MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlttvo In aprava, Maribor. Alekaandrtnm Meta M. O , Ti Izhaja razen nedel|e te praznikov vsak din ob 16. uri i Vei|a ■ ._________ * uP,av* *" P® po»M 10 Din, doatavlj-n na Umi It Din , Oglasi p« MNttnj I Oglase aprajeaaa Ml Ofllaanl oddelek Jutra- • LlubUanl . Pol tul hM rafaat K 11.400 7T JUTRA' 99 »Državne oblasti in dalmatinska propaganda4*1 DOKUMENTI »POLITIKE« 0 RO VAREN JU ITALIJE. Na tem mestu smo že opetovano opo-arjali na italijansko akcijo za »neosvojeno« Dalmacijo, beograjska »Politika« ®a ie objavila te dni interesanten čla-e,c’ ki je zbudil povsod veliko zanima-|6 in tudi v tujini ne bo ostal brez od-lva, zlasti ne v Italiji. Vendar fašisti ® bodo imeli argumentov, s katerimi bi j^bijali trditve »Politike«, ker so vse skih-6 2 do!n,ment* »Politika«, izzivalno in nekorekt-B ’ so vendar nekatere akcije take, da zaslužijo večje pozornosti, ker so ®težno delo izzivačev, renegatov; do-. Ia drugače pa moramo gledati na po-sj.Vev> ki jih navaja list pod naslovom fzavne oblasti in dalmatinska propa-ha t 3<<* dokazane nastope bi službe-r J talija morala preprečiti, če sploh še Ša na mirne in korektne odno- ^Je z našo državo! Še več, poklicati bi i0®'3 na odgovor vse one svoje viso-® funkcionarje. ki so bili tako malo uvi-prvni, da so se eksponirali pri javnih j otilugoslovanskili demonstracijah, kar ^ z nekakšnim ponosom zabeležila ce’o ^nika italijanskega tiska. Zlasti v zad-p 13 času se je dogodilo nekaj tipičnih jjberov, ki so vredni, da jih navedemo, pončem julija so bile v mestu Canal Jfcenta pri Benetkah velike manife-(jt^e, pri katerih so »dalmatinski ire-tisti« podarili tamkajšnjim prostovolj-jj*1; »katerih predniki so se že bori'i > uskokom«, dalmatinsko zastavo, #.v'to zaenkrat še s florom«. Tem ma-Da?stacijam so po pisanju lista »Lltorio 'jnatlco« prisostvovali tudi vičenski oh? Nhio Dollin, poveljnik armadne ■asti general Baistrochl Iz Benetk, žu-(jl!1 beneški In vse politične ter vojaške 5( a,stl pokrajine«. Druga: Meseca avgu-Uj, ie bilo v mestu Forli zborovanje voj-ee Prostovoljcev in »sinjih« Dalmatinki >z Emilije in Romanje, katerega se bilU eležilo več tisoč ljudi. Po mestu so r0m °',e^ene dalmatinske zastave s flo-®- Med manifestante so metali letake, na katerih se je pozdravljal Mussolini, Italijanska Dalmacija, italijanski Split, italijanski Šibenik in druga dalmatinska mesta. »II Litorio Dalmatico« z dne 13. avgusta piše, da so bile »glavne mestne ulice dobesedno tapecirane s temi letaki«. Manifestacijam proti naši suverenosti so prisostvovali: »predstavniki civilnih in vojaških oblasti«. Koncem meseca julija so bile slične manifestacije tudi v Trstu v dvorani Litorio. »La Volonta dTtalla« z dne 31. julija pravi, da so vihrale za časa manifestacije zastave Dalmacije s florom in mnogoštevilne zastave zveze za dalmatinsko akcijo. Glavni govornik Ruggeri je naglasil, da »stoletna borba za Jadran še ni dovršena«, ampak se nadaljuje do časa, »dokler obe obali Jadrana ne bosta zedinjeni v imenu nove Italije«. Tej demonstraciji proti naši državi so prisostvovali: tržaški prefekt Etore Poro, tržaški župan Pitacco in »vse ostale pokrajinske oblasti«. Skoraj ob istem času ie bila v Pulju komemoracija »splitskega junaka Francesca Rismonda«. Na proslavi je govoril g. Mandel, ki je dejal, »da Italija ne bo zares velika In varna, dokler ne bo na vzhodni obali Jadrana obnovila svoje vojaške posadke, ki sta jih tam imela že Rim in Benetke«. Sledovi teh posadk se vidijo še vedno, »kljub uničujočemu besu barbarov« in govore o pravici Italije do Dalmacije. »Pripraviti se moramo, da se bomo lahko vsak trenutek odzvali klicu domovine!