270. številka. Ljubljana, v soboto 24. novembra XVI. leto, 1883. Uhaja vsak dan izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 14 gld., za pol leta 8 gUL, za četrt leta 4 gld., ta Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jelen mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje deiele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr. če bo dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali Tečkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. —- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii .Gledališka stolba". C pravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vze administrativno atvari. Veliki zbor Matice Slovenske v sredo 5. decembra 1883. I. ob 3. uri jpopoludne v Čitalnični dvorani v Ljubljani. Red zborovanja: 1. Prvosednikov ogovor. 2. Letno poročilo o odborovem delovanji od 1. maja 1882 do konca oktobra 1883. leta. 3. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu od 1. januvarj'i do konca decembra 1882. i. 4. Volitev treh družabnikov, katerim je v smislu §■ 9. a Matičinih pravil presojati in potrjevati odborov letni ra«'un o novčnem gospodarstvu. 5. Drudtveni proračun za 1. 1884. Račun za 1882. in proračun za 1884. 1. sta gospodom društvenikom v društveni pisarni izložena in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje. 6. Dopolnilna volitev odbornikov. Izvoliti jih je letos 8. Na vrsti, da izstopijo, bo 1879. I. izvoljeni gospodje: Božidar Riič, Feliks Stegnar, Luka Svetec, Jožef Šuman, Viljem Urbas, Ivan Vavru; umrle sta gospoda: Jurij Grubrijan in Ivan Šolar. Ostali odborniki in sicer tukajšnji so: Peter Grasselli, dr. Anton Jarc, Kari Klim, Anton Kržič, Franc Leveč, Jožef Mani, Maks PleterSnik, dr. Jožef Poklukar, Andrej Praprotnik, Luka Robič, Andrej Senekovič, Franc Šuklje, Ivan Tomšič, Ivan Vilhar, Matej Vodušek, Eranc Wiesthaler, Vilibald Zupančič, dr. Jarnej Zupanec; vnanji: Matej Cigale, Andrej Einspieler, Franc Erjavec, S mon Gregorčič, Franc Hubad, dr. Anton Jeglič, Franc Kotar, Janez Majciger, Andrej Marušič, dr. Jurij Sterbenc, Karol Šavnik, dr. Janez Šust, dr. Jožef Tonkli, Mihael Žolgar. Vsaj šetnajst Matičinih odbornikov mora po §. 12. društvenih pravil navadno prebivati v Ljubljani. Izstopivši smejo zopet biti voljeni. Pri volitvi odbornikov in isto tako pri volitvi računskih treh presojevalcev (4. točka) uštevajo se tudi volilni listki takih društvenikov, ki sicer neso mogli samrk zboru priti, pa so vender volilne listke z lastnoročnim podpisom odboru poslali tako, da ni suma zaradi kake prevare. (§. 11. Mat. pr.) 7. Odborovo poročilo o nalogu XVIII. Matici nega velicega zbora glede prenaredbe društvenih pravil 8 predlogom, naj se letnina (§ 2. b) od 1884. 1. naprej poviša na ua tri goldinarje. 8. Prof. Frana Šukljeja in devetih tovarišev nasvet o naslednjih prenaredbab društvenih pravil: Mesto „Veliki zbor" naj stoji povsod dosledno „Občni zbor". §. 11. Mesto: „so vender svoje volilne listke . . . prevare", naj stoji: „so vender svoje volilne listke odboru svojeročno podpisane poslali; tudi pri občnem zboru osobno navzočni družabniki morajo volilne listke svojeročno podpisane oddati." Mesto odstavka „Odbor" §. 12—15 incl. naj stoji: Uprava. §. 12. Občni zbor voli 20 odbornikov in sicer posebej a) 15 v književni odsek, od katerih jih mora vsaj 10 stanovati v Ljubljani, b) 5 v gospodarski odsek, ki pa morajo vsi svoje sta-novališče imeti v Ljubljani. §. 