinami in sestoji različnih razvojnih faz, ki so lahko različnih površin (tudi nekaj hektarov), so v prebiralnem gozdu na mali površini med seboj pomešana drevesa različnih starosti, debelin in višin. Prebiralen gozd ima posebno zgradbo, kjer morajo biti drevesa različnih slojev in dimenzij v medsebojnem ravnotežju. Poenostavljeno lahko rečemo, da mora toliko dreves, kolikor je posekanih (ali propade), v vsaki debelinski stopnji tudi vrasti.
Piše: Vid Preložnik
Prebiralno gospodarjenje je možno predvsem v smrekovih in jelovih gozdovih, ker sta ti dve vrsti, še posebej jelka, zmožni dolgo uspevati v senci odraslih dreves. Zato se pri nas uspešno prebiralno gospodari samo na primei nih rastiščih, kjer ima jelka znaten delež in kjer je tudi pomlajevanje teh vrst dobro.
V preteklosti seje v večini kmečkih gozdov gospodarilo tako, da so občasno, v primeru večjih potreb, posekali vse debelejše drevje (»eolske sečnje«), v vmesnih obdobjih pa so »prebirali« -
iskali primerna drevesa, ki so jih potrebovali za drva, za gradbeni les ali za deske. V primeru prevelikih potreb in prepogostih močnejših sečnjah se je sekalo vedno tanjše drevje, ki še najmočneje prirašča. Na ta način seje manjšala rastnostsestojev. S pravilnim prebiralnim gospodarjenjem pa ne odstranjujemo le debelih dreves, tako kot se je to večinoma počelo včasih, ampak negujemo gozd v vseh slojih.
Prednosti prebiralnega gospodarjenja so naslednje:
- trajne donose lesa lahko zagotavljamo že na majhni površini, zato je tak način gospodarjenja še posebej primeren za manjše gozdne
posestnike,
-	potrebe po dodatnih gozdnogojitvenih delih so manjše kot v enomernih gozdovih,
-	gozdni sestoji so bolj odporni pred ujmami in tudi različnimi škodljivci,
-v prebiralnem gozdu lahko vzgojimo debela in kvalitetna drevesa.
Seveda pa je prebiralno gospodarjenje strokovno zelo zahtevno in zahteva tudi primerno izvedbo sečnje in spravila lesa. Sečnja poteka pogosto na isti površini, zato moramo še posebej paziti na poškodbe pomladka in tudi debelih dreves. Potrebna je zadostna odprtost gozdov s cestami in vlakami.
FRANC KOČNAR IZ LOGARSKE DOLINE
Priznanje na radgonskem sejmu za prirejo
Kmetija Kočnar Franca iz Logarske Doline sodi med srednje velike. Ukvarjajo se predvsem z gozdarstvom in živinorejo, vključeni pa so tudi v ekološko kontrolo kmetovanja. »Papiroiogija pri vsem tem je zelo zahtevna, zahteva natančnost in doslednost,« pravi gospodar Franc. »Nenapovedani kontrolorji Kmetijsko gozdarskega zavoda iz Maribora nas obiščejo večkrat na leto in ugotavljajo, če so dani vsi pogoji za tovrstno pridelavo.«
Na kmetiji se že dlje časa ukvarjajo z rejo ovac	krepi. Poleg neposrednih gospodarskih učinkov pris-	nejšo prodajo jagnjet in ovac. Te se skupaj s še šes-
gvtohtonejezersko - solčavske pasme. »Čepravse	peva k poseljenosti podeželja in reševanju problem-	timi čredami kmetov pasejo od srede maja do
zvzrejoovacukvarjamoževečrodov.smosenačrt-	atike zaraščanja kmetij. »Priznanje je bilo zame	kvatrnega tedna na pašnikih pod Olševo, nato pa
presenečenje,« je ob našem pogovoru povedal Koč-	prezimijo na kmetiji.«
nar, »pomeni mi veliko, je pa tudi garancija za uspeš-	Marija Sukalo
no sto dejavnostjo začeli ukvarjati pred dobrimi štirimi leti, s sodelovanjem v kontroli porekla in proizvodnje ovac z biotehnično fakulteto terz označevanjem začeli ugotavljati sledljivost,«namje zaupal Kočnar. Sodelovanje je že prineslo prve sadove. Njihova čreda je v letošnjem letu presegla 50 glav in večje število jagnjet. Na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so z ministrslva za kmetijstvo, gozdarslvo in prehrano prejeli priznanje za avtohtono jezersko-solčavsko pasmo za prirejo 2,45 jagnjeta na ovco na leto. Reja drobnice je zadnja leta postala pomembna panoga pri nas, njen pomen pa se še vedno
13. PIKIN FESTIVAL ZAKUUČEN
Na potepu po svetu
Minulo soboto se je z veliko otroško zabavo v Rdeči dvorani v Velenju zaključil 13. Pikin festival, največji otroški festival v Sloveniji, ki je letos potekal na temo Na potepu po svetu. V tednu dni je festival obiskalo več kot 60.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine, zato sta organizatorja - Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje z obiskom festivala zelo zadovoljna.
V času festivala so se zvrstile številne gledališke, plesne in lutkovne predstave, koncerti, planinski pohod in kinopredstave, ves čas festivala pa je delovalo več kot 100 Pikinih ustvarjalnih delavnic. Že pred začetkom festivala so na različnih lokacijah v Velenju odprli deset Pikinih razstav. Ena med njimi je posvečena tudi letošnji častni pokroviteljici festivala - priljubljeni slovenski gledališki igralki Štefki Drolc.
VP
Mladi bobenček
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Prireditve mladih ob prazniku občine Mozirje
Klub zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) je v okviru praznika občine Mozirje pripravil več prireditev: predavanje in javno debato na temo Zakaj Mladinski kulturni center v Mozirju in dan kasneje razstavo fotografij s festivala On the Edge, ki se je v juliju odvijal na Lazah. S svojimi fotografijami, ki prikazujejo več plati dogajanja s festivala, so se predstavili Erik Robnik, Simon Macuh in Miran Juršič, iz njih pa seva sproščenost dogodka.
V mladinskih prostorih v Mozirju so med drugim pripravili razstavo fotografij, ki so nastale med On The Edge festivalu v Kokarjah
Vzporedno z razstavo fotografij je potekala interaktivna računalniška predstavitev Metoda Sema, diplomanta likovne pedagogike, z naslovom Oh body... Oh mind... Z omenjeno predstavitvijo seje Metod predstavil že tretjič. Prvič na Pedagoški fakulteti v Mariboru, drugič v Gradcu in sedaj v domačem kraju. V okviru tega projekta je izpostavil vprašanje, kaj seje s telesom kot objektom dogajalo v zadnjem času na področju umetnosti. Metod seje s svojo predstavitvijo osredotočil na telo s statusom mesa in njegovih flu-idov ter pri tem izpostavil prehod umetniškega izražanja od klasi-
čnih medijev na živi nosilec, v tem primeru človeško telo. Njegovo predstavitev doživimo tako vizualno, kot tudi slušno, saj računalniško predstavitev spremlja glasba, ki jo je za to priložnost pripravil njegov brat Ciril Sem.
Pred papirnico v Mozirju je bil organiziran bolšji sejem, hkratno je potekala tudi poslikava majic in skupinsko bobnanje, vendarje bilo dogajanje zaradi slabega vremena žal okrnjeno. Zato pa je bilo toliko bolj živahno zvečer v dvorani Kokarje, kjer se je ob osmi uri zvečer odvijala gledališka predstava Jasna stvar v izvedbi velenjske gledališke skupine
BU. Po koncu predstave je bil na sporedu rokovski koncert s skupinami: hip hop skupina Cancel ter
rock skupina Juff, sledil pa je after party z DJ-em Božji dar.
Tatiana Golob
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Zakaj mladinski kulturni «enter v Mozirju?
Tudi v Mozirju poskušajo mladi priti do primernega prostora, kjer bi lahko prirejali razne prireditve, ustvarjalne delavnice in tudi koncerte. Trenutno se nahajajo v prostorih nad slaščičarno Polonca, ki pa niso primerni za izvedbo vseh teh prireditev. Da bi občanom Mozirja in predstavnikom občine Mozirje čim bolje razložili, zakaj so ti prostori potrebni, so organizirali predavanje na to temo Zakaj mladinski kulturni center v Mozirju? in
nanj povabili Alberta Mrgole, svetovalca Urada RS za mladino.