« »II Corriere Istriano« z dne 23. julija pravi, da so poslušalci pri teh besedah planili pokoncu in priredili burne manifestacije za »neosvobojeno« Dalmacijo. Potem navaja list doslovno to-le: »Predstavniki državnih oblasti, med njimi prvi prefekt Italo Foschi, so šli govorniku naproti in mu čestitali.« Poleg prefekta so bili navzoči tudi: admiral grof Castracane, namestnik poveljnika mesta polkovnik Bauzano in razni drugi visoki funkcionarji. Obenem navaja list, da je prefekt Foschi povabil govornika kot gosta v vladno palačo. Dne 15. avgusta so bile manifestacije v Zadru, katerih se je udeležilo tudi okoli 2000 gostov iz stare Italije. Govoril je general Sani in pozval navzoče k prisegi, »da bodo nekega dne vrnili dalmatinskim beguncem izgubljeno domovino«. Po govoru so bile demonstracije proti naši državi in manifestacije za »italijansko« Dalmacijo, katerih so se udeležili: zadrski prefekt Marcelo Vaccarl, poveljnik mesta polkovnik Glovannl Messe ter številni drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Čudni računi nemške vlade SKUPINE, KI BODO PODPIRALE PAPENA. — KAJ PRIČAKUJE VLADA jJ1® s° biie osnovane nic manj Kaaor borh ’ k* hočejo vstopiti v volilno Deu Za predsedn!ško stranko von Pa-Q a- Na vprašanje, kaj vlada pričakuje k Jih volitev, odgovarjajo v vladnih Šlo i-’ ?a !e I® ma,° verjetno, da W pri Odmev angleške spomenice SLAB SPREJEM V ANGLIJI. — DVOJ NO NAZIRANJE V NEMČIJI. RIKA ODLOČNO NA STRANI FRANCIJE. AME* LONDON, 20. septembra. Angleški memorandum o nemških zahtevah po enakopravnosti v oboroževanju je bil sprejet tako v političnih krogih, kakor tudi od strani tiska zelo hladno. »Times« podčrtavajo z nekakim dvomom vprašanje, ali bo imela angleška nota zaželjeni uspeh, oziroma če bo rodila politični sporazum in preprečila neodvisno postopanje Nemčije. Sedanja nemška vlada se niti najmanj ne zmeni za mnenje inozemstva. »Daily Mail« opozarja na nevarnost, da bi se mogla Evropa zopet razcepiti na dva sovražna si tabora. »Daily Telegraph« meni, da leži vsa odločitev v rokah francoske in nemške vlade. BERLIN, 20. septembra. Angleški memorandum v vprašanju nemške enakopravnosti v oboroževanju je bil sprejet v toliko neugodno, ker je Nemčija pričakovala za svojo tezo pomoč pri Macdo-naldu. Listi objavljajo memorandum v celoti in dodajajo kratke komentarje. Hu-genbergov »Montag« naglaša, da je angleški memorandum za Nemčijo zelo neprijeten In ponesrečen. Kompromisni angleški predlog je nesprejemljiv. Angleška nota ni nič drugega, kakor kompromis s končnim smotrom, da se reši raz-orožitvena konferenca in da se Nemčija zopet pritegne k sodelovanju v Ženevi. Demokratska »Montagspost« piše: »Kljub ostrim očitanjem se v angleški noti vendarle priznava Nemčiji pravica do enakopravnosti v oboroževanju, čeprav v zelo zamotani obliki, ki pa je v čudnem nasprotju z izjavami angleškega tiska v zadnjih tednih. Ker angleška nota ne vsebuje podlage za nova pogajanja, Nem- čija nikakor ne sme odgovoriti na noto angleške vlade!« BERLIN, 20. septembra. Spomenica angleške vlade se, kakor se doznava, v nemških vladnih krogih presoja drugače kakor v javnosti. Naglaša se, da je spomenica zadovoljiva, zlasti ker ugotavlja, da bi bilo nadaljevanje razorožitvene konference brez Nemčije nesmiselno. Zavrača pa se trditev, da bi Nemčija s tem ogrožala obnovo svetovnega gospodarstva. Nemčija ni načela problema oborožitve mala fide, ampak iz trdne vere, da je vsaka obnova nemogoča, če se prej ne doseže mednarodno zaupanje. Ogorčena pa mora biti Nemčija radi ju-ristične konstrukcije angleške spomenice, ki naglaša, da nimajo Nemci nobene pravice izvajati izvrsajske pogodbe način ureditve vprašanja razorožitve. Tu je njeno jedro, ker se je Nemčija sklicevala prav na versejsko mirovno pogodbo. Nemško zahtevo so, razen Italije-odklonile sicer vse države, toda Nemčija kljub temu ne bo opustila svojega stališča. PARIZ, 20. septembra. Včeraj je po-setil Herrlota ameriški poslanik Edge in se pogovoril