13. Kujiževui odsek se ponavlja tako, da vsako leto izstopi 5 najstarejših odbornikov, kateri se pa smejo zopet voliti. Za prvi dve leti odloča žrebanje. Gospodarski odsek se voli na novo vsako Č e-trto leto. Izstopivši člani gospodarskega odseku se smejo zopet voliti. Ako kateri odbornik, predno poteče njegova opravMna doba, izstopi iz odbora, pozove se za ostali čas na njegovo mesto on, ki je imel v zadnjem občnem zboru za i/voljenimi največ glasov. §. 14. Oba odseka se shajata v skupno sejo: a) da volita prvosednika in blagajnika — vsakega na 1 leto — tajnika pa na 8 leta; b) da razsodita o prepirih, ki bi zaradi društvenih stvarij nastali mej diužabniki; c) da skleputa v vsakem slučaji, kadar oba odseka v skupno sejo pozove prvosednik, oziraje se na posebno važnost kakega predmetu, ali kadar skupne seje zahteva četvorica književnega, oziroma dvojica gospodarskega odseka. Sicer opravlja vsak odsek svoj delokrog nezavidno drug od drugega. Vsak odsek tudi i/mej sebe voli svojega načelnika. §. 15. Prvosednik, kateri mora bivati v Ljubljani, zastopa društvo v pravnem oziru, podpisuje z jednim svojih namestnikov vsa društvena pisma in razglasila, predseduje skupnim sejam ter ima pravico, predsedovati tudi vsakej seji posameznih odsekov. Načelnik književnega odseka je njegov prvi, načelnik gospodarskega odseka njegov drugi namestnik. §. 16. Da so odborovi sklepi veljavni, treba da je v vsakem odseku razen prvosednika, oziroma njegovega namestnika navzočna nadpolovična večina odbornikov ter da za predlog glasuje nadpolovična večina navzočnib odbornikov. Ako so glasovi jednako razdeljeni, odloča prvosednik. Odbor Matice Slovenske v Ljubljani 20 nov. 1883. Ivan Vilhar, Peter la v tridnevnem boji od 3 — 5 novembra pri El-Obeidu v Suiann popolnem poražena. Izdajalski vodniki zapeljali so 11 600 mož broječo vojsko Hicks-paše v soteske pri K as h ga te, kjer so jo čakali uporniki ter jo pobili do zadnjega moža. Ust asi so zaplenili 36 Kruppovih topov in ves ostrog. Kordofan je izgubljen in ves Sudan v uporu. Vsa angleška vojska se je skupila v Chartum-u; ostanek cele vojske, jedvn 4000 mož, umaknil seje v Berber. Augleški admiral Hevvett je sklenil biodovie v Rudečern Morji pomnožiti z mnogimi ladijami Sredozemskega brodovja. — Vsi angleški listi obžalujejo egiptski poraz v Sudanu ter zahtevajo, da se rok za odhod angleške vojske iz Egipta podaljša. „Agence Havas* mu zop t ne izneverim, kajti vsikdor gleda svet na — svoje oči! Koliko so uekdanii Metličani prebili nadlog za časov turških bojev, o tem njihovi denašnji potomci nemajo niti pojma. Nič manje nego šestkrat počastili so bili ti blagodušni človekoljubi azijatski Metliko s svojim pohodom. L. 1408 napadli so jo prvič ter pokončali mesto in okolico; I. 1431 drugič; potem I. 14G9, 1511, 154T in še le 1578. 1. posrečilo se je hrabrim Metličanom, pregnati okrute razširjevalce koranakih krepostij za vse večne čase iz svojega obližja . . . Kakeršua je Metlika danes, ni videti baš, da bi jo bili vzgradili — Amerikanci, ki zidajo po cela mesta ob jeduem po skupnem načrtu. Ulice Metliškega mesta so namreč nekako vegaste, opre-deljeue brez določene stavbene poteze po hribovitem zakotji gori iu doli, podolgoma in povprečki. Vsak posestnik postavil si je bivališče, kjer in kakor je v istem trenutku baš stal: ta-le na strmem robu, oni zopet v oplazenem klanci — ni čudo torej, da je vsaka hiša vzgrajena v drugem — neslogu. In vsakdor gradil je po svojem imetji: jeden segel je po kamenji, drug pa si je stesal kočo iz lesa — prvi pokril je svoje poslopje z opeko, njegov sosed pa je privezal slamo ali skodlje na rebra svoje strehe .... Naštel sem po vsej Metliki 213 hiš, kar za toli znamenito mesto, rekel