Za člane KZSŠ je v njihovih prostorih na voljo uporaba interneta
Po mnenju Alberta Mrgoleta se prve potrebe po takšnem centru izkažejo že z željo in vizijo, ki jo ima določena skupina mladih. V Mozirju so do sedaj ustvarili že veliko več, zato so se pokazale tudi težnje po ustreznem prostoru. Drugo plat vtej viziji pa predstavljata občina in Urad RS za mladino, ki naj bi ta projekt finančno podprla, denarja pa je vedno premalo. Pojavljajo se tudi dvomi, ali bo ta skupina mla-
dih znala motivirati mladino za nekaj dolgoročnega oziroma če ne bo vsa stvar po krajšem času propadla in bo vložen denar vržen stran.
Na argument, da obstaja veliko društev, v katera so včlanjeni tudi mladi, je podal naslednje mnenje: »MK center je prostor namenjen za druženje mladih. In tu ne gre za razna drušlva, kot so gasilci, taborniki... Mladi so dandanes zelo vpeti v
uradne ustanove in šolo, zato imajo neznosen občutek, da jim vse te obveznosti kradejo življenje. Njim prosti čas pomeni to, da nič ne delajo, vsaj nič obvezujočega in ta duh neformalnega, neprisiljenega, je to kar mladi rabijo.«
Karsetiče organiziranosti teh cenlrov Albert Mrgole poudarja, daje seveda najboljša možna oblika javni zavod, če si seveda občina to lahko privošči, lahko pa se izvajajo tudi drugače. Tak center vsekakor zahteva izobražen kader, predvsem programskega in organizacijskega vodjo. Ni nujno, da so te osebe zaposlene v rednem razmerju, lahko gre tudi za pogodbeno delo ali neko obliko študentskega dela. Tem sledijo mentorji, lahko so prostovoljci, ki vodijo posamezne sekcije. Pred vsem tem pa je treba izdelati program delovanja, ki mora biti dovolj kakovosten in raznolik, da ga sprejme tudi lokalna skupnost.
Po končanem predavanju seje razvila debata, kjer je tudi župan Jože Kramer pohvalil delovanje društev v
občini Mozirje, čestital je KZSŠ za doslej opravljeno delo. Predsednik KZSŠ Franci Pečnik pa je povedal, da imajo še veliko idej, ki bijih radi uresničili, vendar je to brez primernega prostora nemogoče, predvsem koncerti, za katere je največ zanimanja, so v sedanjih prostorih nemogoči. Sicerježe prišlodo dogovarjanj glede male dvorane v prostorih TVD Partizana, ki bi bila bolj primerna, vendar so s temi pogovori še povsem na začetni stopnji. Zaenkrat ostajajo vsedanjih prostorih, ki sože oprem-Ijenizračunalnikom,za vse člane KZSŠ je na voljo uporaba interneta, možno bo fotokopiranje, včlanjevanje in naročanje napotnic za študentski servis. Uvedli so tudi uradne ure, prostori, ki se imenujejo dnevna soba, bodo odprti predvsem med vikendom, če pa bo interes dijakov velik, bodo prostore odprli tudi med tednom. Mladinski kulturni center je šele na začetku svoje poti, zato je toliko bolj odprt do mladih, ki so pripravljeni pomagati, mladihzidejami in predlogi.
Tatiana Golob
Piše: Janja Bred
■ V Mehiki smo preživeli popoldan in večer v tamkajšnji restavraciji z njihovo hrano in pijačo in z ogromni mi klobuki sombreri - na glavi. Mehika se precej razlikuje od ZDA, kar opaziš že takoj, ko se pripelješ (čez mejo. Vse,je manj urejeno, na meji te pričakajo canniki in policaji kar s puškami in psi. Vse ulice niso • asfaltirane in vtrgovinah je kaos. So I prezaložene in nimajo določenih cen, tako da se pred nakupom izdelkov vedno baranta.
V San Antoniu v Texasu sije vredno ogledati svetišče Alamo, Alamo I je bil ustanovljen 1,1718 kot prvo od 1 petih Španskih svetišč za pokristjanjevanje in izobraževanje tamkajšnih Indijancev. Danes stoji Alamo tudi v spomin na vojno med Teksačani in |. Meksičani. Sredi mesta se vije reka in tako leži mesto na dveh bregovih te rečice.
Pot nas je peljala naprej proti jugovzhodu, v New Orleans, mesto bluesa ih črnske glasbe. Tam srečaš li ogromno temnopoltih ljudi. Znaboje po reki Mississippi in prepoznavnem južnaškem stilu. Hiše so velike, ponavadi v beli barvi, če
MOJE DOŽIVLJANJE AMERIKE
Američani - ptice selivke
Kampiranje po Severni Ameriki se je nadaljevalo v Roswellu in naenkrat nismo bili več v preteklosti, ampak v sedanjosti oz. smo razmišljali celo že o prihodnosti. Ali neznani leteči predmeti zares obstajajo? Odgovor dobite v muzeju neznanih letečih predmetov (UFO Museum), kjer so prikazane zgodbe neznanih letečih predmetov, ki naj bi na zemlji že pristali.
sofonistov In živih lutk na ulicah. V trgovinah pa najdemo tudi v Sloveniji polnjen Chardonnay in Merlot.
Na poti smo si priredili piknik ob
Tipične velike bele hiše v New Orleansu
jezeru, kjer smo lahko opazovali aligatorje. Nato pa smo se podali v državo Tennessee. V Mem-phisuje dom kralja roka - Elvisa Presleya, v Gracelandu, kjer si ob poslušanju njegove glasbe lahko ogledaš hišne prostore, njegove zbirke in nagrade, ki jih je prejel, zbirko oblačil, muzej avtomobilov, njegovi dve letali, njegov grob.
turo in mogočnimi stavbami naredi vtis na vsakega obiskovalca. Tu izstopata predvsem Bela hiša in stavba kongresa. Zanimiva sta tudi odsevajoča bazena, v tistem na zahodni strani stavbe kongresa se odseva omenjena stavba in v tistem pod Lincolnovim spomenikom spomenik Washing-tonu. Zgražali pa smo se nad grozoto, ki sojo teroristi zadali Ameriki z uničenjem Pentagona. Na tem kampiranju smo se peljali preko 17 držav in prevozili okoli
6.500	km.
Če ne vidiš oziroma ne občutiš, ne verjameš oziroma ne dojameš. Ogledala sem si že mnogo ameriških filmov,
pogovarjati. Je že res, da je njihov tempo življenja hitrejši kot naš, res pa je tudi, da so najbolj odprt narod, kar sem jih spoznala. Ne živijo eden mimo drugega, ampak eden z drugim. So prijazni in dobrosrčni, radi pomagajo in jim prijateljstvo veliko pomeni. Mogoče sem pa samo jaz imela tako srečo, da sem med milijoni ljudi v "novem svetu" naletela ravno na takšne, ki so mi znali in hoteli pomagati in so mi stali ob strani in s katerimi še ohranjamo stike.
Ljudje se dnevno vozijo v službo uro ali dve in jim je letenje z letalom v ure oddaljeno mesto samoumevno. Ko gredo otroci v šole, se od doma ponavadi odselijo in se hitro osamosvojijo. Ko ti otroci dobe službe na popolnoma drugem koncu celine, se največkrat brez pomislekov spet preselijo. Pa tudi kasneje v življenju so se pripravljeni seliti
V polnih mehiških trgovinah je barantanje običajen obred
®8ÉSNife
Grozljiv pogled na posledice terorističnega napada na Pentagon lanskega septembra
imajo balkone, so le ti z lepimi ograjami. V znani Francoski četrti (French Quarter) srečaš ogromno pouličnih pevcevjazza, bluesa, sak-
Zadnja postaja pred prihodom nazaj v New York je bila ameriška prestolnica, Washington D.C.. To je čudovito mesto, ki z izjemno arhitek-
dokumentarnih oddaj, poslušala sem njihovo glasbo. Imela sem ustvarjeno mnenje o ameriškem načinu življenja in o ljudeh. Pa vse to ni nič v primerjavi s tem, kar sem doživela lani poleti in kakšno mnenje imam o njih sedaj, ko sem z njimi preživela štiri mesece in pol, se z njimi pogovarjala, preživljala prosti čas, hodila v šolo, delala potovala.
Mnogi so mnenja, da Američani živijo eden mimo drugega, da nimajo časa niti jesti in spati, kaj šele se
zaradi boljše službe, kariere. So kot ptice selivke ali kot muce z mladimi. Njihovo mišljenje se stoodstotno razlikuje od našega.
V Ameriko ne greš zato, da bi obsojal drugačnost in nekaj, kar (trenutno) ni združljivo s tvojim mišljenjem, ampakzato, da potegneš iz spoznavanja novega tisto, kar potrebuješ in rabiš za osebno rast. Zato, da nekaj odneseš. Da te izkušnje spremenijo, da postaneš boljši človek.