z njim o nemški noti. Edge je sporočil predsedniku francoske vlade, da smatrajo Združene države nemško zahtevo za provokacijo, zlasti še, ker je bila stavljena v času, ko zboruje v Ženevi razorožltvena konferenca In se ves svet trudi, da bi se doseglo zmanjšanj« oboroževanja. Združene države sicei niso podpisale versajske mirovne pogodbe, zahtevajo pa, da se striktno iZ' vaja. 20. septembra, bile osnovane nič OD NOVIH Predvčeraj-manj kakor fodns ’ Nočni požar. Pred dnevi je iz neZt[L nega vzroka začela goreti stanovarijs3 hiša posestnika Janeza Potočnika v L. ki pri Sv. Janžu na Dravskem P°l! ’ Zgorela so mu poleg poslopja tudi v živila letošnjega pridelka. Škoda je ta z zavarovalnino. , Vlom v Vurberku. Te dni so neZ‘n^t storilci vlomili v klet gostilničarke M rije Klemenčičeve pri Vurbergu ter 0 nesli iz nje večjo množino vina, ter raznih živil v vrednosti več tisoč 0 narjev. Karamboi. Ko se je včeraj Pop0!f‘r, peljal na kolesu proti domu v Brest nico posestnik Franjo Vračko, sta v klancu pod posestvom šolskih sesjer.f, Kamnici trčila skupaj z nekim kolles jem in se prevrnila. Vračko je pade1 | ko nesrečno, da se je hudo poškodo po glavi in so ga morali z rešilnim tom prepeljati v bo'nišnico. , Ukradeno kolo. Pekovskemu niku Ferdinandu Mikšetu, stanujoč v Vrbanovi ulici je nekdo odpeljal v raj popoldne iz dvorišča neke his . Jenkovi ulici kolo znamke »Opel«, no 750 Din. |, Ne zamudite sl ogledati trupo o *ow v Veliki kavarni V M a r! f) o t u, cfne 20. f£. 1932. Za ojačanje našega gledališča GLAS IZ OBČINSTVA PRED PRIČETKOM SEZONE, zasluži prav take (če ne večje) pozornosti. Že opetovano smo opozarjali vse korporacije, k! imajo za slovensko kulturo ob severni meji še kaj smisla, da s skupnimi močmi pomagajo vršiti gledališču ono nalogo, ki mu jo stavlja poslanstvo ljudsko-vzgojnega faktorja. Pa ne samo z besedami! S primerno agitacijo in z razpečevanjem vstopnic bi dosegli izdaten porast prjateljev gledališča! Z gostovanji na deželi si gledališče krči pot med narod, s posebno naklonjenostjo napram okolici kaže uprava ono uvidevnost, ki omogoča kulturni podvig tudi onim, ki jim hudi časi ne dovoljujejo tolažbe in razvedrila. Skupna akcija za prospeh mariborske Talije je nujno potrebna! Gledališče nas kliče in vabi! Ver. ^ S .f* A /*! /aram v Gospodarsko življenje se je v zadnjem casu zgostilo v težkoče, ki so morale tekniti v kulturnem svetu; neusmerje-n°st v mišljenju, hotenju in delovanju, oeskladnost v produkciji in konzumu ter Hosigiimost v rentabilnosti, — vse to je Ustvarjalo neznosno vzdušje tudi v duhovnih sferah. Povsem umljivo, da kriza ni prizane^ «4 niti »deskam, ki pomenjajo svet«! Nasprotno! Gledališče je kot epa najob-outljivejših umetniških institucij najhuje Prizadeto ne samo gmotno, ampak tudi idejno. Del občinstva se vedno bolj “mika kulturnemu poslanstvu gledališča, moderne inscenacije ne najdejo pravega odmeva, klasična dela ne razburijo niti veČ živcev, nekdanje senzacije trčijo na fmha ušesa ... Zevajoče praznine pri Publiki in v blagajni so verni znaki iz Pfeminjajočih se simpatij neke vrste občinstva. Nove razmere, nov čas, novi mdje... 2 veseljem pa moramo priznati, da je ^riza naši mariborski Taliji prizanesla Vzkc vsem križv™. it? težavam! Trdna jmlja, marljivost, vztrajnost ter požr- ‘VOvalna ambicija osebja na eni ter ne- "kla odpornost in budna pozornost gosp. “Pravnika na drugi strani, je že nešteto- Krat rešila situacijo, da nam je ostalo kiedaligče v Mariboru še sploh ohranjeno. __ Priprave za novo sezono so v teku: J-Pertoar je objavljen, abonement razpi-fn> propaganda razvita... Gledali->e nas vabi! Vzlic slabim časom kliče, da zagrabimo ponudene kultne dobrine, zajete in harmonično dru-e&e v umetniškem ustvarjanju naših pri-«‘eljev-igra'cev! .Pes je, da je današnji čas gledališču malo naklonjen. Oni