bi, stolico vse Bele Krajine, ni baš veliko, če se pomisli, da ima n. pr. trg Boleč gori v planinskej soteski preko 400 hišnih številk. Sploh bi se iz vseh takozvanih dolenjskih mestic ne dalo sestaviti pošteno, primerno veliko mesto, česar pa nemajo na vesti njih prebi valci, temveč trmoglava železnica, ki se teh krajev bojazljivo ogiblje! No, Metličani so delavni in ščedljivi, o tem priča njih posojilnica in pa — piramide one čudotvorne, rastlinsko plodovitost pospešujoče snovi, ki se jim dvigajo pred okni, razširjajo prijeten parfum po ulicah, kar je bojda najboljše sredstvo zoper — kolero ! V sanitarnih zadevah so Metličani sploh na dobrem, ker njim županuje zdravnik, kakor v Kamniku. Vodnjak se jim rea nekoliko kuja, a ob deževnem vremenu toči njim okusno-čokolado, kakor jim tudi dobro vince in godba preganja d uge brige. Sicer pa Metlika ni brez kulturno-historičnih znamenitostij! V komendi shranjuje se ona sloveča „gorska palica", ki je bila letos razstavljena v Ljubljanski realki, in leta 1892 prineslo bode zavednim Metličanom znamenito svečanost: takrat bode namreč sto let, kar so v Metliki (l. 1792.) igrali prvič slovensko veseloigro: „Županovo Miciko" ! Dotle bodejo morda vrlim Metličanom njih zastopniki ugladili grčavo cesto, če mači do tiste dobe skoz prevrtane Gorjance ne bode Že tekel — želez-nični tir, kar bi bilo v neprecenljivo korist in pro-speh blagostanja po vsem Dolenjskem, takraj in onostran goroBtasnega mejuika mej belimi in Črnimi Kranjci. . .! Iz teh nadej vzbudi me prihod prijatelja Navratila, ki me opozori na somenjsko življenje ondu na trgu. In zares! tu se mi predočijo dražestni prizori, pisane gruše Belih Kranjcev, Žumberčanov in Marinjindolcev, katerih narodno nošo mi opisuje udvorljivi moj spremljevalec. »Evo ti pristne Bele Kranj ie o!" reče mi ustavši se pred bujnostasno ženo. Na glavi ima belo pa porota iz Kajire, dajo bodo angleški vojal'i ipak v 14 dneh zapustili. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 21. uovembra. Magistratna dvorana bila je kmalu po 9 uri prenapolnena družbenikov, tako, da je morala, ako-ravno so nosili sluge stole in klopi vkupe, večina došlih stati in mnogo je bilo udov na mostovži pred magistratno dvorano. Mej navzočnimi zapazili smo deželne poslance: dra. Poklukarja, dra. VoŠnjaka, L Svetca, L. Robiča, O. Detelo, cesarskega svetnika J. Murnika, dra. viteza Bleiweis-Trsteniškega, Dež-mana. viteza Gutmansthala, mnogo udov z dežele, mej njimi posebno veliko duhovnikov in mnogo udov iz Ljubljanskega mesta, tudi dokaj članov nasprotne stranke. Mej odličnimi udi bil je navzočen tudi dež. glavar grof Thurn, kot zastopnik c. kr. vlade pa vladni svetovalec pl Wurzbach, kateri je kot naslednik dvornega svetovalca pl Fladunga prevzel poročilo o deželne-kulturnih zadevah. Predsedoval je družbeni predsednik baron Wurzbacb, kateri je pa bolehen in jako okoren; govori tako tiho, da ga bližnji komaj razumo, tako, da se je sploh izražala želja, da bi g. baron VVurzbach najbolje pogodil, ko bi se odpovedal predsedništvu družbe, katerej itak na svoiih posestvih nema kazati izrednega ali vsaj um nega gospodarstva. Predsednik naj bi bil v prve] vrsti vzgleden gospodar, vrhu tega pa tudi tak, ki ljubi svoj narod in zna dobro slovenski (saj je večina udov slovenska), in ki ima več sposobnosti za predsedništvo. Predsednik baron "VVurzbach prične zborovanje z malo razumljivim govorom, v katerem se zahva ljuje udom, da so v tako mnogobrojnem številu došli, pozdravi g. vladnega zastopnika iu g. dežel nega glavarja in Častnega člana grofa Thurna. Omen