Konec
MISLINJA, LOGATEC
Naši smučarski skakal« na državnih prvenstvih
Po kratkem poletnem premoru smučarski skakalci SSK Ljubno pridno trenirajo in še uspešneje tekmujejo v vseh starostnih kategorijah. Ob vsakem koncu tedna jih namreč čakajo naporne tekme slovenskoga pokala in državna prvenstva v športnih središčih cele Slovenije.
V	začetku septembra so bili na tekmi alpskega pokala v Obersdor-fu, kjer je Gašper Juvan dosegel 13. in 15. mesto. Najmlajši pa so se potepali na Češkem in med prvimi tremi je bil tudi Urban Zamernik. Zasedel je ravno 3. mesto. Malo za njim pa je bil Matevž Slatinšek na 5. mestu.
V	soboto, 29. septembra, so se udeležili državnega prvenstva za člane in mladince v Mislinji. V članski konkurenci sta dosegla odlične rezultate Piki z dvanajstim in Juvan s šesnajstim mestom. Tekmovala je vsa slovenska elita smučarskih skakalcev in prvi dve mesti sta si priskakala reprezentanta Primož Peterka in Damijan Fras. Mladinci so bili še bližje prvi trojici, saj je Juvan
anov do 9 let dosegla Gabi Robnik 4. mesto, Nejc Cajnerpajo bil 6, V kategoriji deklic dò 11 lèt pa sta bili dve naši skakalki prav v vrhu. Že omenjena Gabi Robnik je bila tretja, Špela Rok pa je bila sedma.
Omenjeni rezultati vsekakor pričajo, da se v kljubu dobro dela. Ljubitelji skakalnega športa bodo lahko spremljali tekmo državnega prvenstva, ki bo v petek, 4. oktobra, s pričetkom ob JO. uri, na skakalnici na Ljubnem. Vsi mladi, dečki in deklice, ki bi se radi poiskusili v tem športu se jim lahko pridružite. Novi zainteresirani skakalci in skakalke naj bodo stari 10 letali mlajši.
Hajdeja Brglez
Na Češkem je Urban Zamernik zasedel 3. mesto
dosegel izvrstno 4. mesto, Re- pokala in prav tako priskakali berčnikpa 16. mesto.	vidne rezultate. Tekmovali so tako
Najmlajši so svoje moči merili v dečki kot deklice. V obeh Logatcu na tekmi slovenskega konkurencah je v kategoriji cicib-
Triatlon vzdržljivih in
pogumnih
Jadralni padalci iz Gornjega Gradu so preteklo soboto kljub slabim vremenskim pogojem uspešno spravili pod streho tekmovanje v triatlonu, ki je bilo prvotno načrtovano ob gornjegrajskem občinskem prazniku. Ekipe, sestavljene iz tekačev, kolesaijev in jadralnih padalcev, so morale pokazati polno mero vzdržljivosti in tudi znanja, da so uspešno premagale zahtevno progo, ki se je začela in preko Lepenatke zaključila v Gornjem Gradu.
Zmagovalci - ekipa Finesa iz Gornjega Gradu (foto: EMS)
Zaradi spremenljivih vremenskih razmer so tekmovanje zaključili predčasno, saj je na prvem mestu varnosttek-movalcev. Vtem primeru je neugoden veter oviral predvsem jadralne padalce, tako da so na cilju pristali samo nekateri med njimi. Kljub temu je tekma lepo uspela, ocenjuje razmere jadralni padalec Miran Žerovnik, kije bil kot že tolikokrat doslej med organizatorji.
Očitno so prednost domačega ter-
ena najbolje izkoristili tekmovalci domačega društva jadralnih padalcev v sestavi Jure Pustoslemšek (kolesar), Matej Krebs (tekač) in Jure Rojten (jadralni padalec) pred ekipo Trio adijo iz Mozirja in tekmovalci Kluba Lesce Bled. Med posamezniki je bil najboljši Marjan Golmajer iz Lesc, kije sam opravil z vsemi tremi disciplinami.
Savinjčan
Odbojka na mivki
V okviru mozirskega občinskega praznika so se nadaljevala športna tekmovanja. Tako je bilo tudi v petek, 20. septembra, ko je bila na vrsti odbojka. Na igrišču za odbojko na Lepi Njivi so na mivki pomerile svoje moči predstavnice nežnejšega spola. Dokaj naklonjeno jim je bilo tudi vreme, saj je kljub deževni napovedi mivka ostala suha.
Kar petženskih ekip seje potegovalo za pokal, borba je bila trda in neizprosna. Ekipe, ki so sodelovale, so se poimenovale Zavodnje 1, Zavodnje 2, Gneč, Bratje in L. mlade.
Sodelovale torej niso le domačinke, ampak tudi gostje iz bližnjih Zavodenj in Gneča. Vseh pet ekip je prikazalo lepo odbojko, igrale so 2 seta do 21 točk, a nekdo mora zmagati in toje bila na koncu ekipa Zavodenj 2, sledile pa so Zavodnje 1, Gneč, Bratje in L. mlade.
Dan kasneje, v soboto, so mivko teptali moški. Ekip, ki so se pokala udeležile, je bilo kar deset, nekaj tudi iz bližnje šaleške okolice. V nasprotju z ženskimi tekmami, jih je že od samega začetka spremljaloslabo,deževno vreme. Pa se niso dali. Opravili so začetni žreb in začeli z igro v predtekmovanju. A sreča ni bila na njihovi strani, saj je deževalo boij in bolj, zato so se organizatorji odločili tekmovanje prekiniti.
Hajdeja Brglez
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41
AKCIJA v mesecu OKTOBRU: PODBOJ ZA NOTRANJA VRATA
že od 4.999 sit dalje
NK ERA ŠMARTNO OB PAKI - 10. KROG Sl. MOBIL LIGE
V Celju ni šlo
Po dveh zaporednih uspehih seje nogometašem Ere zalomilo v Celju, kjer so kar nekako presenetljivo visoko izgubili z domačim CMC Publikumom. Od ostalih srečanj je Maribor Piv. Laško, po 400 minutah posta, končno spet okusil slast zmage, velenjski »knapi« so remizirali z »muraši«, Vega Olimpija in Koper pa nadaljujeta v zmagovalnem ritmu.
Franjo Pukart
Rezultati 10. kroga lige Sl. mobil: CMC Publikum : ERA Šmartno	3	0
Sport Line Koper : Primorje	3	0
Gorica : Maribor Piv. Laško	0	2
Vega Olimpija : Relax Korotan	4	0
Rudar Velenje : Mura	1	1
Dravograd : Ljubljana	1	0
Lestvica po 10. krogih:
1.	Sport Line Koper	10
2.	Vega Olimpija	10
3.	Dravograd	10
4.	CMC Publikum	10
5.	Maribor Piv. Laško	10
6.	ERA Šmartno	10
7.	Rudar Velenje	10
8.	Gorica	10
9.	Primorje	10
10.	Ljubljana V&V	10
11.	Mura	10
12.	Relax Korotan	10
7	2	1	15	: 9	23
6	3	1	15	: 5	21
4	3	3	n	: 9	15
3	5	2	18	:14	14
3	5	2	10	: 7	14
3	5	2	11	:14	14
3	3	4	12	:11	12
2	5	3	11	:15	11
3	2	5	13	:18	11
2	3	5	10	:16	9
2	2	6	11	:11	8
1	4	5	5	:13	7
ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 4. KROG
Tudi ASC 2000 premagan
Rezultati zadnjega kroga so še enkrat več dokazali izenačenost Zgornje-savinjske lige, saj so se prav vse tekme končale z minimalno razliko samo enega gola. Gornjegrajčane je, po prvem porazu, na vrhu spet zamenja! Davidov Hram, Rančerji z Veniš so se s tesno zmago dokopali do drugega mesta, pomembne točke pa so osvojili še Razborje, Šampinjoni iz Luč ter Zg. Nazarje-lzoles. Največje negativno presenečenje uvodnega dela prven-slva pa je nedvomno izredno slab začetek Solčave.
Franjo Pukart
Rezultati 4. kroga, 27. septembra:	
Zg. Nazarje-lzoles : Dolman	5 : 4
Davidov Hram : Solčava	2 : 1
Razborje : ŠD Dreta-Hotel Laznik	4 : 3
ASC 2000 : Ranč Veniše-Burger	4 : 5
Šampinjoni Luče : ŠD Mozirje-Poldas	4 : 3
Lestvica po 4. krogih:
1. Davidov Hram	4	301	10:8 (2)	9
2. Ranč Veniše-Burger	4	301	11 :10 (1)	9
"j Acp anno	A	9 11		7
o. MOW ZUUU 4. Razborje	Lt 4	Z 1 1 2 1 1	zo • y v. / 10:8 (2)	/ 7
5. Dolman	4	202	13:14 (-1 )	6
6. Šampinjoni Luče	4	202	7:15 (-8)	6
7. ŠD Dreta-Hotel Laznik	4	1 1 2	17:16 (1 )	4
8. Zg. Nazarje-lzoles	4	1 1 2	15:16 (-1 )	4
9. Solčava	4	103	9:11 (-2)	3
10. ŠD Mozirje-Poldas	4	103	10:23 (-13)	3
Pari današnjega 5. kroga na igrišču Rečice ob Savinji: 17.00 ASC 2000 : ŠD Dreta-Hotel Laznik, 17.50 Dolman : ŠD Mozirje-Poldas, 18.40 Davidov Hram : Razborje, 19.30 Zg. Nazarje-lzoles : Solčava, 20.20 Šampinjoni Luče : Ranč Veniše-Burger.