sloji, ki jim je ^dališče predvsem namenjeno, so pah-Jeni v težke razmere. In vendar je majorski teater namenjen vsemu ljudstvu! Iztekle sezone so pokazale, da se vprav JMske množice zavedajo pomena a*eSa gledališča, da pa so ravno mno-*°teri naši meščani docela pozabili eksistenco gledališča v Mariboru. V ast našemu bližnjemu podeželju mora- 0 Priznati, da se okolica ni odtujila u-e*nosti, pač pa je tipično in graje vre- “n° oma’ovaževanje domačega kulturna življenja od strani naših »višjih« jjrodnih plasti. V tem oziru je preusme-tev nujno potrebna, saj so prizadeti edvsem oni, ki jim kriza še ni mogla fl0 živega! n,krizi, ko se prepletajo raznovrstne /znje in nazori, bi bilo napačno priča- 1 Vanje, da bo publika kar sama od se-i dovzetna za domače gledališče! Tre-v i° Je vzgajati, iskati, organizirati! 3» književna produkcija si je v zad-0 a letih v Sloveniji opomogla, ker je .Janizirala važne ugodnosti in olajšave. edališče kot kulturni faktor višje vrste »Hlapec Jernej in njegova pravica* Gostovanje delavske** odra »Svobode« iz Ljubljane. Cankarjeva povest »Hlapec Jernej in njegova pravica« je postala po vojni predmet raznih eksperimentov. Milan Skrbinšek jo je dramatiziral ih vprizoril prvi, potem je neki nemški komponist v Brnu napravil iz nje opero, Ferdo Delak pa jo je naposled uporabil za kolektivno dramo z docela razredno proletarsko tendenco. Silo pa so ji storili vsi, morda Delak še najbolj, kajti Cankarjev »Hlapec Jernej« ni to, kar je pokazalo gostovanje ljubljanske »Svobode« v soboto zvečer v sicer natlačeni veliki dvorani pivovarne »Union«, ker je ta dramatizacija le tendenčni ekscerpt velike, univerzalno široke umetnine. Kako je nemogoče uporabiti »Jerneja« za socialističnega govornika, je dokazal sobotni Jernej sam, ki je kljub vsej volji drama-tizatorja in Težiserja ostal v bistvu tip popolnoma religioznega slovenskega človeka iz množice. Drugo je seveda bila vprizoritev. Delaku je treba priznati, da je močan in samonikel obrazovalec in kar je napravil, je silno efektno, dasi ni niti novo niti dosledno. Kore so v drami poznali že stari Grki. In če je hotel hlapca Jerneja kolektivizirati do konca, potem bi bil moral ali vedno govoriti le zbor, ali pa bi ga bil moral samo tišje spremljati. Tako je oboje le kombinacija individualizma in kolektivizma. Sicer pa: ali je kolektivizem v umetnosti sploh mogoč? Sobotna predstava nas ni prepričala, kajti celo v koru so se zelo zelo Čutile individualne sposobnosti posameznih igralcev! In med njimi so dobre moči. Režija je bila močna; igralci so bili vzeti s ceste brez maskiranja, zato so bili živi tipi. Zlasti hlapec Jernej, le da ie bil za starega služabnika premlad in nas ni mogel prepričati, da je garal 40 dolgih let na gospodarjevem gruntu. Posrečena pa je bila zamisel osebne kontinuitete pri simboličnem predstavljanju oblasti. Sploh je pa tendenčni simbolizem bistvo vse Delakove novotarije. Tendenca seveda moti, ker je le preveč grobo podčrtana. Publika zato ni ploskala toliko delu in igralcem, temveč — tendenci. Bil je to bolj shod ko gledališka predstava. Posebno pohvalo pa zasluži jezik, izgovarjanje. Precej efekta je pokvarila razsvetljava, ker žarnice reflektorjev in projekcijskega aparata niso bile v skladu z našim mariborskim tokom. Obisk pa je bil, kot omenjeno, sijajen, ker je poskrbela zanj smotrena delavska agitacija. —r. Šport Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo. Razpored za nedeljo 25. t. m. je sledeč: v Zagrebu: Gradjanskd:Hajduk in v Beogradu BSK:Bask. Medklubski odbor LNP — službeno. Opozarjajo se klubi: Maribor, Rapid, Železničar, Svoboda, Mura, Čakovec in Pustakovec, da se morajo pošiljati vsi dopisi, kot tudi verifikacije preko MO. Le v nujnih primerih je dovoljeno pošiljati direktno, a le pod pogojem, da se pošlje MO prepis. — Nadalje