potem, da je družba zgubila po smrti več udov, me njimi škofa Vidmarja, baronu Antona Codelli-ja in Antona Samasso, ki no vsi delovali v korist družbe in naprosi zbor, da v zn»menjo sočutja ustane sedežev. Letošnjo letino v Kranj.skej označuje gospot predsednik kot srednjo dobro, in da so v obče kine tovalci z letino zadovoljni. )riznanje kranjske živinorejce napotilo neumorno napredovati in da bode tako imel cesarjev pohod najboljši upliv na prospeh kranjske živinoreje. Potem omeni srečnega dogodka, da je centralni odbor imel Sast, predstaviti se Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju, prečita cesarjev odgovor, kateri zborovalci toje poslušajo in vsklikne Nj. Veličanstvu .Hoch!", kateremu pa odzdravi skupščina z navdušenimi tri-tratnimi Slava- in Živio-klici. Prva točka dnevnega reda je poročilo o delovanji centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske od poslednjega rednega občnega zbora dne 15. novembra 1. 1. do dne 1. novembra t. 1. O tej točki poroča v imenu centralnega odbora centralni odbornik g. Luka Robič. Poročevalec pravi, da bode poročal le o najvažnejših točkah, ker bi drugače ves čas zborovanja se moral uporabiti samo za branje poročila. Gospod Robič poroča i Da se uresniči ukrep zaradi izdave kmetijsko-gospodarskega lista, katnri iun biti glasilo družbi no, pričele ko se aprila meseca t. 1. v to potrebne obravnave s poddružnicami in posvetoval se je centralni odbor takoj na vse strani; a če tudi obravnav vseh točkah ni bilo mogoče staloo dognati, ker se neso dali določiti troški natisa in rešiti nekatera menj važna vprašanja, kar pak se bode gotovo zgodilo še pred koncem t. 1 , se je o glavnem vprašanji vender ukrenilo, da list utegne izhajati početkom 1884. I., o Čemer se je tudi 15. dne septembra meseca t. I. Štev. 406 poročalo si. c kr. deželni vladi. Ukrenjena izdava poučne knjižice o živinogled-stvu in mesogledstvu se je napravila, potem ko je bil izročil gosp. dr. Karol Bleivveis vitez T rs teniški svoj dotični rokopis, ki se je potrdil na višjem mestu Poleg te knjižice, ki se je natisnila v 1000 ekseinplarih, treba je bilo, ker je bil po prodan prvi natis, tudi novega natisa poučne knjige pokojnega gospoda dr. Jaueza Bleiweisa no pod-kovanji zdravih in bo'nih knpita, katera knjiga je nad vse potrebna podkovskim učnncem; natisnilo se je je z nova 500 eksemplarov. V oziru konečnega predloga o posojilnicah, stavljenega po vodj' Slapenske vinarske šole pri posledni' m občnem zboru, smatral je centralni odbor v svojo dolžnost, da si pridobi poleg postavnega Mej društveniki in centraluim odborom, trdi I gradiva kraljevine Češke, ki mu je na razpolaganje, g. prtdsednik, da je vladalo prijateljsko razmerje. Posebno hvalo izraža tistim gg. udom, ki so sodelovali, da se je priredila živinska razstava o priliki 600 letnice, za kar gre posebna zahvala c. kr. poljedelskemu ministerstvu in vladi v Ljubljani, deželnemu odboru, Ljubljanske) mestnej občini iu kranj-skej hranilnici za vsestransko podporo. Presvitli cesar blagovolil je počastiti razstavo s svojim ogle dom in izrazil se je jako prijazno o napredku kranjske živinoreje. Predsednik upa, da bode to Najvišje tudi še drugega gradiva od posojilnic, ki so se že ustavnovile po deželi. V ta namen pe je obrnil centralni odbor do mnogih posojilnic po deželi, naj mu blagovoljno naznanijo, kakšen jim je dozdanji uspeh, kako uplivajo na kmetijstvo in kakovim načinom bi se naipriraerneje mogle ustanavljati. Kakor hitro pojdo centralnemu odboru pričakovano gradivo, ustregel bode leti dotičuemu ukrepu občnega zbora v polni meri. (Dalja prih.) Domače stvari. — (P. n. občinstvo) opozarjamo na jutršnjo B I e i v, e i s o v o svečanost, ki bode po sporedu in po demoljubnem namenu gotovo jako sijajna. — (Za „Narodni d o m" ) nabrali so gg. žan-darji Ljubljanske postaje mej seboj 12 gld. 50 kr. Veseli nas to darilo, ker nam kaže, da se gospodje žandarji, ki čuvajo naše življenje in imenje, zanimajo tudi za to podjetje. — (V novem porotniškem poslopji) na Žabjaku stoji že tri dni v vseh kletih voda poldrugi meter visoko in tri dni že kala (tromba) 18 kaznjencev od ranega jutra do pozne noči z dvema sesalkama (jedna od požarne straže, druga iz Sa-massove tovarne) vodo iz kletij, a še vedno je 1 1/8 črevelj visoko. Predvčeraj sklicala se je komisija, da bi se kanal po Hrenovih ulicah poglobil in tako voda odtekala. A posestniki hiš v Hrenovih ulicah so odločno protestovali proti poglobenju kanala, ker se opravičeno boje\ da bi voda silila potem v njih kleti in da bi se njih hiše, ki so Blabe in stare, rušile. Ako bi se pa kanal tudi poglobil, moral bi se tako nizko, da bi se pri velikej vodi Ljubljanica nazaj stekala. Zdaj ae vidi, kako prav je imel g. podžupan Fortunain mestni zastoji Ljubljanski, ko je ugovarjal, naj se ne zida tako drago poslopje na močvirji in odposlal v tem smislu prošnjo do justičnega ministerstva. A vse je bilo zamau, v Zatiškem dvoru neso hoteli ničesar slišati o tem, zdaj pa imajo v novem poslopji tudi proste kopel ji. Škoda, da je zima! — (Nesreće.) V sredo popoludne pal je v Litiji kondukter raz železnični vlak ter se tako močno poškodoval, da so ga mrtvega pripeljali v Ljubljano. — Včeraj zgodila se je druga nesreča. „Na Kode-lovem" v kleti gospe Omejceve (Johannesbirt) izžigali so s špiritom vinski sod. To je jako nevarno podjetje iu jedna zamujena minuta utegne biti osode-polna. Andrej Celer, 33 let star delavec, kateremu je bilo izročeno izžiganje, menda ni bil dovolj vešč, kajti sod se je razletel in dno treščilo je Celerja s tako silo ob zid, da se mu je razpočila črepinja. Včeraj je umrl v bolnici. Ponesrečenec je oče treh otrok, katerih najstarši ima pet let. Gosp. Omejcu, ki je bil tudi v kleti, se ni ničesar zgodilo. — (Po glavi udaril) je z lopato mestni cestni pometač, 50 let stari Miba Rus, včeraj popoludne šolarja Antona Zajca in ga jako močno poškodoval. Odnesli so ga v bolnico. Danes zjutraj je še Živel. Šolarji so pometača Rusa dražili in mu nagajali, a ta jezen, udaril je z lopato. Policija ga bode izročila deželne j soduiji zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. — (Otroški vrt v Gorici) otvoril ne je pretekli četrtek iu upisanih je že 35 otrok. Jutri je slovesna otvoritev. — (Literarno-zabavno društvo „Triglav") ima svojo četrto redno zborovanje v pone- pečo. Lase spletene v dve kiti, kuteii je zvila okoli tako zvane igle na glavi. Na sebi nosi dolenje rokave in na te navezane ima doleujke (dolenje janjke); vrhu tega robačo z modrcem in pasom in vrhu modrca gornje rokave, spredaj ima predpasan zastor. Na nogah ima hlačice (nogavice) — pravijo njim „žolteu, pa so rudeče; obute ima posti »le; po novem kroji nosijo Čizmice. Po zimi še suknen za-buuec (vrhnjo suknjo) ali kožuh z rokavi, a vecjidel brez rokavov . . . Poleg o/načene Bele Kranjice stoji mlada Ž u m-berčanka, deklica. Na glavi ima rudečo kapico, lase spletene v jedno kito, visečo njej po hrbtu z upletki (upleteni denar, svetinje, školjke itd.); okoli vrata ima džerdan iz steklenih korald; na vitkem životu košuljo (srajco) in skuto (janjko), pisano pre-pasano; spredaj pregačo (zastor), črno ali pisano, na nogah čarape (nogovice) in opanke; nosi v novejšem časi tudi čižmice in po žimi kožuh. Ondu za njo je ženska po vsem jednako oblečena, samo lase ima spletene v dve kiti, katere na prsih nosi, in na glavi jej hahlja premetača, t. j. bela, pri prav mladih ženah pa tudi ob robu pisana peča, za lase ob sencih pripeta. To je Žumber-ranka, žena. Ž njo se razgovarja ženska, katera ima zvezano belo pečo na glavi, dve kiti las na prsih z dragimi upletki, košuljo in skuto, mali zobuu (gilet). tkanico (pas) z zlatom in srebrom prešito, pregačo z velikimi resami ^fraužami), čarape, opanke. Po zimi nosi veliki zobun in včasih torbo, na rami visečo, katere pa danes nema. nVidel si pravo pravcato Marijin dol ko!u reče mi vrli vodnik. „V Marijindolu nosijo se žene in devojke (dekleta) jed nako. Bojanke v Črnomaljskem okraji imajo isto nošo, kot Marijiodolke' pristavi prijatelj ter me vede k drugej gruči. Tam prodaja zelje ženska, ki ima na glavi pisan robec, lasje spleteni so pod robcem spravljeni, često jej visi po hrbtu brez upletkov; okoli vratu ima koralde, nosi košuljo, skuto, pas, zastor, čarape in opanke, v novejšem časi čižme. „To ti je Hrva tica iz Ribniške občine!" pouči me zgovorni pobratim. Mož, ki kupuje od Hrvatice, ima na glavi škrljak, krljavo (klobuk), na životu pa robačo, bre- geše, pas, zabunec, zdaj tudi že suknjo, ozke hlače, mestve (čižme z jermenjem), tudi škornje — to je Beli Kranjec, ker je vsa obleka: platno ali sukno belo, kot i pri Belej Kranjici. Mlajši svet, vojaci, kroS-njarji, segajo pa že po črnih suknjah; tudi ženske so videti v pisanih jopah iu belih robaćah, ali jako redko. Hrvat, Žumberčan in Marijin d olec, nosijo po letu kakor Beli Kranjci, uamreč: in glavi klobuk, potem robačo, bregeše, škornje, čižme ali opanke; toda njih suknje neso bele, temveč modre ali črne boje, in torba jim je k telesu prirasla, do-čim nje Beli Kranjec več ne — „A čemu bi ti opisoval moško nošo, ko v:dim, da ti pogledi krožijo ob divnem našem — ženstvu!u ustavi šegavi prijatelj svoj pouk ter me spomni Sen-kovega povabila na — obed. Vrli moj rojak se je bil namreč prejšnii dan preselil v novo stanovanje, katero je trebalo posvetiti. V svetli, elegantno opravljeni dvorani vzprijela je naju ljubezniva mlada domačica in to iskrena Slovenka, katerej na čast smo isto popoludne krstili s „cekinasto" Metliško kaplico nje ukusno urejeni — WA «j i n dvorec" đeljek dne 26. t. m. v gostilnici „Zum Bierjacklu Sackstrasse, in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika. II. „Vino", predava gospod Georg. III. Poročilo in predlog izvoljenega soda. IV. Slučajnosti. — Gosti dobro dosli! — (Društvena komisija v notranjem ministerstvu) je dovolila, da se vzajemna zavarovalnica za življenje „St. Georgu spoji z vzajemno zavarovalno banko Slavijo. — „Societe anonvme forestiere et industrielle de Lesko va Dol i na" sme svoj delokrog razširiti na Cislitvanijo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 24. novembra. V kmetske j skupini v okrajni zastop vzlic nemškutarskim naporom narodna stranka sijajno zmagala. Kajira 24. novembra. Avstro-ogerskega glavnega konsulata poslovodja v Kajiri storil je že v sporazumljenji s francoskim glavnim konsulom korake, da se Evropcem, konsulom in misijonarjem v Sudanu da jedna ladija na Nilu na razpolaganje. Madrid 24. novembra. Kralj in nemški cesarjevič v ulanskih uniformah z zlatim runom peljala sta se v odprtej kočiji na sprehod. Množica pozdravljala ju najspoštljiveje. Na več hišah so zastave, mej temi nekoliko nemških. London 24. novembra. Povodom nameravanega atentata nastavljena je policijska straža pri nemškem poslaništvu. Meteorologično poročilo. Čas opa- vovanja Stanje barometra Temperatura Vetrovi 7. zjutraj' 74128mm. 2. pop." j 7.*J7'54 um. «S 9. zvečer, 73655 mm. — 1'0'JC brezv. 0 0° C j brezv. -f 03°C ibrezv. Nebo Mo-krina v m m. megla megla megla OOOh. dežja. Srednja temperatura — 0*2°, za 3*2° pod normalom, dne 24. novembra t I. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Papirna renta.......... 78 gld. Srebrna renta .... 79 Zlata renta.......... 9"», 6u/0 marčna renta......... 93 , Akcije narodne banko . ..... 836 , Kreditne akcijo...... 276 „ London . ..... 120 „ Srebro ........ — „ Napol. ........... 9 „ C. kr. cekini. ...... n „ Nemške marke...... f>9 B 4°/0 državne srećko iz 1. 1854 250 gld. 119 . Državne srećke iz I. 1864. 100 gld. 171 „ 4° c avstr. zlata renta davka prosta. 98 , Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 „ it n n - .. , . . . Ol „ „ papirna renta 5°/0..... 85 , b9l0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 104 . Dunava rog. srečke 5"/0 . . 100 gld. 115 „ Zemlj. obč. avstr. 41/s°/0 zlati zaBt. listi . 119 „ Prior. oDlig. Elizabctine zapad, železuice 102 „ Pri*»r. oblig. Ferdinandovo sev. železnice 104 „ Kreditne srečke......100 gld. 172 , Rudolfove srečke .... 10 „ 19 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 107 , Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. 216 „ 75 10 20 50 50 59«/, 72 20 50 50 90 05 16 75 50 80 75 7f) 75 ki Nad 1,000.000 škatljic švicarskih svulkov lekarnarja R. Iirandt-a se použijo vaško leto in ne treba posebnega zatrjevanja, da bi kaj tacega ne bilo, če bi res ne Btorili, za kar se priporočajo, kot sigurno in prijetno sredstvo pri boleznih: v jetrah, želodci, črevah in na žolči. Dobivajo se škatljiea po 70 kr. po vseh lekarnah. (653) Skladbe, zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v J slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana [j je. Po zadržaji zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: 1. Numuspeve, II. m *ke sbore, III. mešane ibore in IV. skladbe iz (,'inNoiir. Knjiga je vrlo ukusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v LJubljani knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat-$ ska) po 2 gld. 20 kr. (744—3) \ ; Stanovanje, obstoječe iz sobe, ttoblce, kublnje in zraven pripadajočega vri»», posebno pripravno za vrtnarja, se daje takoj v najem. Natančneje v upravnifitvu tega list«. (754 — 1) Na Dunaji se dobe izvrstne kranjsko klobase in dobra rujna kapljica v gostilni domorodca gospoda J. Kr u I jaca, Sechshaus, Meidlingergasse 2. (726 - 3) Več Slovencev. Pivovarna bratov Kosler-jev. \ wr^5\ Izvrstno * marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic | se dobiva iz (83—42) C ALOJZU MAYER-jeve » zaloge piva v steklenicah v Ljubljani, f Takoj delujoč«. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspelm. Ravno tako sigurno pri plesali. ispallh in osivelih laaeh. Uspeh po večkratnem močnem utrenj. zaJHmčt'U. Pošiljii v steklenicah po 1 gldi 50 kr. iu v steklenicah za poskus po 1 gld. JT. Oirolioli v I Srnu. ■ ' MjJMltlJami ho dobiva pri g. #(> . » , 50 , prespi nega V Ljubljani, v 5. dan novembra 1883. (724—5) Ljubljanski prodajalci premoga. Kreditno društvo kranjske fczaailni v Ljubljani računi svojim družbenikom obresti od posojil na menjice za 3-mesece S1 za 6 meseeev 61 o o o- Prošnje za pristop k društvu sprejemajo se v uradu kranjske hranilnice. (689—s> T datelj in odgovorni urednik Makao A rini ft. LaBtmna in tiak „Narodne Tiskarne".