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Slovo od pokala
Košarkarji Davidovega Hrama so pričakovano izgubili tudi povratno tekmo Slovenskega pokala z drugo-ligašem iz Prebolda. Kakovostna razlika je bila tokrat v vseh pogledih na strani Spodnjesavinjčanov, ki so se tako zasluženo uvrstili v nadaljevanje pokalnega tekmovanja, »Hramovci« pa s svojo igro tudi niso razočarali.
Kljub ogromnemu zaostanku -35 točk iz prve tekme, se je na tribunah nazorske športne dvorane zbralo presenetljivo veliko število gledalcev, kar samo potrjuje dejstvo, da ljudje takšno obliko sprostitve še kako potrebujejo. Sama tekma pa je potekala po pričakovanjih in sicer so domačini prvi polčas še držali korak s favoriziranimi Preboldčani, trejo in četrto četrtino pa močno popustili, kar so gostje s pridom
izkoristili.
Zavedati se moramo, da je bila kakovostna razlika v pokalu in na pripravljalnih tekmah nazorske ekipe vedno na strani gostov, viš-jeligašev, zato presenetljivih zmag in uspehov ni bilo za pričakovati. Realno sliko bomo dobili v srečan-jih z njihovimi neposrednimi konkurenti v 3. slovenski ligi, ta pa se prične že naslednji teden, ko v Nazarje prihaja ekipa iz Medvod.
Franjo Pukart
	
ZAVAROVALNICA MARIBOR S Ji H H 1 3330 MOZIRJe- Savinjska c. 2 ■ ' mtr 1 lili lm 1 M i1' U.U. ■ Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 1 X NOVO = zmeraj novo. Zavarujte svojo hišo, stanovanje 4 .ää&a^Sk in opremo na NOVO vrednost. Talco si boste zagotovili, da vam v primeru škode, vse kar je uničeno, nadomestimo z novim.	
	
OBVESTILO
Krznar Danica s.p., Trgovina z mešanim blagom, Pobrežje 2, Rečica ob Savinji, 31.12.2002 preneha z dejavnostjo.
POGOVOR Z MARJANOM LIVKOM - DIRKAČEM V CESTNO HITROSTNEM MOTO ŠPORTU
Najhitrejši Savinjčan
Marjan Livk, doma iz Nazarij, se je že pred dobrima dvema desetletjema podal v svet avto-moto športa, saj ga je že kot najstnika zanimalo prav vse, kar je bilo povezano z izpušnimi plini, pa najsi bo na dveh ali štirih kolesih. Kar deset let je vztrajal kot voznik in tekmovalec v kartingu, od devetdesetega leta dalje pa se udeležuje motorističnih cestno hitrostnih dirk.
Svojo tekmovalno kariero je začel leta 1980,kojezaAMDŠIanderCelje nastopal v kartingu (gokardu) ter bil eden najboljših voznlkovte miniaturne formule. V sezoni 86/87 je osvojil naslov slovenskega prvaka in celo »vice« prvaka Jugoslavije, kar je bil takrat zanj in za slovenski avto-moto šport izjemen uspeh. Po zaključku te kariere seje vse bolj osredotočal na motorje in s temi jeklenimi konjički nastopa po evropskih dirkališčih še danes.
-	Marjan, najbrž si edini Zgomjesav-injčan, ki v tem športu vztraja tudi na tekmovalnih stezah. Kje sploh nastopaš, treniraš...?
Po zaključku karting kariere sem se udeleževal predvsem motorističnih cestno hitrostnih dirk na avto-moto dramu Grobnik pri Rjeki, v organizaciji klubov iz Slovenije in sosednjih držav. V letošnji sezoni pa sem se priključil AMDTeamu iz Domžal, kjer sem si pridobil tekmovalno licenco in začel dirkati na tekmah državnega prvenstva in prvenstva Alpe-Adria, v kategoriji Stock-Sport. Sem spadajo motorji serijske proizvodnje nad 1000 kubik-ov, kateri so lahko za dirko prirejeni in predelani po FiM pravilniku. Treniram pa v glavnem v sosednji Hrvaški na Grobniku, saj v Sloveniji na žalost nimamo primernega dirkališča.
-	Kakšen motor voziš, lahko poveš nekaj njegovih osnovnih podatkov?
Konec lanske sezone sem kupil novi Suzuki GSX1000 R, ki je za radi svoje lahkotne vodljivosti, velike moči v širokem območju obratov in odličnih zavor kot nalašč za tekmovanje v Stock-Sport kategoriji, ustreza pa tudi mojemu načinu vožnje. Zmogljivost motorja je 180 KM, teža 175 kg, pospešek od 0 -100 km/h je 2,4 sekunde, od 0 -200 km/h 7 sekund, največja končna hitrost pa je kar 330 km/h. Prav zaradi teh karakteristik v tem razredu tekmujemo predvsem starejši dirkači, z dolgoletnimi izkušnjami.
-	Kako usklajuješ delo, treninge in tekme, ki so v glavnem v tujini in kaj na vse to reče družina?
Če hočem dirkati, moram najprej
trdo delati, saj nakup in priprava motorja, potovanja, stroški dirk in še bi lahko našteval terjajo velika finančna
vlaganja. Zato odjutra do večera skozi ves teden delam vsvoji avto-klepar-ski delavnici, sobota in nedelja pa sta rezervirani za treninge in tekme. Zavedam se, da si v tem športu lahko uspešen le z dobrim treningom, zato poskušam vse skupaj kar najbolje uskladiti.
Karsedružine tiče seje na nek način pač morala sprijazniti s tem mojim početjem, saj se z dirkanjem ukvarjam že dobrih dvajset let in to je sestavni del mojega življenja.
-	Kje vse si nastopil in kako si zadovoljen z rezultati zadnje sezone?
Nastopil sem na sedmih dirkah državnega prvenstva ter prvenstva Alpe-Adria na Madžarskem, v Italiji in na Hrvaškem, sodeloval pa sem tudi na mednarodni tekmi na Grobniku. Z rezultati sem izredno zadovoljen, saj sem v svoji kategoriji osvojil naslov vice prvaka Slovenije, v prvenstvu Alpe-Adria pa sem v zares močni konkurenci zasedel 18. mesto, kotdru-gi najbolje uvrščeni Slovenec.
-	Padci in posledično poškodbe so sestavni del moto športa. Si se tudi ti že srečal z njimi?
Do letošnje sezone nisem beležil hujših padcev in poškodb. Vedno sem jo odnesel brez posledic, kar pa ne morem reči za pravkar končano prvenslvo. Predvsem zaradi izredno močne konkurence so tako kvalifikac-
ijske vožnje kotglavne dirke vedno na meji zmogljivosti in tu prihaja do padcev. Jaz sem imel letos kar štiri bližnja
srečanja z asfaltom, kar je imelo za posledico 2 krat zlomljena rebra in prav tolikokrat zlomljeno ključnico. Če se mi je to zgodilo na treningu sem
večkrat stisnil zobe in naslednji dan odpeljal dirko poškodovan, najslabši pa je padec na sami tekmi. Ta se mi je na žalostzgodil prav na zadnji, odločilni dirki državnega prvenstva, kjer sem zaradi njega celo izgubil domači naslov prvaka.
- Kakšna so tvoja pričakovanja in načrti za prihodnjo sezono?
Če ne bo poškodb in ob dobrem treningu lahko pričakujem še boljše dirkanje, je pa ta šport povezan z vi-sokimi finančnimi stroški, ki tudiveliko vplivajo na končni rezultat. Klub ti pri tem nudi le osnovne stvari za udeležbo na tekmah, zavarovanje in licenco, vse ostalo povezano z denarjem in sponzoriranjem pa si moraš poiskati sam in upam, da bom pri tem kar se da uspešen.
-Marjan, naj se ti izpolnijo vsa pričakovanja, hvala za pogovor in veliko uspešnega in predvsem varnega dirkanja ti želimo tudi v bodoče.
Pogovarjal se je Franjo Pukart
VifJKLKER
/XL Avto
C-OcaiEED
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, id. Kranj opravljamo vse viste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite
DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ.
POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete:
■ potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KDD)
- fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko - fotokopijo davčne številke
- fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista
SITRA
ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE.
Marjan Livk nastopa s svojim jeklenim konjičkom po evropskih dirkališčih
KINO NAZARJE
Sobota, 5.10. ob 20.00 in nedelja 6.10. ob 17.00
MOŽJE V ČRNEM 2 - znanstveno-fantastičm spektakel
Režija: Barry Sonnenfeld
Vloge: Tommy Lee Jones, Will Smith, Rip Torn, Rosario Dawson
KINO UUBNO
Sobota, 5.10. ob 19.30 in nedelja, 6.10. ob 17.30
BILADE 2 - akcijski, grozljivka
Režija: Guillermo del Toro
Vloge: Wesley Snipes, Kris Kristofferson, Ron Perlman, Luke Goss
BLADE 2
V pol človeku, pol vampirju z imenom Blade gori želja, da bi rešil človeštvo pred grozečo pošastjo. Pridruži se energični skupini vampirjev, kijih sovraži, da bi uničil krvavega Armageddona, ki skuša iztrebiti obe rasi. Film popelje občinstvo v osrčje mejnega sveta, nohaja pod površjem vsakdana. V njem vladajo vampirji, ki se ijo s človeštvom.
KINO MOZIRJE
Sobota, 5.10. ob 20.00 in nedelja, 6.10. ob 17.00:
HARTOVA VOJNA - vojna drama
Režija: Gregory Hoblit
Vloge: Colin Farrell, Bruce Willis, Marcel lures, Terrence Da
znamenj se hitro ogrejejo za novosti, predvsem za zanimive oblike embalaže. Ker imajo lepo in neobčutljivo kožo, lahko brez težav menjavajo kozmetična sredstva. Ker so nepredvidljive, imajo rade harmonične vonje... na primer dišeče palčke. Pri parfumih pa jih privlačijo igrive stekleničke in domiselne vonjave.
KATEREMU ASTROLOŠKEMU TIPU PRIPADATE?
Elementi ogenj, voda, zemlja in zrak med drugim zaznamujejo tudi naš okus glede barve ličil in vplivajo na izbiro parfumov in sredstev za nego telesa.
BARVE
Vse stvari okoli nas so v barvah. Težko si predstavljamo, da bi bil naš svet samo v dveh barvah - črni in beli. Barve so valovanje, ki zelo vpliva na naše počutje in razpoloženje. Navadili smo se nanje. Navadili smo se tudi na to, daje sonce rumeno, voda modra, trava zelena... Ste se že kdaj vprašali, zakaj je mleko bele barve? Vsaka barva ima tudi nek določen pomen. Tako pomeni rdeča barva ljubezen, vijolična občudovanje, oranžna družabnost... in katera je vaša barva?
OGNJENA ZNAMENJA Oven, lev, strelec. RASKETAJOČA STRAST.
Ženske iz ognjenih znamenj po napornem dnevu pomirijo predvsem prijetno dišeča aromatična olja, na primer iz cvetov pomarančevca, sivke ali mandarine. Rade izstopajo tudi s parfumom zapeljivih cvetličnih ali nežnih orientalskih vonjev.
VODNA ZNAMENJA: Rak. škorpijon, ribi. NEŽNO RAZVAJANJE.
Ženske iz vodnih znamenj si sila rade vzamejo čas zase. Uživajo v negovalnih obredih in si rade privoščijo masažo ali obisk v savni. Potrebujejo spodbudo, za to so zanje primerni vonji mandarine, ingverja in cedrovine. Všeč sojim cvetlični ali sveži parfumi.
ZEMELJSKA ZNAMENJA: Bik, devica, kozorog. PODHLAJENA EROTIKA.
Umirjene ženske iz zemeljskih znamenj privlačijo vonji eteričnih olj jasmina, vanilije, mošusa in ambre, ki jih lahko nakapamo na blazino ali v kad. Parfum mora biti čutno eleganten in hkrati prefinjeno nevpadljiv.
ZRAČNA ZNAMENJA: Dvojčka, tehtnica, vodnar. IGRA Z VETROM.
Ozvestobi določenim negovalnim izdelkom ni niti sledu. Ženske iz zračnih
Ovnu vlada rdeča barva, saj je njegov vladar - planet Mars rdeč.
Biku vlada Venera in njegove barve so nežne, kot je svetlo modra, rožnata in pastelno.
Merkurje vladajoči planet Dvojčkov, zato mu je izmed vseh barv najbližja rumena.
Raku vlada Luna in njegova barva je srebrna.
Levu vlada Sonce, zato se večina Levov oblači v razkošne barve svojega znamenja... sončne barve.
Devici vlada planet Merkur, zato sta najljubši barvi devic zelena in rjava.
Tehtnici vlada Venera, njene barve so rožnata, bledo zelena in različni odtenki modre.
Pluton je Škorpijonu vladajoči planet, zato je močno povezan z dramatičnimi temno rdečimi in kostanjevimi odtenki.
Vladar Strelca je Jupiter in njegove barve so živo vijolične in temno modre.
Kozorogu vlada planet Saturn. Njegove barve so praviloma ubite, temno zelena, siva in črna.
Uran je vladar Vodnarja. Njegove barve so lesketavo modra, turkizna in nežno vijolična.
Barva Ribje nežno zelena, saj je njen vladar bog morja Neptun.
NAZARJE
OBČINA NAZARJE
Savinjska cesta 4,3331 NAZARJE Tel: 03/839-16-00, Fax: 03/839-16-15 E-pošta : obcina@nazarie.si
JAVNA DRAŽBA
za prodajo dvosobnega stanovanja na Zadrečki cesti 9, Nazarje. Velikost stanovanja je 61,25 m2.
-Izklicna cena nepremičnine je 7 mio SIT.
-Javna dražba bovsredo9.10.2002ob 12,00uri vsejni sobi občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
-Za udeležbo na javni dražbi je potrebno položiti varščino vvišini 10% izklicne cene na račun prodajalca št. 01283-0100018921 ali gotovino v enaki višini neposredno pri komisiji na dan dražbe.
-	Pred pričetkom dražbe se interesenti izkažejo s potrdilom o plačilu varščine, pooblaščene osebe pravnih oseb pa s pisnim pooblastilom, oziroma izpiskom iz sodnega registra.
-	Najboljši ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu nepremičnin, sicer mu varščina zapade.
-	Kupnino bo kupec plačal v skladu z določili kupoprodajne pogodbe. Vplačana varščina se kupcu vračuna v kupnino, udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, se kupnina vrne.
-	Stroške vknjižbe lastninske pravice in vse druge stroške v zvezi z nakupom plača kupec.
-Dodatne informacije dobite na telefonski številki 839-16-00,na tel. št. 839-16-17 se lahko dogovorite za ogled stanovanja.
OBČINA NAZARJE
Občina Mozirje, Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo mansardnega stanovanja na Rečici ob Savinji, ki bo dne 17.10.2002 ob 12.00 uri v sejni sobi Občine Mozirje, Savinjska cesta 7.
I.	Predmet prodaje je stanovanje št. 16, v skupni izmeri 68,33 m/2, v mansardi večstanovanjske hiše na naslovu Rečica ob Savinji 107 a.
II.	Izklicna cena stanovanja znaša 8.520.175,00 SIT.
III.	Nepremičnina se proda v celoti po načelu "VIDENO - KUPLJENO." Ogled nepremičnine je možen vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 ure,
po predhodnem telefonskem dogovoru na številko 03/839 33 06.
Dražbe se lahko udeležijo fizične osebe, ki so državljani R Slovenije in pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije.
Ob pristopu na dražbo mora dražitelj predložiti osebni dokument, za pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra.
Dražitelj mora pred dražbo položiti varščino v višini 10 % izklicne cene. Varščina se položi v gotovini ali pa pred dražbo nakaže na račun Občine Mozirje št. 01279-0100018729 pri UJP, Urad Žalec.
Vsi stroški povezani s prenosom lastninske pravice bremenijo kupca. Dražba bo potekala v skladu z dražbenimi pravili, s katerimi bodo dražitelji seznanjeni na dražbi sami.
Občina Mozirje
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Tek v Logarsko dolino
Že sama misel na pot, dolgo dobrih 75 kilometrov, marsikoga odvrne, da bi se z avtomobilom odpravil do želenega kraja. Saj takšna vožnja, če nisi ravno raily dirkač oziroma, če vso pot ne pelješ po avtocesti, traja kar dobro uro.