se pozivajo, da pošljejo v roku od 14 dni MO radi medsebojne kontrole seznam verificiranih igralcev. — Razveljavlja se mladinska tekma SK Rapid :SK Svoboda za pokal MO, odigrana 11. sept., ker sta oba k uba kršila določila propozicij. Ponovno odigranje tekme se odreja na dan 24. septembra. — Tekme dne 25. sept. 1932: ob pol 9. dopoldne mladinska tekma SK Rapld:SK Svoboda za pokal MO. Ob 10. uri prijateljska tekma SK Olimp (Celje) : SK Svoboda I. Obe tekmi na igrišču Rapida. Službujoči odbornik g. Knez. — Ob 14. uri popoldne prijateljska tekma ISSK Maribor rez.:SK Rapid rezerva. Ob pol 16. uri prvenstvena tekma SK Svoboda (Ljubljana) :SK Rapid I. Obe tekmi na igrišču SK Rapida. Službujoči odbornik g. Ilovar. — SK Rapid mora postaviti najmanj 8 rediteljev, ki se morajo javiti pol ure pred tekmo službujočemu odborniku. — V Murski Soboti bo ob pol 16. uri na igrišču SK Mure prvenstvena tekma Pustakovečki seljački SK:SK Mura. Službujoči odbornik g. Peterka. SK Mura mora poskrbeti za do-voljno rediteljsko službo. Tajnik. SK Svoboda, nogometni odsek. Jutri, v sredo 21. t. m. ob 16. uri bo na igrišču SK Železničarja strogo obvezen trening prvega moštva in mladine. Naslednji igralci naj se ga sigurno udeleže: Sinkovič, Dasko, Gruber, Vidovič, Rožmarin, Habrle, Breznik, Ružič, Al-mer, Tomažič, Stojanovič, Ramftl, Bačko, Fi.ipec, Vogner, Novak, Salamon, Svin- Odprte OČI tudi pri umivanju glavo*. To udobnost vam nudijo očala proti peni, ki obvarujejo od pred vodo in peno. Sedaj ni več potrebno z zaprtimi očmi tipati po čistilnem sredstvu in po brisači. Tudi za otroke umivanje glave ne bo več muka. Očala proti peni so omot vsakega zavojčka »Orne glave«, kateremu je vedno priloženo tudi sredstvo »Haarglanz« za izpiranje. »Haarglanz« osveži lase in jim da naravni in lepi sijaj. 5 j do vec f ko, Kolar, Šemi, Breznik II in Beno. Igralci Franc Sinkovič, Hinko Strah in Mernik se pozivajo, da se javijo na seji, sicer bodo izključeni iz kluba. Načelnik. Male športne vesti. Jutri, v sredo bo v Zagrebu medmestna tekma Zagreb :Budimpešta. Reprezentanca Zagreba je sestavljena tako-Ie: Mihelčič, Kovačič, Rajkovič, Ralič, Premeri, Kunst, Urbanke, Horvat, Živkovič, Valjarevič in Kokotovič. JLAS je na svoji zadnji seji verificiral kot nove državne rekorde rezultate, ki sta jih dosegli moštvi Primorja v štafetah 4 krat 200 m 1:35 in dve petini in 800 X 400X200X200 m 3:47 in ena petina na mednarodnem mitingu 4. in 11. t. m. Madžarska plavalna zveza je sklenila, da bo od 1933 dalje prirejala vsako leto z našo plavalno zvezo po dve meddržavni tekmi. Prihodnji mesec gostuje v Zagrebu teniški profesionalec Tilden s svojimi kom-panjoni. Pomlajevalni poskus s smrtnim izidom Dr. Kotaro Sthirhi, znani japonski učenjak in patolog, je padel kot žrtev lastnih pomlajevalnih eksperimentov. Profesor je izdelal neki eliksir za pomlajevanje starcev in stark ter ga krstil z imenom »uzu«. V ta namen je moral žrtvovati nekaj let dragocenega znanstvenega dela. Pred dnevi so ga pa njegovi asistenti našli mrtvega v njegovem laboratoriju. Iz najdenih zapiskov je razvidno, da se je profesor odločil, da izvrši na lastni osebi prvi glavni poskus učinkovanja svojega velikega izuma. Pokojnikov sodelavec dr. Asahina je pojasnil smrt velikega učenjaka s tem, da je dr. Shirhi, ki še ni poznal vseh farmakoloških posebnosti svojega izuma, zavžil preveliko množino ».nove mladosti«. Pokojnik je bil star že 60 let in se je šele nedavno poročil z zelo mlado ženo. Zato ni izključeno, da ga je ona nagovorila k potrebni pomladitvi Ostra pr etn ja. Nekje na Dolenjskem je nabit na drogu z elektrovodom naslednji svojevrstni napis: »Dotikanje žic je smrtno nevarno; kdor se bo kljub temu dotaknil žice, bo strogo kaznovan!« ^ajl Zoščenko: Ljubezen ^Černa zabava se je pozno končala, ten a ^esnilt0v ie utrujen in prepo-”• 2 rediteljskim trakom na srajci, stal m ed Mašenjko in govoril s prosečim Som; ^‘Počakajte, radost moja... Vsaj do kanf8a tramvaJa Počakajte. Za Boga, la.T Se vam prav za prav mudi? Tu . Ko posedite, počakate in še mnogo d sega, vi pa hočete iti... Počakajte t Prvega tramvaja, za Boga... Sami G o \da ste vsl P0*™1 ln ^az takisto... br.L, se na tem mrazu prav lahko »N V ’* tein* ’ dejala Mašenjka in obuvala Upat »Kakšen kavalir pa ste, če si ne ® v mrazu spremiti dame domov?« az sem vendar ves prepoten,« je ai Plakaje odvrnil Vasja. y °; oblecite se!« je] ic poslušno oblekel suknjo, pri- nio ašen,iko trdno pod roko in odše z j.na ulico. no*ld,1° ie bilo in luna je sijala. Pod R Je Škripal sneg. dejal v nemirni ste. gospodična,« je Šemv sla in vzhičeno opazoval Ma-*a nič1 profil- *^e ne bi bili to vi, bi vas Prav "a svetu ne 5el sprem'jat. Bozme, *- .y2ar.es- Samo Iz ljubezni sem šel.«' a se je zasmejala. »Vi se sicer smejete in norčujete,« je dejal Vasja, »toda jaz vas, Marija Va-siljevna, resnično ljubim in obožujem. Kar recite: Vasja česnokov, lezite na tramvajski tir, na tračnice, in ležite do prvega tramvaja — in legel bom. Tako mi Boga...« »Pustite to,« je dejala Mašenjka, »rajši poglejte, kakšna čudovita lepota je okoli nas, kadar sije luna. Kako lepo je ponoči mesto! Kakšna čudovita lepota!« »Da, čudovita lepota«, je ponovil Vasja in s precejšnjim občudovanjem opazoval okrušeni obok bližnje hiše. »Res, izredna krasota... Glejte, Marja Vasi-ljevna, lepota prav posebno deluje na človeka, kadar ga prevzamejo globoka čuvstva... Mnogi učenjaki in ljudje iz stranke zanikujejo čuvstvo ljubezni, toda jaz, Marja Vasiljevna, jaz ga ne zanikujem. Jaz bom čutil v sebi nagnenje do vas prav do svoje smrti, prav do tedaj, ko se bom lahko za vas žrtvoval. Tako mi Boga... Samo recite: Vasja Česnokov, udari s tilnikom ob to steno — in udaril bom.« »No, pa dajte«, je dejala Mašenjka, ne brez zadovoljstva. »Tako mi Boga«, je dejal Vasja, »udaril bom. Ali želite?« Parček je prišel do Krjukovega prekopa. »Bogme«, je iznova dejal Vasja, »če hočete skočim v kanal. A, Marja Va-1 siljevna? Vi mi ne verjamete, toda jaz vam lahko dokažem...« . Vasja Česnokov se je prijel za ograjo in delal, kakor da hoče splezati nanjo. »Ah!« je zakričala Mašenjka. »Vasja! Kaj delate?« Neka mračna postava je mahoma švignila izza vogla in se ustavila pred ulično svetiljko. »Kaj neki tako kričita?« je tiho dejala postava in parček pozorno opazovala. Mašenjka je v strahu kriknila in se pritisnila k ograji.' Neznanec je stopil bliže in potegnil Vasjo Češnokovo za rokav. »No, ti šleva«, Je dejal z zamolklim glasom. »Sleci suknjo. Pa kar precej... če samo piskneš, te udarim po tvoji neumni butici, da te namah ne bo več. Si razumel, mrcina? Sleci!« »Do-do-do«, je jecljal Vasja, hoteč s tem reči: Dovolite! Kaj pa prav za prav hočete? »No!« _ neznanec je segel po suknji. Vasja je z drhtečimi rokami odpel suknjo in jo slekel. »Čevlje tudi sezul«, je dejal neznanec. »Tudi te rabim.« »Do-do-do«, je momljal Vasja, »dovolite ... mraz je...« »No!« »Gospodične se niti ne dotaknete, mene pa — čevelj sezuj«, je spregovoril Vasja. »Plašč ima in galoše, jaz pa — čevelj sezuj.« Neznanec je mirno pogledal Mašenjko in dejal: »Vse, kar Ima na sebi, je komaj za majhno culico, pa še to bi spotoma naj-brže izgubil. Jaz že vem, kaj delam. Ali boš sezul?« Mašenjka je začudeno gledala neznanca in se ni niti genila. Vasja Česnokov je sedel v sneg in pričel sezuvati čevlje, »Ona ima plašč in galoše«, je iznova dejal. »Čemu naj jaz plačam za oba?« Neznanec si je oblekel Vasjino suknjo* vtaknil čevlje v žepe in dejal: »Sedi in se ne premakni, pa tudi z zobmi ne šklepetaj! če samo krikneš ali če se mi ganeš, si izgubljen. Si razumel, mrcina? Ti pa, gospodična...