In potem pride prva sobota v septembru. Navsezgodaj se zbere množica ljudi v športni opremi pred občinsko zgradbo v Celju. Ogrevajo se, skačejo sem ter tja, tekajo na mestu... Le kaj bi to lahko bilo? Poulični tek? Da, to bi bil najprimernejši odgovor. Saj so se zbrali mladi in stari, moški in ženske, ljudje vseh postav, vrhunsko opremljeni in skoraj neopremljeni. Toda zakaj toliko hrupa okoli takšnega teka, zakaj tako številna spremljevalna ekipa, zakaj prevoz opreme udeležencev teka? To je verjetno nekaj več. In resje. Je ultra maraton Celje - Logarska dolina. 75 kilometrov - saj to je neverjetno. Vprašam se, ali je sploh mogoče, da takšen napor prenese človeško telo. Očitno je, saj se tega teka vsako leto udeleži več športnih navdušencev, tako profesionalcev, kot rekreativcev.
Med njimi je bila že sedmič tudi Bernarda Čeplak iz Bočne. Enkrat je pretekla pot Luče - Logarska dolina, enkrat Celje - Mozirje, že kar petkrat pa ji je uspelo preteči celotno traso teka Celje - Logarska dolina. Zavidljiv uspeh, če upoštevamo, da teče le za svojo dobro voljo in boljše počutje. Že, če pretečeš 75 kilometrovsi zmagovalec, ona pa se lahko pohvali z izvrstnim rezultatom. Za to pot je potrebovala le dobrih devet ur.
Pa vendar vse ni potekalo po načrtih. Glede na to, da je bila že sama startnina dokaj visoka (4.000,00 sit), bi pričakovali, da bo organizator za udeležence teka do-
bro poskrbel. Pa ni bilo tako. Za najboljše in najhitrejše je bilo poskrbljeno. In to zelo dobro. Na vseh vmesnih postajah so imeli na izbiro večje število različnih napitkov, sadja je bilo na pretek in spodbuda udeležencem teka velika. Zatiste pa, ki niso bili ravno v vodilni skupini, je bilo poskrbljeno prav »klavrno«. Za odžejati se jim je ostala še samo voda, pa še to vsa postana in pregreta, od sadja pa le kakšen košček porjavelih jabolk. Da o spodbudi samih organizatorjev sploh ne govorimo. Vvečini primerovjih, razen pri vodilni skupini, sploh ni bilo več na mestih, za katera so bili določeni. Seveda, pa moramo vsekakor izpostaviti mozirsko ekipo, saj so pričakali in postregli zadnjega, ki je pritekel do Mozirja na isti način, kot vodilnega. Zavedajo se, kakšen napor in volja sta potrebna, da človek preteče 30 kilometrov in je mogoče pripravljen še nadaljevati pot do končnega cilja.
Naj si organizatorvzamete ljudi za vzor in v prihodnje na svoje postojanke dodeli njim podobne ljudi, ne pa, da samo premleva, kako čim več denarja spraviti v svoj žep.
Na televiziji je bilo vse predstavljeno, kot daje bil tek popoln, sploh s strani organizatorja. Seveda, le kdo od vodilnih bi si upal posnetek prihoda počasnejših udeležencev na postojanke objaviti vjavnih občilih.
Pa končajmo s kritiko. Večina udeležencev je tako ali tako tekla zaradi sebe in so bili najbrž pripravljeni tudi na takšne razmere.
Za konec pa še športni rek: BODI ZMAGOVALEC ZASE IN NE EDEN IZMED ZA OBČINSTVO.
Nina Kos, ŠD Rožnik, Mozirje
www.2BiT.si
2BiT d.o.o.
Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282

!&■&& vmšim&m®
ČRNA KRONIKA
•	DRUŽINSKA NESOGLASJA
Gornji Grad: 25. septembra zvečer sta se na domu v Gornjem Gradu eden drugega fizično lotila R.Z. in J.Z. Na kraj je odšla policijska patrulja kršitelja pa sta se do prihoda policistov že umirila. Kljub temu zoper oba sledi predlog o uvedbi postopka pri sodniku za prekrške.
•	POLAGALEC CEVI
Nazarje: V noči na 27. september je neznani storilec vlomil v skladišče pri Bohaču v Nazarjah. Iz notranjosti je odnesel več kosov PVC cevi in s tem podjetje EPSICOM oškodoval za okoli 80.000 tolarjev.
•	PEST V OBRAZU
Nazarje: 27. septembra v večernih urah je na igrišču v Nazarjah L.M. s pestjo v obraz udaril J.P. Oba udeležena sta iz Nazarij, zoper L.M. pa sledi predlog za sodnika,
•	MIKASTILI SO SE
Radmiije: 29. septembra malo po polnoči je prišlo do pretepa pred gostinskim lokalom Na gmajni v Radmirju. Mikastili so se N.P. iz Mozirja, S.B. iz Grušovelj, J.R. iz Planine, B.K. iz Juvanja in J.S. iz Grušovelj. Zoper vseh pet sledi predlog za uvedbo postopka.
•	TATVINA MOTORJA
Nazarje: V času od 26. do 29. septembra je bilo na Prihovi vlomljeno v gospodarsko poslopje. Vlomilecje odtujil neregistrirano motorno kolo znamke honda CR 125, cross izvedbe. Lastnik V.H. je oškodovan za okoli 500.000 tolarjev.
•	OB MOBILCA
Radmirje: 29. septembra je bil ob mobilni GSM aparat B.V. z Ljubnega. Aparat je pogrešil v gostilni Četara, škode pa ima za okoli 20,000 tolarjev.
V kapeli lučka Ti gori kako boli, ko te večni.
Za tvojo mizo sameva nekdo, ki s tabo bi rad živel.
A vem, da odšlo je vse, vse kar kdaj imeli smo.
Pred hišo prazna klop stoji, a TebeJože in ata večni.
V SPOMIN
2. oktobra je minilo leto dni odkar si nas zapustil ljubi mož, ata, dedek in brat
Jožef MIKEK
iz Brezja 29
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in mu prižigate svečke. Hvala sestram in bratu za pomoč, ki jo dokazujete na njegovem mnogo preranem grobu.
________________________________________________Vsi njegovi
idtìfr
DEMENTNINARSTVO
50 let TRADICIJE
IA
STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI
Polak Štefka s.p. Gorenje Ì 6a, 3327 Šmartno ob Paki, t©i, 5885-065
Usojeno Ti ni bilo, da rojstni dan bi praznovala, na večer ob polni Luni v bolečini si zaspala.
Bodi srečna, kjer si zdaj, sajprišla si v Sveti raj, vsi te bomo poiskali, ko ob navčku bodemo zaspali.
(R. Tkane)
V SLOVO
Tereziji Žuntar
Dornikovi mami 2.10.1914-24.9.2002
Dotrpelajenašadragamama Terezija, ki je živelakotmatiTereza,vsenjeno življenje bilo je veliko trpljenje, z mnogimi težkimi preizkušnjami.
Vsem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot, iskrena hvala. Hvala za cvetje, sveče, maše in sosedom za nesebično pomoč.
Hvala dr. Sirku, sestram Majdi, Darji, Marti in Mileni za obiske na domu ob njeni dolgoletni bolezni.
Lepa hvala tudi g. župniku Ferdu Laknerju za vse obiske na domu in g. patru Evgenu za poslovilno mašo. Enako šmarčkim pevcem in pobreškim gasilcem.
Žalujoči hčerki Cvetka in Fanika, vnuk Franci z ženo Katarino, pravnuka Tadej in Uroš
Tridnevni najem apartmaja in smučarska vozovnica že o#
Organiziran avtobusni prevoz, cena S.900 SiT
(Celje-Ljubijana-Cavalese-Ljubljana-Celje) ■
5. TRADICIONALNA!
FIEMME
TEL. 03/83^90;
! i n f offa g e nć I j a-sv it
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 04I 665-329
Toplotno ogrevanje v vsako vas!
Indijanski poglavar Velika Copata toži svoji mami, da nimaničdrvzazimo.
"Ti, poglavar, bi lahko odredil, da ti jih drugi pripravijo,'1 mu reče mama.
"To sem tudi naredil, a jih je vseeno zmanjkalo! Velika Ostroga, moja žena, kar naprej klepeta s kolegico."
Mama tega ne razume: "Kaj si rekel?"
"Njena prijateljica je iz sosednje vasi."
'To ne pojasni ničesar," mati skimuje z glavo, "povej kaj bolj razumnega.
"Ker se žena veliko pogovarja s to svojo prijateljico, tako pokuri vsa drva že čez leto
Spet je tu dolgočasnež iz stanovanja pod nama! ■
Z ušesom na vratih, z dlanjo po čelu
“Dragi, a bi poskusila še enkrat?" se sliši zadihan glas iz spalnice.
"Jaz sem za, ampak tokrat gre tvoja majčka stran," reče glas, zdaj moški.
"Ne, brez nje pane!"
"Ampak draga, jaz sem svoje hlače že vrgel nastran..."
"Naj ti bo, ampak spodnje perilo ostane, kjer jel"
Zelo zanimivo mi je bilo poslušati pred vrati.
"Potem nama ne bo uspelo."
Povsem sem se strinjal z moškim glasom. Pritrdil bi mu, pa sem se bal, da bi me odkril, mene, prisluškovalca.
"Kaj si vendar misliš?" ženska je dala zraku potisk na glasilke. "Nočem imeti samo te tvoje pripomočke!"
Opa! Čuden par. Res dobro, da ne vesta, da je sosed pred vrati. Ozrl sem se nazaj, da bi videl, če me bo kaj oviralo pri hitrem odhodu.
"Toda, draga, drugače ne bo šlo!"
Kaj češ, že ve, saj je dovolj star.
"Dobro, zate bom odvrgla perilo stran, če še potem kovčka ne zapreva, tudi tvoja oprema za podvodno fotografijo ostane doma!"
Čez drn in str do oblin
Jaka, ki ne trpi nobenega fizičnega napora, v hribe kljub temu vseeno redno hodi. Na vprašanje prijateljev, ki tega nikakor ne razumejo: "Kaj ti je vendar v hribih tako všeč?1', je odgovoril: "Ja, planinke vendar!"
Če lek ne zaleže, zamenjaj bolnika
Zdravnik gleda zdaj injekcijo zdaj Janeza, ki mu zdravilo ne pomaga. "Janez," ga okara, “včasih si bil pa boljši pacient!"
On bedi za oba
"Možek," reče Marička, "nenasiten si ljubezni," in se namuzne: "Od tvoje vneme, se mi sedaj o tem še sanja..."
Vinč se zdrzne: "Kaj si zdajle spala?"
Dokler se me ne zavoha pri telefonskem pogovoru, še ne smrdim
"Zakaj je tukaj vse tako umazano?" vprašanje postavi mojster delavcem.
Oglasi se Jusuf: "Prvič, šefe, tukaj sploh ni tako zelo umazano," reče in se ne ustavi: "drugič, šefe, lahko bi nam kupil kakšno metlo. Tretjič, šefe, tukaj vedno čistijo praktikanti in ne mi, zaposleni. In četrtič, šefe, zadnjega praktikanta smo imeli pred, ...aaa, tremi leti!"
Propadli pripadnik
"Ti si pravi tepec!" razjarjeno reče direktor komercialistu.
Ta takoj pokima: "Vedno sem samo hotel biti za-stopniknaše firme."
Vzoren mož, varčen mož
"Draga ženka," s sladkim glasom nagovori Jože svojo ljubo, ko se ravno odpravlja od doma, "ker sva potrošila veliko denarja za poroko, je za naju poročno potovanje predrago. Zato te prosim, da greš čez kak teden k moji mami prebrat kartico, ki ti jo bom poslal z medenih tednov na njene stroške."
Kdor pomni, ne pozabi
----------------------v
Niste hudo pozabljivi, dokler še se spomnite, da imate slab spomin.

ts

Cvetke in koprive
KLOBUK
Fotografska "mojstrica" Aleksandra Vajd in "fotografski maček" Ciril Metod Sem sta se soočila na fotografski sceni.
Ciril M. Sem: "Klobuk dol!"
Aleksandra Vajd: "Tudi jaz bi ga vam, pa ga na žalost ne nosim, mojster Sem!" (GREVA V TEMNICO PRESS)
■ *
POKORA
Še enega "velemojstra" fotografije smo zasačili v dokaj nenavadni pozi. Po našem mnenju je delal pokoro za vse grehe, za katereje odgovoren v naših cvetkah in koprivah, obiskovalci pa so zaskrbljeno spremljali njegovo solo baletno točko. (ZA BOUŠI UMETNIŠKI VTIS PRESS)
ORIENTACIJA
Irena Remic, Glin Grif, na otvoritvi novega dela kotlovnice v Nazarjah, Tatjani Podgoršek, novinarki: "Poglej tvoji kolegici, kako delujeta izgubljeno. Se vidi, da nista vajeni naših krajev!" (ZA DEVETIMI GORAMI PRESS)
SESTAVIL
PEPINO
NOTNI
ČRTALEC,
ČRTALNIK
MODRA
SVETOVAL-
KA
(EKSPR.)
PLAHA
GOZDNA
ŽIVAL

ZGORNJA
OKONČINA
ZMANJŠANJE NAPETOSTI, SPROŠČANJE
VOZNIK
TRAKTORJA
POŽIREK
SVETLOBNI
POJAV
OB
NEVIHTAH
SLOVENSKI
PEVEC-
VILI
ODPRTINA V STENI
MESTO OB OHOTSKEM MORJU
BODEČ GRM Z UŽITNIMI JAGODAMI, KOSMULJA
AMERIŠKI PESNIK tALlAN RQSi,
ŠVEDSKA
IGRALKA-
LENA
KOSEC
(NAR.,
SEVERO-
ZAHODNO)
OGOVARJAN-
JE
(POG.)
OSEBNI
ZAIMEK
DELAVEC, PLAČAN NA DAN
DIPLOMAT-
CEREMONIAL
VERSKI
POGLAVAR
ŠIITOV
KRSTA
(KNJIŽ.)
REKAV
SIBIRIJI,
LEVI
PRITOK
ANGARE
SLAVKO
TIHEC
REDKEJŠE M. IME
HAJATA
IKEDA
NAJVIŠJI
OFICIRSKI
ČIN
NEMŠKA
PEVKA
PERGAMON.
KRALJ
SVETLANA
MAKAROVIČ
AVSTRALSKI
MEDVEDEK
VREČAR
GLIVIČNA
BOLEZEN
___Zn____
MESTO PIVA IN CVETJA
SLOVAŠKI
PESNIK-
JANKO
FRANCOSKI
SLIKAR-
YVES
RIJEKA
AJDA
(NAR.,
VZHODNO)
NAZIV
VZHODNO-
INDIJSKIH
MORNARJEV
(NEKDAJ)
DUŠAN
SKOVRAN
IGRALEC
NOGOMETA
NAUK
ALI
TEORIJA O ANALIZI
SLOVENSKI
PISATELJ-
VITAN
LOVEC
NA
RAKE
GORSKA POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENIJI
ŠIRJAVA
VELIKO
REŠETO
IRSKA
REPUBLIKAN.
ARMADA
SLOVENSKI
KEMIK-
MIHA
DELAVEC V JEKLARNI
OBČASNA
REKAV
SUDANU
PESNIK
ELEGIJ
(KNJIŽ.)
VERA
ACEVA
THOMAS
ADDISON
LAHEK
DIRKALNI
VOZ
FINSKO
MOŠKO
IME
NAUKO
LETALSTVU
LETALO,
KI VZLETA IN PRISTAJA NAVPIČNO
INDUSTRIJ. RASTLINA, SUROVINA ZA PLATNO
ŽELATINA
IZ
ALG
KRIŽANKA NI NAGRADNA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Knežina, redenik, Ipqh, KT, or, Tate, legatar, primorec, gastritis, IR opanol, Čkaija, lom, ME, naglas, Konecki, Ra, Habit, antanta, Alonzo, Al, ora, Niro, Simon, IR, gp, Ratsiraka, Asasini, irada, razklon, stran
MINI SLOVARČEK:
AGRAS- bodeč grm z užitnimi jagodami, kosmulja TIŠLER- slovenski kemik- Miha KR AL- slovaški pesnik- Janko KLEIN-francoski slikar- Yves GIG- lahek dirkalni voz
TOLMINSKO- gorska pokrajina v zahodni Sloveniji
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 38 št. SN smo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva podjetje za promet z nepremičninami HABIT d.o.o. iz Velenja.
1.	nagrado, martinovanje na Ptuju za eno osebo, prejme Martina Podpečan, Attemsov trg 4, G. Grad;
2.	nagrado, trgatev v Prekmurju za eno osebo, prejme Tadej Pečnik, Goličnikova 1, Mozirje in
3.	nagrado, nedeljsko kosilo za dve osebi v Hotelu Laznik na Venišah, prejme Jožica Marovt, Podter 20, Ljubno ob Savinji.
Čestitamo! Nagrajenci prejmejo potrdila o nagradah po pošti.
®trideja
Vrtm hram
VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRT IN MALE ŽIVALI
NA ZALOGI JE BOGATA IZBIRA CEBULIC, SADIKE JAGOD
VSE ZA PRIPRAVO POTAKNJENCEV IN ZASADITEV VRTOV
NE POZABITE:
SAMO PRI NAS PRODAJAMO VRHUNSKO HRANO ZA MALE ŽIVALI !
Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p.,
Praprotnikova 36,3330 Mozirje, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308
Napovednik
•	Sobota (5. oktober), ob 18.00. Kulturni dom Bočna
Srečanje ljudskih pevcev in godcev
•	Sobota (5. oktober), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma Refleks Nazarje : Celjski vitezi (kadeti)
•	Sobota (5. oktober), ob 10.00. Skakalni center ob velenjskem gradu
Pokal Slovenije v smučarskih skokih
•	Sobota (5. oktober), ob 11.30. Muzej novejše zgodovine Celje Otvoritev razstave Ukradeni otroci, 60. letnica nacističnega genocida
•	Nedelja (6. oktober), ob 16.00. Župnijska cerkev v Novi Štifti
6. srečanje cerkvenih pevskih zborov
•	Torek (8. oktober), ob 19.30. Narodni dom Celje
8. Avsenikov abonma polk in valčkov
•	Četrtek (10. oktober), ob 19.30. Narodni dom Celje
Klavirski koncert, Simon Dvoršak in Gregor Deleja
•	Petek (11. oktober), ob 19.00. Galerija KC IN Velenje
Odprtje razstave Herman Gvardjančič, Akvareli 1982 - 2002
STROJI
Prodam rabljen kvaliteten švedski gorilec za peč 35.000 kcal. Gsm: 031 711 739
Silo frezo za stolpni silos prodam. Zagožen Ivan, Delce 8, Šmartno ob Dreti Tel: 5845 161
KMETIJSKI PRIDELKI
Prodam orehe in domače slivovo žganje. Tel: 5 832 070 Jabolka (nekatere sorte bio pridelava) od 50 do 90 sit/kg. Tel: 5 709 039 ali Gsm: 031 485 109
NEPREMIČNINE
Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje. Gsm: 041 502 552 Najamem enosobno stanovanje. Gsm: 041 502 552
AVTOMOBILI
Prodam citroen ZX prestige, letnik 1995. Tel: 5 834 084 ali Gsm: 041 657 635
Prodam Ril registriran do januarja za 70.000 sit. Gsm: 041 365 953 Prodam ford mondeo 1,8 TD. Tel: 838 50 40
ŽIVALI
Prodam telico, staro 15 mesecev, primerno za osemenitev ali za zakol. Tel. 5 835 477 Prodam telico črno belo, brejo 7 mesecev. Tel. 5 841 082 Telico za zakol (črno belo) prodam ali zamenjam. Gsm: 041 783 595 Prodam teličko limuzin, 10 dni staro. Gsm: 031 796 398 Prodam dve telički, stari en teden in eno leto. Tel: 5 833 273 Pujske od 25 do 30 kg prodam. Tel: 5 886 261 ali Gsm: 031 542 798 Prodam telico sivo rjavo, osem mesecev brejo. Tel: 5 843 027
PODARIM
Podarim kiperbush na drva. Tel. 5 833 127 ali Gsm: 031 776 803
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
Podarim psička starega dva meseca. Gsm: 031 313 332 Oddam 200m3 skal, kamenja, grušča in zemlje. Lokacija Polzela. Gsm: 041 657 628
DRUGO-PRODAM
Prodam dobro ohranjen mobitel ericsson T20E. Informacije na telefonski številki: 031 748 499 Poceni prodam rabljene rolerje rac-
es št. 37-38. Gsm: 040 611 600 Prodam zemljo za gojenje šampinjonov. Gsm: 041 865 734 Prodam "savinjske" želodce. Tel. 5 835 257
Prodam TV schneiderza 15.000sit. Gsm: 041 365 953 Prodam spalnico, modre barve, kombinacija žamet - les. Tel: 838 50 40 ali Gsm: 041 783 445
OBVESTILO
Naročnike Savinjskih novic obveščamo, da si kot imetniki tekočih računov pri NLB in SKB banki lahko odprete trajni nalog za brezgotovinsko poravnavanje naročnine za Savinjske novice.
Več informacij boste dobili na svoji matični banki ali na telefonski številki 03/83-90-790.
MORDA STG ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-G3-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388.
Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji.
PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE
Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041 / 651-196.
Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
ODDAM V NAJEM POSLOVNI PROSTOR Za trgovino ali drugo dejavnost. Tei. 5841-806.
Hriberšek Ivan, Loke 34,3333 Ljubno ob Savinji.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
PET TOLARJEV OD PRODANIH IZDELKOV BLAGOVNE ZNAMKE TUŠ PODARIMO ZA ZDRAVJE OTROK

V mesecu oktobru bomo pri vašem nakupu kateregakoli izdelka blagovne znamke TUŠ, skupaj s proizvajalci, podarili pet tolarjev za nakup sodobne opreme za otroške oddelke bolnišnic v Celju, Mariboru, Kranju in Izoli.
PROIZVAJALCI: Kozmetika Afrodita d.o.o., Banex d.o.o., Šampionka d.d., Kemikal d.o.o., Foli-fix d.o.o., Paloma d.d., Panterix d.o.o., Gea d.d., Podravka d.o.o., Dana d.d., Droga Portorož d.d., Kandit EDA d.o.o., Fructal d.o.o., Greda d.o.o., Horizont trading d.o.o., Intes, mlin in testenine d.d., Klasje d.d., Koestlin d.d., Leskovšek Edita s.p., Lucija Trgovina d.o.o., Medex international d.d., Mlinotest d.d., Tovarna sladkorja Ormož d.d., Vino Brežice d.d., Zito Šumi d.o.o., Žito d.d., Kapela d.d., Vipava d.d., Pomurka-trgovina d.o.o., Osem d.o.o., Beril d.o.o., Prosol d.o.o., Kmetija Ramuta, Kras Sežana d.d., MIR d.d., Pivka d.d., Pomurske mlekarne d.d., MIP Nova Gorica d.d., Celjske mesnine d.d., Mlekarna Celeia d.o.o., Dolce vita d.o.o., Pfanner getraenke Ges.m.b.H., Avstrija, Pata S.p.A., Italija, ALL CRUMP n.v., Belgija

Kjer dobre stvari delamo vsi.
www.trgovineTUS.com

S4VL-
Podjetje za komercialni inženiring d. o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.
SAM NAZARjE Lesarska 16, Nazarje
Telefon: 03/839 4190,839 4191 839 47 71; fax: 03/839 47 72
Dodatni 10% popusti na kritine BRAMAC, TONDACH, CREATON.
-	Velik izbor bakrene in pocinkane pločevine.
-	Baker v roli 757 SIT/kg
-	Pohištvene cevi in ostalo črno galanterijo sedaj tudi razrežemo
OBIŠČITE NAS SALON KERAMIKE:
■ keramične ploščice OLANDA 20x25... 1.699 SIT/m2 ■MARTEX art. 362/1 30x30....908 SIT/m2
■ WC školjka FAYANS-LAUFEN....
,5.490 SIT
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA. NA 24 OBROKOV!
D0SXAVAZ AVT0DVIGAL0M KAD«
ijfrf ftćfattt
ffttt	(H
...
idrutft*, pedtnieU j«, «ioSw paixfyt,
Hotel VENIŠE***
Grad TABOR
mam mm
Jesensko
★ ★ ★★
- zimska ponudba Gostinstva Laznik
•	Dnevi dalmatinske kuhinje z dalmatinsko klapo
•	Vikend francoske kuhinje
•	Martinovanje in grajska Martinova ponudba
•	Nedeljski obisk Gradu Tabor, ki ga bodo popestrile imenitne vonjave divjačinskega golaža
•	Živa glasba s plesom ob sobotnih večerih v Motelu Veniše___________
Če želite prejeti katalog prireditev Gostinstva Laznik nas pokličite na tel. 03/734-30-30 ali nam pošljite e-mail na naslov gostinstvo.laznik@siol.net.
Gostinstvo Laznik, Mirko Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje tel.: 03/839-40-60, faks: 03/839-40-61, e-mail: gostinstvo.laznik@siol.net PE: Hotel Veniše Nazarje, tel.: 03/839-40-60 PE: Hotel Savinja Laško, tel.: 03/734-30-30 PE: Grad Tabor Laško, tel.: 03/734-23-70

I Celje - skladišče
j D-Per
Oslovska romantika
Avtor: Lovro Vršnik, Solčava

Na natečaju lahko sodelujete z eno fotografijo, ki jo opremite z naslovom. Vsak teden bomo objavili do tri od prispelih fotografij, na koncu akcije pa bomo izbrali tri naj fotografije, katerih avtorji bodo prejeli uporabne nagrade:
1. Komplet filmov (5) PROFOTO KODAK 100/36
Fotografije lahko pošljete v elektronski obliki na naslov savinjske.novice@siol.net ali po pošti na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, s pripisom NAJ FOTOGRAFIJA.
Na vašo željo vam bomo fotografijo vrnili.
"U kak'a ritka, u kak'a ritkica," si poje Matej
Avtor: Tamara Zidam, Radegunda
OSREDNJO KNJ. CELJE