« Neznanec si je hitro zapel suknjo in mahoma izginil. Vasja je ves premražen kakor vreča sedel v snegu in nezaupljivo ogledoval svoje noge v belih nogavicah. »Še tega je bilo treba«, je dejal in jezno pogledal Mašenjko. »Ti jo spremljaj, da boš lahko ob vse. A?« Ko so roparjevi koraki popolnoma utihnili, je Vasja Česnokov mahoma zacepetal z nogami po snegu in zakričal s tenkim, piskajočim glasom: »Stražnik! Tatovi!« Potem je planil pokoncu in v strahu skokoma tekel po snegu. Mašenjka je ostala sama pri ograji..« Oddam sobo in kuhinjo z velikim kabinetom. Zer kovska cesta 24/1. 309» Ves svet se v zadnjih dneh ozira v Nemčijo, kjer se bije srdita borba med parlamentarizmom in diktaturo, republiko in monarhijo. Naša srednja slika kaž^ zadnjo sejo državnega zbora pred razpustom. Slika na levi predstavlja spomenik, ki so ga nemški republikanci postavili nedavno pTvemu predsedniku neto* ške republike Ebertu v Zweibrflcknu. Na spomeniku sta poleg Ebertovega kipa tudi glavi pokojnih ministrov Rathenauh in Erzbergerja. Slika na desni narn pa kaže sprehod bivšega nemškega cesarja Viljema z generalom Dommesom na obrežni promenadi kopališča Zandwoot pri Amsterdamu. Sedmošolec želi instrukcije, eventuelno tudi ža hrano. Inštruiram tudi francoščino. Naslov v upravi »Večernika«. 3098 Breskve na prodaj! Vprašati Meljski hrib 70/1. Elegantno, moderno spalnico, belo emajlirano, garantirano dobro izdelano za Din 2.500 na prodaj. Mizar-stvo Miklošičeva ulica 6.____________3101 Gostilno oddam v najem. Ponudbe pod »Gostilna« na upravo »Večernika«. ' 3099 Prvovrstno vino , od 5 litrov naprej po Din 4 in 6, stari in novi mošt. Vila Halb&rth, Trubarjeva in Kajvarska. 3100 Šolske torbe In nahrbtnik! v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu. Maribor, Aleksandrov« c. 13. 2736 Dva velika in dva mala oleandra na prodaj. Vprašati Gregorčičeva ulica 14, Hecl. 3097 Urar in dragullar i. Schmidinger se je preselil iz Aleksandrove ceste št. 26 na Grajski trg 4 fv gradu) »Tempo« Čevlji na obroke. Slovenska 18. Izposojamo ; gramofone in plošče po Din 1.—. eer«. Slovenska 18. 25 Lepo dvosobno stanovanje, prahu prosto oddam mirni stranki s oktobrom. Zagata 5 pri igrišču R^j Gospodično sprejmem ulica 2. na stanovanje. Tabo$ Morske ribe, dnevno sveže na različne načine 1'rt prav jene po zelo nizki ceni se dob". pri Povodniku, Rotovški trg 8. Stanovanje, «, trgovski okal in prostore za skladi* oddam. Naslov v upravi »Večerni^ Vse Me M\m za vse šole io vse šo' • kupiš najbolje in najceneje v kniigarni Tiskovne zadruge, Maribor. Aleksandrova cesta I® Državni uslužbenci dobilo Dopust! Dajemo tudi na odolailigJ %ecce £oti: £olffetta žemtea 91ottum s IX. Vendar ne smete misliti, da Rarahu ni imela nobenega posla; znala je brati svojo tahitsko biblijo in z mirno roko pisati velike črke mile govorice maorske; še več, poznala je zelo dobro konvencionalni pravopis bratov Pikpusov — ki sta v latinici sestavili besednjak polinezijskega jezika. Po naših evropskih vaseh je gotovo veliko deklet, ki znajo dosti manj, kakor je znalo to divje dete. — Toda stalo jo je prav malo truda to znanje, ki si ga je prisvojila v misionarski šoli v Papetu, ker bila je prav tako nadarjena kakor lepa. X. Ce greste dobre pol ure po apirski poti in krenete potem na desno v grmovje, boste našli veliko naravno korito, izdolbeno iz žive skale. V to korito se v slapovih zliva potok Fataua in ga polni z divno hladno vodo. Tu se je shajala vsak dan velika družba; po travi so ležale lepe mlade žene iz Papeta, ki so preživljale vroče tropske dni v razgovorih, petju, spanju, ali pa so plavale in se premetavale kakor urne zlate ribice. — V vodo so hodile v svojih muselinastih baljah in so potem v teh mokrih oblekah spale na travi, kakor nekoč najade. Sem so pogostoma prihajali tudi mornarji, žejni ljubezni. Družbi je predsedovala črnka Tetuara in vselej so se pojedli celi kupi pomaranč in gojav. Tetuara je bila iz plemena črnih Kana-kov v Melaneziji. Neka ladja iz Evrope jo je nekega dne pripeljala z otoka v bližini Nove Kaledonije in jo pustila v Papetu tisoč milj daleč od domovine, kjer je izgledala kakor kakšna afriška črnka med odličnimi angleškimi gospodičnami. Tetuara, vedno nenavadno dobre volje, vesela kakor opica, brez trohice sramu, je širila okoli sebe neprestano živahnost in razigranost. Zaradi tega svojega svojstva je bila dragocena pridobitev za svoje nebrižne tovarišice; bila je slavna osebnost na potoku Fataua. XI. Predstavljanje. Svojo mlado prijateljico Rarahu sem videl prvič v življenju okoli poldneva nekega tihega in-zelo vročega dne. Mlade Tahitke, stalne obiskovalke potoka Fataua, izmučene od solnca in vročine, so ležale zleknjene po travi na robu struge in močile noge v bistrem hladu vode. Senca gostega zelenja je padala na nas mrtvo in negibno; veliki metulji, črni ko noč in okrašeni z velikimi modrimi očesi, so letali mimo nas ali se nam spuščali na glave, ko da bi jim svilena krila bila pretežka in jih ne bi več mogla nositi; zrak je bil nasičen s težkimi in neznanimi dišavami; tudi jaz sem se polagoma vdajal temu mehkužnemu življenju, navduševal se za čare Oceanije . . . Naenkrat so se tam doli niže razgrnile veje mimoz in gojav, zaslišalo se je šu-štenje listja — in pred nami sta se pojavili dve deklici, ki sta radovedno premo-trivali položaj, podobni dvema miškama, zročima iz svojih luknjic. Na glavi sta imeli vence iz listja, da se obranita prevročih solnčnih žarkov; telesi sta imeli pokriti z zapetim pareom iz progaste tkanine; gornji del telesa temen in vitek, jima je bil gol; lasje so bili črni, dolgi in razpleteni. Nikjer nič nevarnega, nikjer nobenega tujca, nič sumljivega ... Ko sta se o vsem dobro prepričali, sta legli pod slap, ki se je jel še bolj živo zlivati v kotanjo. Lepša izmed njiju je bila Rarahu: druga je bila Tiahui, njena prijateljica in zaupnica. Tetuara me je prijela za roko — za modri rokav, na katerem se je lesketal zlati našiv — mi jo dvignila nad travo, v kateri sem bil skrit, in jo pokazala deklicama na nepopisljivo smešen način, mahaje ž njo kakor s strašilom. In mladi deklici sta nenadoma planili pokoncu in pobegnili, kakor dve mali pritiči, ko se jima približa opica — to je bilo naše prvo znanje, prvo predstavljanje, prvi sestanek . , . XII. Informacije, ki mi jih je Tetuara dala takoj nato, so bile približno take-le: — To sta dve noričici, ki nista kakor so druge in ne delata ničesar tako, ka* kor delamo me. Stara Huamaine, ki ju varuje, je ženska moralnih načel in jima n® dovoli mešati se z nami. Kar se nje, Te-tuare tiče, bi bila zelo zadovoljna, če M mogel vdomačiti ti dve deklici; prosu3 me je, naj to poizkusim. Če ju hočem najti, je dejala, mi je treba iti samo skozi zelenje po skoraj nevidni stezi, ki vodi po sto korakih do nia* j lega tolmuna, ležečega više gori v po^*' ku in manj obiskovanega. Tam se, mi >e dejala Tetuara, potok Fataua izliva v Pj’ vo korito pečine, ki je kakor nalas® ustvarjen za sestanke zaljubljencev, f To je bilo zasebno kopališče Rarahino m Tiahuino; tam sta prebili skoraj vse svo* je detinstvo . .. Bil je to skrit prostorček, nad katerirh so gradili listnati svod veliki kruhovci gojave in mimoze. Hladna voda je žub°' rela po drobnem in gladkem produ; 0,1 tam spodaj, od velikega skupnega tolmuna so se pa oglašali zamirajoči od* mevi slapa, smeha mladih žena in hreSc** nja Tetuarinega . . . XIII. — —■* ** »Loti,« mi je rekla mesec dni pozne!® kraljica Pomare s svojim debelim, moC* nim glasom, »Loti, se ne bi morda ra“ oženil z malo Rarahu iz apirskega kraja' Tn bi hiln zelo nametno in dosti prija2' Izdaja konzorcij »Jutra« v LJnblJani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru