MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednlttvo In aprava, Maribor. Alekaandrtnm Meta M. O , Ti
Izhaja razen nedel|e te praznikov vsak din ob 16. uri i Vei|a ■	._________
* uP,av* *" P® po»M 10 Din, doatavlj-n na Umi It Din , Oglasi p« MNttnj I Oglase aprajeaaa Ml Ofllaanl oddelek Jutra- • LlubUanl . Pol tul hM rafaat K 11.400	7T
JUTRA'
99
»Državne oblasti in dalmatinska propaganda4*1
DOKUMENTI »POLITIKE« 0 RO VAREN JU ITALIJE.
Na tem mestu smo že opetovano opo-arjali na italijansko akcijo za »neosvojeno« Dalmacijo, beograjska »Politika« ®a ie objavila te dni interesanten čla-e,c’ ki je zbudil povsod veliko zanima-|6 in tudi v tujini ne bo ostal brez od-lva, zlasti ne v Italiji. Vendar fašisti ® bodo imeli argumentov, s katerimi bi j^bijali trditve »Politike«, ker so vse
skih-6 2 do!n,ment* <n citati iz italijan-'n listov. Zbrana je nenavadno velika ,rOnika fašističnih izpadov proti Jugo-aviji radi Dalmacije, cela dolga serija . smen:li atak na našo zemljo, citirano B £Veliko število novih knjig, ki zanikajo o pravico do Dalmacije, cel niz izginili demonstracij in manifestacij za ^a,niacijo v neštetih italijanskih mestih, ,e z datumi in citati iz govorov, izre-Jbh Pri teh demonstracijah; najzani-lvejši pa je gotovo oni del članka, ki l°yori o aktivnem sodelovanja uradne abje pri dalmatinski akciji, za i 'a'lko trdimo, da je vse gibanje meosvobojeno« Dalmacijo, o katerem e v°r> »Politika«, izzivalno in nekorekt-B ’ so vendar nekatere akcije take, da zaslužijo večje pozornosti, ker so ®težno delo izzivačev, renegatov; do-. Ia drugače pa moramo gledati na po-sj.Vev> ki jih navaja list pod naslovom fzavne oblasti in dalmatinska propa-ha t 3<<* dokazane nastope bi službe-r J talija morala preprečiti, če sploh še Ša	na mirne in korektne odno-
^Je z našo državo! Še več, poklicati bi i0®'3 na odgovor vse one svoje viso-® funkcionarje. ki so bili tako malo uvi-prvni, da so se eksponirali pri javnih j otilugoslovanskili demonstracijah, kar ^ z nekakšnim ponosom zabeležila ce’o ^nika italijanskega tiska. Zlasti v zad-p 13 času se je dogodilo nekaj tipičnih jjberov, ki so vredni, da jih navedemo, pončem julija so bile v mestu Canal Jfcenta pri Benetkah velike manife-(jt^e, pri katerih so »dalmatinski ire-tisti« podarili tamkajšnjim prostovolj-jj*1; »katerih predniki so se že bori'i > uskokom«, dalmatinsko zastavo, #.v'to zaenkrat še s florom«. Tem ma-Da?stacijam so po pisanju lista »Lltorio 'jnatlco« prisostvovali tudi vičenski oh? Nhio Dollin, poveljnik armadne ■asti general Baistrochl Iz Benetk, žu-(jl!1 beneški In vse politične ter vojaške 5( a,stl pokrajine«. Druga: Meseca avgu-Uj, ie bilo v mestu Forli zborovanje voj-ee Prostovoljcev in »sinjih« Dalmatinki >z Emilije in Romanje, katerega se bilU eležilo več tisoč ljudi. Po mestu so r0m °',e^ene dalmatinske zastave s flo-®- Med manifestante so metali letake,
na katerih se je pozdravljal Mussolini, Italijanska Dalmacija, italijanski Split, italijanski Šibenik in druga dalmatinska mesta. »II Litorio Dalmatico« z dne 13. avgusta piše, da so bile »glavne mestne ulice dobesedno tapecirane s temi letaki«. Manifestacijam proti naši suverenosti so prisostvovali:	»predstavniki
civilnih in vojaških oblasti«.
Koncem meseca julija so bile slične manifestacije tudi v Trstu v dvorani Litorio. »La Volonta dTtalla« z dne 31. julija pravi, da so vihrale za časa manifestacije zastave Dalmacije s florom in mnogoštevilne zastave zveze za dalmatinsko akcijo. Glavni govornik Ruggeri je naglasil, da »stoletna borba za Jadran še ni dovršena«, ampak se nadaljuje do časa, »dokler obe obali Jadrana ne bosta zedinjeni v imenu nove Italije«. Tej demonstraciji proti naši državi so prisostvovali: tržaški prefekt Etore Poro, tržaški župan Pitacco in »vse ostale pokrajinske oblasti«. Skoraj ob istem času ie bila v Pulju komemoracija »splitskega junaka Francesca Rismonda«. Na proslavi je govoril g. Mandel, ki je dejal, »da Italija ne bo zares velika In varna, dokler ne bo na vzhodni obali Jadrana obnovila svoje vojaške posadke, ki sta jih tam imela že Rim in Benetke«. Sledovi teh posadk se vidijo še vedno, »kljub uničujočemu besu barbarov« in govore o pravici Italije do Dalmacije. »Pripraviti se moramo, da se bomo lahko vsak trenutek odzvali klicu domovine!« »II Corriere Istriano« z dne 23. julija pravi, da so poslušalci pri teh besedah planili pokoncu in priredili burne manifestacije za »neosvobojeno« Dalmacijo. Potem navaja list doslovno to-le:
»Predstavniki državnih oblasti, med njimi prvi prefekt Italo Foschi, so šli govorniku naproti in mu čestitali.« Poleg prefekta so bili navzoči tudi: admiral grof Castracane, namestnik poveljnika mesta polkovnik Bauzano in razni drugi visoki funkcionarji. Obenem navaja list, da je prefekt Foschi povabil govornika kot gosta v vladno palačo. Dne 15. avgusta so bile manifestacije v Zadru, katerih se je udeležilo tudi okoli 2000 gostov iz stare Italije. Govoril je general Sani in pozval navzoče k prisegi, »da bodo nekega dne vrnili dalmatinskim beguncem izgubljeno domovino«. Po govoru so bile demonstracije proti naši državi in manifestacije za »italijansko« Dalmacijo, katerih so se udeležili: zadrski prefekt Marcelo Vaccarl, poveljnik mesta polkovnik Glovannl Messe ter številni drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
Čudni računi nemške vlade
SKUPINE, KI BODO PODPIRALE PAPENA. — KAJ PRIČAKUJE VLADA
jJ1® s° biie osnovane nic manj Kaaor borh ’ k* hočejo vstopiti v volilno Deu Za predsedn!ško stranko von Pa-Q a- Na vprašanje, kaj vlada pričakuje k Jih volitev, odgovarjajo v vladnih Šlo i-’ ?a !e I® ma,° verjetno, da W pri
Odmev angleške spomenice
SLAB SPREJEM V ANGLIJI. — DVOJ NO NAZIRANJE V NEMČIJI. RIKA ODLOČNO NA STRANI FRANCIJE.
AME*
LONDON, 20. septembra. Angleški memorandum o nemških zahtevah po enakopravnosti v oboroževanju je bil sprejet tako v političnih krogih, kakor tudi od strani tiska zelo hladno. »Times« podčrtavajo z nekakim dvomom vprašanje, ali bo imela angleška nota zaželjeni uspeh, oziroma če bo rodila politični sporazum in preprečila neodvisno postopanje Nemčije. Sedanja nemška vlada se niti najmanj ne zmeni za mnenje inozemstva. »Daily Mail« opozarja na nevarnost, da bi se mogla Evropa zopet razcepiti na dva sovražna si tabora. »Daily Telegraph« meni, da leži vsa odločitev v rokah francoske in nemške vlade.
BERLIN, 20. septembra. Angleški memorandum v vprašanju nemške enakopravnosti v oboroževanju je bil sprejet v toliko neugodno, ker je Nemčija pričakovala za svojo tezo pomoč pri Macdo-naldu. Listi objavljajo memorandum v celoti in dodajajo kratke komentarje. Hu-genbergov »Montag« naglaša, da je angleški memorandum za Nemčijo zelo neprijeten In ponesrečen. Kompromisni angleški predlog je nesprejemljiv. Angleška nota ni nič drugega, kakor kompromis s končnim smotrom, da se reši raz-orožitvena konferenca in da se Nemčija zopet pritegne k sodelovanju v Ženevi. Demokratska »Montagspost« piše: »Kljub ostrim očitanjem se v angleški noti vendarle priznava Nemčiji pravica do enakopravnosti v oboroževanju, čeprav v zelo zamotani obliki, ki pa je v čudnem nasprotju z izjavami angleškega tiska v zadnjih tednih. Ker angleška nota ne vsebuje podlage za nova pogajanja, Nem-
čija nikakor ne sme odgovoriti na noto angleške vlade!«
BERLIN, 20. septembra. Spomenica angleške vlade se, kakor se doznava, v nemških vladnih krogih presoja drugače kakor v javnosti. Naglaša se, da je spomenica zadovoljiva, zlasti ker ugotavlja, da bi bilo nadaljevanje razorožitvene konference brez Nemčije nesmiselno. Zavrača pa se trditev, da bi Nemčija s tem ogrožala obnovo svetovnega gospodarstva. Nemčija ni načela problema oborožitve mala fide, ampak iz trdne vere, da je vsaka obnova nemogoča, če se prej ne doseže mednarodno zaupanje. Ogorčena pa mora biti Nemčija radi ju-ristične konstrukcije angleške spomenice, ki naglaša, da nimajo Nemci nobene pravice izvajati izvrsajske pogodbe način ureditve vprašanja razorožitve. Tu je njeno jedro, ker se je Nemčija sklicevala prav na versejsko mirovno pogodbo. Nemško zahtevo so, razen Italije-odklonile sicer vse države, toda Nemčija kljub temu ne bo opustila svojega stališča.
PARIZ, 20. septembra. Včeraj je po-setil Herrlota ameriški poslanik Edge in se pogovoril z njim o nemški noti. Edge je sporočil predsedniku francoske vlade, da smatrajo Združene države nemško zahtevo za provokacijo, zlasti še, ker je bila stavljena v času, ko zboruje v Ženevi razorožltvena konferenca In se ves svet trudi, da bi se doseglo zmanjšanj« oboroževanja. Združene države sicei niso podpisale versajske mirovne pogodbe, zahtevajo pa, da se striktno iZ' vaja.
20. septembra, bile osnovane nič
OD NOVIH
Predvčeraj-manj kakor
fodn<i0 k°aHclje med centrumom In na ce„t ®* s°clallsti. Narodni socialisti In <lat ru®'Imajo sedaj skupno nad 300 man 80ciai! Pačuna Pa se, da bodo narodni Dal m a» pr* hodočlh volitvah izgubili nacio 0 mandatov v korist nemških tel nrtMi, °V‘ Na posredovanje vlade ob b0 Vpi , ve,,k del nemške industrije ne denarne pomoči narodnim so-Pri Po mnenju vladnih krogov bo 1 nčlh volitvah tudi centrum Izgu*
VOLITEV.
bil nekaj mandatov In bodo tako nemški nacionalisti pridobili odločno pozicijo in 6e brez njih v bodočem državnem zboru ne bo mogla sestaviti nobena vlada. Parlamentarna posledica take konstelacije bo privedla do tega, da bo Papenov kabinet mogel dobiti podporo nemških na-clonalistov, narodnih socialistov in cen-truma.
V GRAN CHACU ŠE NI MIRU.
WASHINGTON, 20. septembra. Bitka v Gran Chacu še vedno traja in se obe strani bijeta z velikim ogorčenjem in besnostjo. Paragvajsko topništvo je ponovno poseglo v bitko, vendar pa je bolivijska pehota doslej odbila še vse paragvajske napade.
Sklepi konference v Stresi
STRESA, 20. septembra. Kompromis no poročilo finančnega odbora naglaša, da mora dati le splošna priporočila in da se morajo za vsako državo zahtevati in divldualne rešitve. Državam se priporoča, da popolnoma Izrabijo vse možnosti in vodijo deflacijsko politiko ter da končno urede svoje trgovinske bilance. Ek6terne mere predvidevajo direktna pogajanja med upniškimi in dolžniškimi državami za odstranitev trgovinskih ovir in kot najvažnejšo točko: osnovanje posebnega valutarnega fonda iz direktnih in indirektnih dohodkov posameznih držav. Ta fond naj bi podpri lastna prizadevanja intereslranlh držav in naj bi služil kot element za novo zaupanje. Poročilo gospodarskega odbora naglaša potrebo posebne konvencile za* revalorizacijo agrarne politike v jugovzhodnih državah In čim prejšnjo ukinitev trgovinskih in deviznih omejitev. Odbor želi pametno ureditev politike kontingentlranja in
odlaga, da se vzamejo v pretres mednarodne trgovinske pogodbe in končni sklep bilateralnih pogodb. Obe poročili bosta takoj predloženi plenarni seji konference, ki naj odloči glede vsega na-daljnjega. Od mnogih strani je Mio predlagano, naj bi se oba fonda, ki ju je predlagal finančni odbor, spojila v en skupen fond. Posvetovanja o tem še niso končana.
Gandhl Je pričel stradati
LONDON, 20. septembra. Iz Stale poročajo, da je pričel včeraj opoldne Gandhl v tamkajšnjem zaporu protestno gladovno stavko. Oblasti so sklenile, da ga bodo dale takoj prepeljati v njegovo stanovanje, ki pa ga bo smel zapustiti le s posebnim vsakokratnim dovoljenjem
angleških oblasti. O priliki Gandbijeve namere, da umre od lakote, so biie v vsej Indiji velike demonstracije, ki so dosegle nevaren obseg zlasti v Bom-bayu. Tam so demonstranti med drugim kričali: »Rešimo Gandhlja!« Neki vplivni Hlndus iz Karašlja je v Ustih objavil neko pismo, ki mu ga je Pisal Gandhl iz zapora. Pismo se glasi: »Prosim Vas, ne zahtevajte od mene, da odstopim od sklepa, ki sem ga sklenil v božjem imenu. Če bo vsemogočni Bog hotel, bo rešil moje življenje klub gladovanju, ki s« mu bom podvrgel vse dotlej, dokler nc bo dosežen sporazum, ki ga želim skleniti v korist Indije.«
Krha švedske vlade
STOCKHOLM, 20. septembra. Pri nedeljskih švedskih parlamentarnih volitvah so pridobili socialni demokrati 14, deželna zveza pa 9 novih mandatov, tako da predstavljata obe stranki v novem parlamentu absolutno večino. Socialni de mokratl so povišali število svojih poslancev od 90 na 104, deželna zveza pa od 27 na 36. Obe vladni stranki, konservativci in liberalci, sta doživeli hud poraz in nazadovanje. Komunisti so ohranili svojih dosedanjih 8 mandatov. Vlada j« takoj po uradni objavi volilnih rezulta tov podala ostavko.
Veliki Izgredi v Angliji
LONDON, 20. septembra. V Blrken-headu so bili včeraj veliki izgredi brezposelnih, ki so se razvili v boje s po-licllo in plenjenje komunistov po trgovinah. Okoli 40 oseb je bilo prijetih, 9 stražnikov pa nevarnejše ranjenih. Vlada je proglasil.«, uad Birkenheadom obsedno stanje.
Dnevne vesti
Roparski napad na poštnega sla
RAZPRAVA PRED VELIKIM KAZENSKIM SENATOM OKROŽNEGA SODIŠČA
Kmalu ko je prvega julija letošnjega leta odzvonilo poldne, je pritekel v eni sapi k Sv. Lenartu v, Slov. gor. 19Fetni sin poštnega sla Franca Ornik. Ves iz sebe, popolnoma prestrašen in zasopljen je jel pripovedovati upravniku šentlenar-ške pošte, kaj se mu je pripetilo na 21-karskem klancu pri Sv. Barbari. »Oropan ... denarno vrečo mi je odnesel razbojnik«, te besede je komaj spravil iz grla. Poštnemu upravniku je bilo takoj jasno, da je poštnega sla nekdo napadel in oropal. Obvestil je o napadu orožnike, ki so se takoj podali proti Sv. Barbari. Z njimi je odšel tudi Ornik in jim pokazal kraj, kjer se je še poznalo, da se je vršil boj med njim in roparjem, ki je izginil z bogatim plenom v bližnji gozd.
Poštni sel France Ornik, ki je prenašal pošto med Sv. Lenartom in Sv. Barbaro, je kritičnega dne oprtal nahrbtnik, zajahal svoje kolo in odbrzel okoli 11. ure proti Sv. Barbari. V nahrbtniku je imel denarno vrečo, v kateri je bilo okrog 20.000 Din gotovine, namenjene za plače tamkajšnjega in okoliškega učiteljstva. Ko je prepešačil poleg kolesa strmi Žikarski klanec in dospel na vrh, je zaslišal v hipu ko je sedel na kolo, za seboj dva strela. Ne meneč se za to, ker je mislil da kdo strelja vrane, je pognal kolo po klancu navzdol, a tedaj je skočil naenkrat izza grma maskiran moški, ga zagrabil za vrat in treščil z vso silo s kolesom vred po strmini. Ko se je poštni sel zopet znašel na trdih tleh, mu je ropar odvzel nahrbtnik z denarno vrečo in izginil.
Zasledovanje za predrznim roparjem je bilo zelo otežkočeno. Vestnemu komandirju barbarške orožniške postaje g. Ivanu Lahu pa se je kaj kmalu posrečilo najti pravo sled. Ugotovil je, da je kritičnega dne najel neki moški v vasi Lo-čič voz in se peljal do Ptuja. V Ptuju je vzel avtotaksi in se peljal do Rogaške
Slatine. Tu pa je izgubil sled. Po prizadevanju vodnika mariborske orožniške čete, poročnika g. Kneževiča, se je pa le posrečilo ugotoviti roparjevo ime in izslediti, da se je iz Rogaške Slatine podal na dom v Topolo. Bi! je to 241etni bivši trgovec Ivan Ivanuša, ki je imel nekoč malo trgovino pri Sv. Barbari, pa so mu jo pognali na boben. Iz Topole se je ropar Ivanuša odpeljal z bratom Mirkom k svoji sestri v Zagreb, kjer je bil tudi aretiran.
Pri prvem zaslišanju je Ivanuša skušal dokazati svoj alibi in se je skliceval na to, da je bil kritičnega dne v Zagrebu. V dokaz svojega zagovora je navedel, da si je izposodil od svoje sestre nekaj denarja in ji dal potrdilo, ki je bilo datirano s prvim julijem. Preiskava pa je dognala, da je bil Ivanuša v Zagrebu 31. junija in, da se je še istega dne odpeljal proti Mariboru. Potrdilo je datiral namenoma z naslednjim dnem, iz česar se da sklepati, da je izvršil napad po preudarnem načrtu.
Pri razpravi ie obtoženec Ivanuša skesano priznal svoje dejanje. Denar, ki ga je oropal poštnemu slu, pa je v Zagrebu v neki gostilni zakvartal. Ob aretaciji so našli pri njem samo še 250 Din. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je oropal poštnega sla, je obtoženec odgovoril, da je hotel na ta način priti do denarja, s katerim bi pričel trgovino s sadjem. Po kratkem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo: Obtoženec Ivan Ivanuša se obsodi na 12 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obtoženec je obsodbo sprejel.
Razpravi je predsedoval g. v. s. s. Zemljič, prisedniki pa so bili višja sodna svetnika gg. dr. Tombak in Lenart ter okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Čemer. Obtožnico je zastopal državni PTavdnik g. dr. Dev, obtoženca pa je ex offo branil g. dr. Relsman.
Krvavo klanje v Razvanju
S sekiro je viničar Jožef Hostnik ubil svojega najboljšega prijatelja Klemenčiča.
Preiskava, ki jo vodijo tezenski orožniki o krvavem pretepu, ki je nastal preteklo nedeljo zvečer v Hamanovem vinotoču v Razvanju, kakor smo to že včeraj poročali, je končana in so doslej ugotovljene te-le podrobnosti:
Štirje železniški delavci delavnic dr-favnih železnic, med katerimi sta bila tudi neki strugar K. in pomožni delavec R., so se že nekoliko dobre volje mimogrede ustavili v omenjenem vinotoču. Prisedli so k mizi, kjer je sedelo neko dekle, katerega je eden izmed delavcev za šalo objel. To je opazil neki tamkajšnji posestnik, ki je lazil za dekletom in pričel delavca psovati. Nastal je pretep, v katerega so posegli tudi domači fantje, ki so sedeli pri sosednji mizi. Iz pretepa se je razvila prava pravcata bitka. Železničarjev sin Jože Klemenčič je skočil domov po očeta, naj bi prišel mirit. Pretep in kričanje je slišal tudi 461etni viničar Jože Hostnik, ki se je podal na kraj pretepa s svojim znancem, viničarjem Francetom Kovačičem. Ko sta stopila na dvorišče viničarije, je v tem trenutku udaril nekdo Kovačiča s kolom po glavi, da se je zgrudil in omedlel. Hostnik pa je v nevarnosti za svoje življenje poiskal sekiro, s katero je zamahnil proti človeku, ki mu je v temi prihajal nasproti. Bil je to nesrečni Jakob Klemenčič, katerega je bil prišel klicat njegov sin Jože. Udarec je bil tako silen, da je presekal Klemenčiču vrat in se je tako! zgrudil na tla ter obležal v mlaki krvi.
Ko so danes dopoldne prignali Hostnika na orožniško postajo, je priznal, da je v nevednosti ubil svojega najboljšega prijatelja. Izročili ga bodo sodišču. V bolnišnico pa so tudi pripeljali hudo ranjenega Franceta Kovačiča.
Novi veroučitelii na meščanskih šolah.
Za veroučitelje so imenovani Ivan Soline v Slovenski Bistrici, Zdravko Kor-deš pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Ivan Mrak v Ormožu, Alojzij Cižek v Slovenjvradc-u in Matija Munda v Ljutomeru
Premestitve In imenovanja v politični službi. Za okrajnega glavarja prevalj skega okraja je imenovan dr. Karel Tekavčič, doslej glavar v Logatcu:	za
okrajnega podglavarja ptujskega okraja je imenovan Fran Levstik, doslej politi čno-upravni tajnik v Škofji Loki; za okrajnega podglavaTja v Murski Soboti pa Otmar Skala, doslej višji pristav v ostavki.
Smrtna kosa. V zadnjem Času so umrli v Mariboru: Franc Šanc, star 52 let; Edvard Krušič, 45 let; Otmar Srebotnjak, 34 let; Helena Kirbusova, 1 leto; Nor-bert Erveš, 5 let; Neža Senica, 62 let; Franc Uršič, 56 let; Neža Klapej, 84 let; Frančiška Dovjak, 22 let in Jože Bera nič, star 2 leti.
Otvoritev gledališke sezone. Naše Narodno gledališče bo otvorilo letošnjo se zono v soboto 1. oktobra s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« v režiji J. Koviča.
Zatvoritev Sodne ulice za prevozni promet. Radi ureditve in tlakovanja ulice se zapre do nadaljnega za prevozni promet Sodna ulica od 20. septembra 1932 naprej. Odprta pa ostane za promet Marijina ulica.
Veliko lavno zborovanje narodnih de. lavcev bo v nedeljo 25. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na unionski verandi. Na shodu bodo govorili gg. Rudolf Juvan in Franjo Rupnik iz Ljubljane ter Rudolf Tumpej in Anton Bajt iz Maribora. Shod je organizirala podružnica tukajšnje Narodno strokovne zveze.
Ali ]e Rannerleva blazna? Sodni psihiater g. dr. Jurečko stalno opazuje in nadzira Antonijo Rannerjevo, ki jo dol-že, da je ubila svojega moža. Doslej je mogel ugotoviti, da se je Rannerjeve lo-ti'a zaporna duševna bolezen, ki se pojavi po navadi pri jetnikih in izgine po nekaj tednih, šele potem je mogoče zdravnikom ugotoviti resnično blaznost.
Svetovna potnika. Niirnberžana Birle in Schott sta včeraj popoldne dospela v Maribor. Doslej sta prehodila že okrog 30.000 kilometrov in prepotovala Nizozemsko, Dansko, Nemčijo, Francijo. Belgijo, Italijo in Avstrijo
Veliki kmetski praznik na Bledu 8.
septembra je nadvse sijajno uspel in pokazal na manlfestanten način narodno slogo in edinstvo. Saj so se ga udeležili v ogromnem številu vsi sloji ne samo iz dravske banovine, marveč tudi iz drugih banovin. Prireditvenemu odboru je zato dolžnost, da se vsem, ki so pri tej veličastni prireditvi sodelovali, najprisrčnej-še zahvali ža njihov trud in požrtvovalnost. Posebno se zahvaljuje vsem udeležencem v povorki narodnih noš, jezdecev in skupin, ki so največ pripomogli k slikovitosti in . slavnostnemu razpoloženju. Nadalje se zahvaljuje vsem gg. ministrom, senatorjem in narodnim poslancem, gospodu banu, g. župniku Barletu in vsem slavnostnim govornikom, oso-bito onim jz drugih banovin za njihovo udeležbo in bodrilne govore. Sploh vsem udeležencem, najlepša hvala in na svidenje drugo leto! Odbor.
Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob završitvi nadvse lepo uspele 43. velike skupščine v Slovenski Bistrici kar najiskreneje zahvaljuje ondotni C. M. podružnici za ves trud in izredno požrtvovalnost, ki jo je izkazala za to slavje. Prav posebno se zahvaljuje za prisrčno dobrodošlico odvetniku g. dr. Pučniku, Sokolskemu društvu, Gasilskemu društvu, učiteljstvu in šolski mladini za ganljiv sprejem, kakor tudi mnogoštevilnemu mestnemu in okoliškemu občinstvu. Pravtako iskreno se zahvaljujemo . ustanovitelju in prvemu predsedniku C. M. podružnice slovenjebistriške, velezaslužnemu narodnemu borcu g. dr. U. Lemežu, načelstvu okrajne hranilnice za prepustitev dvorane v svrho zborovanja in narodnim damam, ki so požrtvovalno sodelovale pri ljudski veselici. Iskrena hvala vsem delegatom in družbenim č'anom, ki so prišli počastit veliko skupščino. Topla zahvala slovenjebistriškim meščanom za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 43. velika skupščina tako veličastno za-vršila. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani.
Trgovci! Na iniciiativo banske uprave bo danes zvečer ob pol 9. uri v obrtno zadružnih prostorih, Vetrinjska ulica U, I. nadstr., posvetovanje Tadi izpremem-be odpiralnega in zapiralnega, časa v trgovskih obratih, na katerega se vabijo zastopniki vseh onih trgovskih strok, ki žele v tem oziru izprememb. Sklicatelj sestanka Zadružni inšpektor g. Založnik
Na pletarski šoli v Ptuju se je priče! pouk 5. t. m. V prvi letnik je vpisanih 17, v drugi pa 7 gojencev, ki so povečini vsi iz Slovenije.
Slovensko pevsko društvo »Maribor« bo priredilo v soboto 24. t. m. s pričetkom ob pol 21. v mariborskem Narodnem gledališču veliko akademijo v pros avo 70 letnice smrti škofa A. M. Slomška Spored obsega naslednjih 11 točk: 1 Godba »Katoliške oinladine«. 2. Silvin Sardenko: »Slomšek«, uvod. recitacija. 3. Slomšek: »Preljubo veseje...«, poje »Maribor«, igra Ljudski oder. 4. Dr. Fran Vatovec: »Spominski govor«. 5. Godba. 6. Slomšek: »Predice«, petje in igra mladenk. 7. S. Sardenko: »Slomšek, 'epa smrt«, recitacija. 8. Godba. 9. Slomšek: »Večerna idila«, deklamacija in igra c-troškega zbora. 10. Godba in 11. Slom šek: »Večernica«, poje »Maribor« in igra Ljudski oder.
Tudi Pohorci ljubijo strelski šport! V nedeljo 18. t. m. je bil v Skomarju na Pohorju ustanovni občni zbor tamošnje strelske družine ob veliki udeležbi domačih in okoliških kmetskih fantov, ki so zelo vzljubili ta viteški šport. Delegat mariborskega strelskega okrožja br. A. Mohor je zbrane pozdravil ter jim obrazložil pomen in smoter strelskih dru žin ter jih zaprosil, naj širijo ta šport na našem lepem zelenem Pohorju. Po Mo horjevem govoru so bili izvoljeni v novi odbor sledeči: za predsednika Karel Kovše, posestniški sin, podpredsednika Mirko Kovše, tajnika Karol Beškovnik, blagajnika Franc Kovše, gospodarja Jerne, Ravnjak, vaditelja Jurij Kovše, v nadalj-ni odbor pa Konrad Hartman, Anton Jir-šič in Jožef Kovše. Novi strelski družin na PoJjorju želimo obilo uspeha!
Opozorilo telefonskim naročnikom Ker je od zadnje uradne izdaje telefonskega imenika že preteklo leto dni Inker je telefoniranje pri avtomatskih centralah brez vednosti številke .nemogoče, bomo te dni objavili vse nove Številke telefonskih naročnikov, v Mariboru.
Kdor se hoče ohraniti svežega In zdra* vega, naj jemlje tedensko enkrat ali dva* trat pred zajutrekom kozarec naravni »Franz-Josef« grenčice. Zdravniška V ročila iz bolnišnic dokazujejo, da rad' jemljejo »Franz-Josef« vodo	posebno
bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih 0°-čutkov in posledic točno odvaja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah-drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Razpis gledališkega abonmana. Uprava
Narodnega gledališča v Mariboru razp1' suje za sezono 1932-33 gledališki abonirat ki se zaključi že v začetku maja 1933 tej obsega 20 predstav (12 dramskih in • glasbenih) ter znači velik popust napraia večernim cenam. Plačuje se v sedmi" zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh meseca. Obroki so zelo nizk’ ■ in omogočajo obisk gledališča tudi gmoj' no najbolj šibkim slojem. Kdor pa se noc° vezati na določene dneve, lahko dob1 blok, ki omogoča obisk gledališča pri P®' ljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah. (Izvzete so le one predstave, ® imajo na lepakih označbo »Izven«. Pfl' jave sprejema gledališka blagajna Še °° sobote. 24. t. m.
Prireditve 5., 6. in 7. novembra v M3' riboru. Ob priliki proslave 70. letnice Pr" vega slovenskega koncerta v Maribor3 bo v soboto 5. novembra zvečer ve® pevski koncert pevskega zbora učiteljskega združenja, drugi dan pa bodo na »B®J sedi«, ki je posvečena 701etnici,'ponovi# zbori Ipavčeve župe spored slovenske?3 koncerta pred 70 leti. Posebni prireditveni odbor je za te dni organiziral razstav'0 medu in medičarskih priprav, ogled sadja, poskušnjo vin iz oko iških in slovenskih goric in razstavo perutnine štajerske pasme.
Nov gozdni požar. Minulo soboto 1® okrog 12. ure po dnevu nenadoma zač®,® goreti v gozdu posestnika Ferdinand Šobe iz Sesterž na Dravskem po®-Ogenj mu je kmalu uničil nad 2 ora* lepega mladega nasada ter se nato ra® močne suše razširil tudi na sosedne gozdne parcele posestnikov Kovačiča, M®' veda in Korošca. Skupno je zSor®L okrog 5 oralov gozda. Škode je nad P1. 50.000. Ogenj so s požrtvovalno vztra)' nostjo sosednih vaščanov udušili 3e drugi dan.
Huda prometna nesreča. Preteklo ne] de jo zjutraj sta se okoli 6. ure ponest®* čila na banovinski cesti blizu Brezna ki motociklist in njegov sopotnik. V ® glem tempu sta se vozila proti Marib.# ru, na nekem ostrem ovinku pa jirtia
zaneslo motor s ceste na rob, kjer
st3
se prevrnila. Motorno kolo je zdrčalo P® kameniti škarpi v globok jarek in se do poškodovalo. Občutno sta se poš»®J dovala tudi voznik in sprem jeva*®
Spremljevalec si je nalomil rebra in
ob
ležal nezavesten. Na srečo je priv°z,' mimo osebni avto g. Ornika, trgovca £ Maribora, ki je vozil funkcionarje maU borske sokolske župe na start v Ko so opazili nesrečo, so priskočili nesrečencema na pomoč. Na ožili so I na avto in prepeljali na dom v Brez®' motorno kolo pa spravilo v bližnjo h>s ’ Nočni požar. Pred dnevi je iz neZt[L nega vzroka začela goreti stanovarijs3 hiša posestnika Janeza Potočnika v L. ki pri Sv. Janžu na Dravskem P°l! ’ Zgorela so mu poleg poslopja tudi v živila letošnjega pridelka. Škoda je ta z zavarovalnino.	,
Vlom v Vurberku. Te dni so neZ‘n^t storilci vlomili v klet gostilničarke M rije Klemenčičeve pri Vurbergu ter 0 nesli iz nje večjo množino vina, ter raznih živil v vrednosti več tisoč 0 narjev.
Karamboi. Ko se je včeraj Pop0!f‘r, peljal na kolesu proti domu v Brest nico posestnik Franjo Vračko, sta v klancu pod posestvom šolskih sesjer.f, Kamnici trčila skupaj z nekim kolles jem in se prevrnila. Vračko je pade1 | ko nesrečno, da se je hudo poškodo po glavi in so ga morali z rešilnim tom prepeljati v bo'nišnico.	,
Ukradeno kolo. Pekovskemu niku Ferdinandu Mikšetu, stanujoč v Vrbanovi ulici je nekdo odpeljal v raj popoldne iz dvorišča neke his . Jenkovi ulici kolo znamke »Opel«, no 750 Din.	|,
Ne zamudite sl ogledati trupo o *ow v Veliki kavarni
V M a r! f) o t u, cfne 20. f£. 1932.
Za ojačanje našega gledališča
GLAS IZ OBČINSTVA PRED PRIČETKOM SEZONE,
zasluži prav take (če ne večje) pozornosti.
Že opetovano smo opozarjali vse korporacije, k! imajo za slovensko kulturo ob severni meji še kaj smisla, da s skupnimi močmi pomagajo vršiti gledališču ono nalogo, ki mu jo stavlja poslanstvo ljudsko-vzgojnega faktorja.
Pa ne samo z besedami! S primerno agitacijo in z razpečevanjem vstopnic bi dosegli izdaten porast prjateljev gledališča! Z gostovanji na deželi si gledališče krči pot med narod, s posebno naklonjenostjo napram okolici kaže uprava ono uvidevnost, ki omogoča kulturni podvig tudi onim, ki jim hudi časi ne dovoljujejo tolažbe in razvedrila.
Skupna akcija za prospeh mariborske Talije je nujno potrebna! Gledališče nas kliče in vabi!	Ver.
^ S .f* A /*!
/aram
v Gospodarsko življenje se je v zadnjem casu zgostilo v težkoče, ki so morale tekniti v kulturnem svetu; neusmerje-n°st v mišljenju, hotenju in delovanju, oeskladnost v produkciji in konzumu ter Hosigiimost v rentabilnosti, — vse to je Ustvarjalo neznosno vzdušje tudi v duhovnih sferah.
Povsem umljivo, da kriza ni prizane^ «4 niti »deskam, ki pomenjajo svet«! Nasprotno! Gledališče je kot epa najob-outljivejših umetniških institucij najhuje Prizadeto ne samo gmotno, ampak tudi idejno. Del občinstva se vedno bolj “mika kulturnemu poslanstvu gledališča, moderne inscenacije ne najdejo pravega odmeva, klasična dela ne razburijo niti veČ živcev, nekdanje senzacije trčijo na fmha ušesa ... Zevajoče praznine pri Publiki in v blagajni so verni znaki iz Pfeminjajočih se simpatij neke vrste občinstva. Nove razmere, nov čas, novi mdje...
2 veseljem pa moramo priznati, da je
^riza naši mariborski Taliji prizanesla
Vzkc vsem križv™. it? težavam! Trdna
jmlja, marljivost, vztrajnost ter požr-
‘VOvalna ambicija osebja na eni ter ne-
"kla odpornost in budna pozornost gosp.
“Pravnika na drugi strani, je že nešteto-
Krat rešila situacijo, da nam je ostalo
kiedaligče v Mariboru še sploh ohranjeno. __
Priprave za novo sezono so v teku: J-Pertoar je objavljen, abonement razpi-fn> propaganda razvita... Gledali->e nas vabi! Vzlic slabim časom kliče, da zagrabimo ponudene kultne dobrine, zajete in harmonično dru-e&e v umetniškem ustvarjanju naših pri-«‘eljev-igra'cev!
.Pes je, da je današnji čas gledališču malo naklonjen. Oni sloji, ki jim je ^dališče predvsem namenjeno, so pah-Jeni v težke razmere. In vendar je majorski teater namenjen vsemu ljudstvu! Iztekle sezone so pokazale, da se vprav JMske množice zavedajo pomena a*eSa gledališča, da pa so ravno mno-*°teri naši meščani docela pozabili eksistenco gledališča v Mariboru. V ast našemu bližnjemu podeželju mora-
0 Priznati, da se okolica ni odtujila u-e*nosti, pač pa je tipično in graje vre-
“n° oma’ovaževanje domačega kulturna življenja od strani naših »višjih« jjrodnih plasti. V tem oziru je preusme-tev nujno potrebna, saj so prizadeti edvsem oni, ki jim kriza še ni mogla fl0 živega!
n,krizi, ko se prepletajo raznovrstne /znje in nazori, bi bilo napačno priča-
1 Vanje, da bo publika kar sama od se-i dovzetna za domače gledališče! Tre-v i° Je vzgajati, iskati, organizirati! 3» književna produkcija si je v zad-0 a letih v Sloveniji opomogla, ker je .Janizirala važne ugodnosti in olajšave.
edališče kot kulturni faktor višje vrste
»Hlapec Jernej in njegova pravica*
Gostovanje delavske** odra »Svobode« iz Ljubljane.
Cankarjeva povest »Hlapec Jernej in njegova pravica« je postala po vojni predmet raznih eksperimentov. Milan Skrbinšek jo je dramatiziral ih vprizoril prvi, potem je neki nemški komponist v Brnu napravil iz nje opero, Ferdo Delak pa jo je naposled uporabil za kolektivno dramo z docela razredno proletarsko tendenco. Silo pa so ji storili vsi, morda Delak še najbolj, kajti Cankarjev »Hlapec Jernej« ni to, kar je pokazalo gostovanje ljubljanske »Svobode« v soboto zvečer v sicer natlačeni veliki dvorani pivovarne »Union«, ker je ta dramatizacija le tendenčni ekscerpt velike, univerzalno široke umetnine. Kako je nemogoče uporabiti »Jerneja« za socialističnega govornika, je dokazal sobotni Jernej sam, ki je kljub vsej volji drama-tizatorja in Težiserja ostal v bistvu tip popolnoma religioznega slovenskega človeka iz množice.
Drugo je seveda bila vprizoritev. Delaku je treba priznati, da je močan in samonikel obrazovalec in kar je napravil, je silno efektno, dasi ni niti novo niti dosledno. Kore so v drami poznali že stari Grki. In če je hotel hlapca Jerneja kolektivizirati do konca, potem bi bil moral ali vedno govoriti le zbor, ali pa bi ga bil moral samo tišje spremljati. Tako je oboje le kombinacija individualizma in kolektivizma. Sicer pa: ali je kolektivizem v umetnosti sploh mogoč? Sobotna predstava nas ni prepričala, kajti celo v koru so se zelo zelo Čutile individualne sposobnosti posameznih igralcev! In med njimi so dobre moči.
Režija je bila močna; igralci so bili vzeti s ceste brez maskiranja, zato so bili živi tipi. Zlasti hlapec Jernej, le da ie bil za starega služabnika premlad in
nas ni mogel prepričati, da je garal 40 dolgih let na gospodarjevem gruntu. Posrečena pa je bila zamisel osebne kontinuitete pri simboličnem predstavljanju oblasti. Sploh je pa tendenčni simbolizem bistvo vse Delakove novotarije. Tendenca seveda moti, ker je le preveč grobo podčrtana. Publika zato ni ploskala toliko delu in igralcem, temveč — tendenci. Bil je to bolj shod ko gledališka predstava. Posebno pohvalo pa zasluži jezik, izgovarjanje.
Precej efekta je pokvarila razsvetljava, ker žarnice reflektorjev in projekcijskega aparata niso bile v skladu z našim mariborskim tokom. Obisk pa je bil, kot omenjeno, sijajen, ker je poskrbela zanj smotrena delavska agitacija.	—r.
Šport
Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo.
Razpored za nedeljo 25. t. m. je sledeč: v Zagrebu: Gradjanskd:Hajduk in v Beogradu BSK:Bask.
Medklubski odbor LNP — službeno.
Opozarjajo se klubi: Maribor, Rapid, Železničar, Svoboda, Mura, Čakovec in Pustakovec, da se morajo pošiljati vsi dopisi, kot tudi verifikacije preko MO. Le v nujnih primerih je dovoljeno pošiljati direktno, a le pod pogojem, da se pošlje MO prepis. — Nadalje se pozivajo, da pošljejo v roku od 14 dni MO radi medsebojne kontrole seznam verificiranih igralcev. — Razveljavlja se mladinska tekma SK Rapid :SK Svoboda za pokal MO, odigrana 11. sept., ker sta oba k uba kršila določila propozicij. Ponovno odigranje tekme se odreja na dan 24. septembra. — Tekme dne 25. sept. 1932: ob pol 9. dopoldne mladinska tekma SK Rapld:SK Svoboda za pokal MO. Ob 10. uri prijateljska tekma SK Olimp (Celje) : SK Svoboda I. Obe tekmi na igrišču Rapida. Službujoči odbornik g. Knez. — Ob 14. uri popoldne prijateljska tekma ISSK Maribor rez.:SK Rapid rezerva. Ob pol 16. uri prvenstvena tekma SK Svoboda (Ljubljana) :SK Rapid I. Obe tekmi na igrišču SK Rapida. Službujoči odbornik g. Ilovar. — SK Rapid mora postaviti najmanj 8 rediteljev, ki se morajo javiti pol ure pred tekmo službujočemu odborniku. — V Murski Soboti bo ob pol 16. uri na igrišču SK Mure prvenstvena tekma Pustakovečki seljački SK:SK Mura. Službujoči odbornik g. Peterka. SK Mura mora poskrbeti za do-voljno rediteljsko službo. Tajnik.
SK Svoboda, nogometni odsek.
Jutri, v sredo 21. t. m. ob 16. uri bo na igrišču SK Železničarja strogo obvezen trening prvega moštva in mladine. Naslednji igralci naj se ga sigurno udeleže: Sinkovič, Dasko, Gruber, Vidovič, Rožmarin, Habrle, Breznik, Ružič, Al-mer, Tomažič, Stojanovič, Ramftl, Bačko, Fi.ipec, Vogner, Novak, Salamon, Svin-
Odprte OČI tudi pri umivanju glavo*. To udobnost vam nudijo očala proti peni, ki obvarujejo od pred vodo in peno. Sedaj ni več potrebno z zaprtimi očmi tipati po čistilnem sredstvu in po brisači. Tudi za otroke umivanje glave ne bo več muka. Očala proti peni so omot vsakega zavojčka »Orne glave«, kateremu je vedno priloženo tudi sredstvo »Haarglanz« za izpiranje. »Haarglanz« osveži lase in jim da naravni in lepi sijaj. 5
j do vec
f
ko, Kolar, Šemi, Breznik II in Beno. Igralci Franc Sinkovič, Hinko Strah in Mernik se pozivajo, da se javijo na seji, sicer bodo izključeni iz kluba. Načelnik.
Male športne vesti.
Jutri, v sredo bo v Zagrebu medmestna tekma Zagreb :Budimpešta. Reprezentanca Zagreba je sestavljena tako-Ie: Mihelčič, Kovačič, Rajkovič, Ralič, Premeri, Kunst, Urbanke, Horvat, Živkovič, Valjarevič in Kokotovič.
JLAS je na svoji zadnji seji verificiral kot nove državne rekorde rezultate, ki sta jih dosegli moštvi Primorja v štafetah 4 krat 200 m 1:35 in dve petini in 800 X 400X200X200 m 3:47 in ena petina na mednarodnem mitingu 4. in 11. t. m.
Madžarska plavalna zveza je sklenila, da bo od 1933 dalje prirejala vsako leto z našo plavalno zvezo po dve meddržavni tekmi.
Prihodnji mesec gostuje v Zagrebu teniški profesionalec Tilden s svojimi kom-panjoni.
Pomlajevalni poskus s smrtnim izidom
Dr. Kotaro Sthirhi, znani japonski učenjak in patolog, je padel kot žrtev lastnih pomlajevalnih eksperimentov. Profesor je izdelal neki eliksir za pomlajevanje starcev in stark ter ga krstil z imenom »uzu«. V ta namen je moral žrtvovati nekaj let dragocenega znanstvenega dela. Pred dnevi so ga pa njegovi asistenti našli mrtvega v njegovem laboratoriju. Iz najdenih zapiskov je razvidno, da se je profesor odločil, da izvrši na lastni osebi prvi glavni poskus učinkovanja svojega velikega izuma. Pokojnikov sodelavec dr. Asahina je pojasnil smrt velikega učenjaka s tem, da je dr. Shirhi, ki še ni poznal vseh farmakoloških posebnosti svojega izuma, zavžil preveliko množino ».nove mladosti«. Pokojnik je bil star že 60 let in se je šele nedavno poročil z zelo mlado ženo. Zato ni izključeno, da ga je ona nagovorila k potrebni pomladitvi
Ostra pr etn ja.
Nekje na Dolenjskem je nabit na drogu z elektrovodom naslednji svojevrstni napis:
»Dotikanje žic je smrtno nevarno; kdor se bo kljub temu dotaknil žice, bo strogo kaznovan!«
^ajl Zoščenko:
Ljubezen
^Černa zabava se je pozno končala, ten a ^esnilt0v ie utrujen in prepo-”• 2 rediteljskim trakom na srajci, stal m ed Mašenjko in govoril s prosečim
Som;
^‘Počakajte, radost moja... Vsaj do kanf8a tramvaJa Počakajte. Za Boga, la.T Se vam prav za prav mudi? Tu . Ko posedite, počakate in še mnogo d sega, vi pa hočete iti... Počakajte t Prvega tramvaja, za Boga... Sami G o \da ste vsl P0*™1 ln ^az takisto... br.L,	se na tem	mrazu prav lahko
»N	V ’*
tein* ’ dejala Mašenjka in obuvala Upat »Kakšen kavalir pa ste, če si ne ® v mrazu spremiti dame domov?« az sem vendar ves prepoten,« je ai Plakaje odvrnil Vasja. y °; oblecite se!« je]	ic poslušno	oblekel suknjo, pri-
nio ašen,iko trdno pod roko in odše z j.na ulico.
no*ld,1° ie bilo in luna je sijala. Pod R Je Škripal sneg.
dejal v nemirni ste. gospodična,« je
Šemv sla in vzhičeno opazoval Ma-*a nič1 profil- *^e ne bi bili to vi, bi vas Prav "a svetu ne 5el sprem'jat. Bozme, *- .y2ar.es- Samo Iz ljubezni sem šel.«'
a se je zasmejala.
»Vi se sicer smejete in norčujete,« je dejal Vasja, »toda jaz vas, Marija Va-siljevna, resnično ljubim in obožujem. Kar recite: Vasja česnokov, lezite na tramvajski tir, na tračnice, in ležite do prvega tramvaja — in legel bom. Tako mi Boga...«
»Pustite to,« je dejala Mašenjka, »rajši poglejte, kakšna čudovita lepota je okoli nas, kadar sije luna. Kako lepo je ponoči mesto! Kakšna čudovita lepota!«
»Da, čudovita lepota«, je ponovil Vasja in s precejšnjim občudovanjem opazoval okrušeni obok bližnje hiše. »Res, izredna krasota... Glejte, Marja Vasi-ljevna, lepota prav posebno deluje na človeka, kadar ga prevzamejo globoka čuvstva... Mnogi učenjaki in ljudje iz stranke zanikujejo čuvstvo ljubezni, toda jaz, Marja Vasiljevna, jaz ga ne zanikujem. Jaz bom čutil v sebi nagnenje do vas prav do svoje smrti, prav do tedaj, ko se bom lahko za vas žrtvoval. Tako mi Boga... Samo recite: Vasja Česnokov, udari s tilnikom ob to steno — in udaril bom.«
»No, pa dajte«, je dejala Mašenjka, ne brez zadovoljstva.
»Tako mi Boga«, je dejal Vasja, »udaril bom. Ali želite?«
Parček je prišel do Krjukovega prekopa.
»Bogme«, je iznova dejal Vasja, »če hočete skočim v kanal. A, Marja Va-1
siljevna? Vi mi ne verjamete, toda jaz vam lahko dokažem...« .
Vasja Česnokov se je prijel za ograjo in delal, kakor da hoče splezati nanjo.
»Ah!« je zakričala Mašenjka. »Vasja! Kaj delate?«
Neka mračna postava je mahoma švignila izza vogla in se ustavila pred ulično svetiljko.
»Kaj neki tako kričita?« je tiho dejala postava in parček pozorno opazovala.
Mašenjka je v strahu kriknila in se pritisnila k ograji.'
Neznanec je stopil bliže in potegnil Vasjo Češnokovo za rokav.
»No, ti šleva«, Je dejal z zamolklim glasom. »Sleci suknjo. Pa kar precej... če samo piskneš, te udarim po tvoji neumni butici, da te namah ne bo več. Si razumel, mrcina? Sleci!«
»Do-do-do«, je jecljal Vasja, hoteč s tem reči: Dovolite! Kaj pa prav za prav hočete?
»No!« _ neznanec je segel po suknji.
Vasja je z drhtečimi rokami odpel suknjo in jo slekel.
»Čevlje tudi sezul«, je dejal neznanec. »Tudi te rabim.«
»Do-do-do«, je momljal Vasja, »dovolite ... mraz je...«
»No!«
»Gospodične se niti ne dotaknete, mene pa — čevelj sezuj«, je spregovoril Vasja. »Plašč ima in galoše, jaz pa —
čevelj sezuj.«
Neznanec je mirno pogledal Mašenjko in dejal:
»Vse, kar Ima na sebi, je komaj za majhno culico, pa še to bi spotoma naj-brže izgubil. Jaz že vem, kaj delam. Ali boš sezul?«
Mašenjka je začudeno gledala neznanca in se ni niti genila. Vasja Česnokov je sedel v sneg in pričel sezuvati čevlje,
»Ona ima plašč in galoše«, je iznova dejal. »Čemu naj jaz plačam za oba?«
Neznanec si je oblekel Vasjino suknjo* vtaknil čevlje v žepe in dejal:
»Sedi in se ne premakni, pa tudi z zobmi ne šklepetaj! če samo krikneš ali če se mi ganeš, si izgubljen. Si razumel, mrcina? Ti pa, gospodična...«
Neznanec si je hitro zapel suknjo in
mahoma izginil.
Vasja je ves premražen kakor vreča sedel v snegu in nezaupljivo ogledoval svoje noge v belih nogavicah.
»Še tega je bilo treba«, je dejal in jezno pogledal Mašenjko. »Ti jo spremljaj, da boš lahko ob vse. A?«
Ko so roparjevi koraki popolnoma utihnili, je Vasja Česnokov mahoma zacepetal z nogami po snegu in zakričal s tenkim, piskajočim glasom:
»Stražnik! Tatovi!«
Potem je planil pokoncu in v strahu skokoma tekel po snegu. Mašenjka je ostala sama pri ograji..«
Oddam sobo
in kuhinjo z velikim kabinetom. Zer kovska cesta 24/1.	309»
Ves svet se	v zadnjih dneh ozira v	Nemčijo, kjer se bije srdita borba med parlamentarizmom in diktaturo, republiko in monarhijo.	Naša srednja slika	kaž^
zadnjo sejo	državnega zbora pred	razpustom. Slika na levi predstavlja spomenik, ki so ga nemški republikanci postavili nedavno	pTvemu predsedniku	neto*
ške republike Ebertu v Zweibrflcknu. Na spomeniku sta poleg Ebertovega kipa tudi glavi pokojnih ministrov Rathenauh in Erzbergerja. Slika na desni	narn
pa	kaže sprehod bivšega	nemškega cesarja Viljema z generalom Dommesom na obrežni promenadi kopališča Zandwoot	pri Amsterdamu.
Sedmošolec
želi instrukcije, eventuelno tudi ža hrano. Inštruiram tudi francoščino.
Naslov v upravi »Večernika«. 3098
Breskve
na prodaj! Vprašati Meljski hrib 70/1.
Elegantno, moderno spalnico,
belo emajlirano, garantirano dobro izdelano za Din 2.500 na prodaj. Mizar-stvo Miklošičeva ulica 6.____________3101
Gostilno oddam
v najem. Ponudbe pod »Gostilna« na upravo »Večernika«.	'	3099
Prvovrstno vino ,
od 5 litrov naprej po Din 4 in 6, stari in novi mošt. Vila Halb&rth, Trubarjeva in Kajvarska.	3100
Šolske torbe In nahrbtnik!
v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu. Maribor, Aleksandrov« c. 13.	2736
Dva velika in dva mala oleandra
na prodaj. Vprašati Gregorčičeva ulica 14, Hecl.	3097
Urar in dragullar
i. Schmidinger
se je preselil iz Aleksandrove ceste št. 26 na
Grajski trg 4
fv gradu)
»Tempo« Čevlji
na obroke. Slovenska 18.
Izposojamo	;
gramofone in plošče po Din 1.—. eer«. Slovenska 18.	25
Lepo dvosobno stanovanje,
prahu prosto oddam mirni stranki s oktobrom. Zagata 5 pri igrišču R^j
Gospodično sprejmem ulica 2.
na stanovanje.
Tabo$
Morske ribe,
dnevno sveže
na različne načine
1'rt
prav jene po zelo nizki ceni se dob".
pri Povodniku, Rotovški trg 8.
Stanovanje,	«,
trgovski okal in prostore za skladi* oddam. Naslov v upravi »Večerni^
Vse Me	M\m za vse šole io vse šo'
• kupiš najbolje in najceneje v kniigarni
Tiskovne zadruge, Maribor. Aleksandrova cesta I®
Državni uslužbenci dobilo Dopust! Dajemo tudi na odolailigJ
%ecce £oti:
£olffetta žemtea
91ottum	s
IX.
Vendar ne smete misliti, da Rarahu ni imela nobenega posla; znala je brati svojo tahitsko biblijo in z mirno roko pisati velike črke mile govorice maorske; še več, poznala je zelo dobro konvencionalni pravopis bratov Pikpusov — ki sta v latinici sestavili besednjak polinezijskega jezika.
Po naših evropskih vaseh je gotovo veliko deklet, ki znajo dosti manj, kakor je znalo to divje dete. — Toda stalo jo je prav malo truda to znanje, ki si ga je prisvojila v misionarski šoli v Papetu, ker bila je prav tako nadarjena kakor lepa.
X.
Ce greste dobre pol ure po apirski poti in krenete potem na desno v grmovje, boste našli veliko naravno korito, izdolbeno iz žive skale. V to korito se v slapovih zliva potok Fataua in ga polni z divno hladno vodo.
Tu se je shajala vsak dan velika družba; po travi so ležale lepe mlade žene iz Papeta, ki so preživljale vroče tropske dni v razgovorih, petju, spanju, ali pa so plavale in se premetavale kakor urne zlate ribice. — V vodo so hodile v svojih muselinastih baljah in so potem v teh
mokrih oblekah spale na travi, kakor nekoč najade.
Sem so pogostoma prihajali tudi mornarji, žejni ljubezni. Družbi je predsedovala črnka Tetuara in vselej so se pojedli celi kupi pomaranč in gojav.
Tetuara je bila iz plemena črnih Kana-kov v Melaneziji. Neka ladja iz Evrope jo je nekega dne pripeljala z otoka v bližini Nove Kaledonije in jo pustila v Papetu tisoč milj daleč od domovine, kjer je izgledala kakor kakšna afriška črnka med odličnimi angleškimi gospodičnami.
Tetuara, vedno nenavadno dobre volje, vesela kakor opica, brez trohice sramu, je širila okoli sebe neprestano živahnost in razigranost. Zaradi tega svojega svojstva je bila dragocena pridobitev za svoje nebrižne tovarišice; bila je slavna osebnost na potoku Fataua.
XI.
Predstavljanje.
Svojo mlado prijateljico Rarahu sem videl prvič v življenju okoli poldneva nekega tihega in-zelo vročega dne. Mlade Tahitke, stalne obiskovalke potoka Fataua, izmučene od solnca in vročine, so ležale zleknjene po travi na robu struge in močile noge v bistrem hladu vode. Senca gostega zelenja je padala na nas mrtvo in negibno; veliki metulji, črni ko noč in okrašeni z velikimi modrimi očesi, so letali mimo nas ali se nam spuščali na glave, ko da bi jim svilena krila bila pretežka in jih ne bi več mogla nositi; zrak je bil nasičen s težkimi in neznanimi
dišavami; tudi jaz sem se polagoma vdajal temu mehkužnemu življenju, navduševal se za čare Oceanije . . .
Naenkrat so se tam doli niže razgrnile veje mimoz in gojav, zaslišalo se je šu-štenje listja — in pred nami sta se pojavili dve deklici, ki sta radovedno premo-trivali položaj, podobni dvema miškama, zročima iz svojih luknjic.
Na glavi sta imeli vence iz listja, da se obranita prevročih solnčnih žarkov; telesi sta imeli pokriti z zapetim pareom iz progaste tkanine; gornji del telesa temen in vitek, jima je bil gol; lasje so bili črni, dolgi in razpleteni. Nikjer nič nevarnega, nikjer nobenega tujca, nič sumljivega ... Ko sta se o vsem dobro prepričali, sta legli pod slap, ki se je jel še bolj živo zlivati v kotanjo.
Lepša izmed njiju je bila Rarahu: druga je bila Tiahui, njena prijateljica in zaupnica.
Tetuara me je prijela za roko — za modri rokav, na katerem se je lesketal zlati našiv — mi jo dvignila nad travo, v kateri sem bil skrit, in jo pokazala deklicama na nepopisljivo smešen način, mahaje ž njo kakor s strašilom.
In mladi deklici sta nenadoma planili pokoncu in pobegnili, kakor dve mali pritiči, ko se jima približa opica — to je bilo naše prvo znanje, prvo predstavljanje, prvi sestanek . , .
XII.
Informacije, ki mi jih je Tetuara dala takoj nato, so bile približno take-le:
— To sta dve noričici, ki nista kakor so druge in ne delata ničesar tako, ka* kor delamo me. Stara Huamaine, ki ju varuje, je ženska moralnih načel in jima n® dovoli mešati se z nami. Kar se nje, Te-tuare tiče, bi bila zelo zadovoljna, če M mogel vdomačiti ti dve deklici; prosu3 me je, naj to poizkusim.
Če ju hočem najti, je dejala, mi je treba iti samo skozi zelenje po skoraj nevidni stezi, ki vodi po sto korakih do nia* j lega tolmuna, ležečega više gori v po^*' ku in manj obiskovanega. Tam se, mi >e dejala Tetuara, potok Fataua izliva v Pj’ vo korito pečine, ki je kakor nalas® ustvarjen za sestanke zaljubljencev, f To je bilo zasebno kopališče Rarahino m Tiahuino; tam sta prebili skoraj vse svo* je detinstvo . ..
Bil je to skrit prostorček, nad katerirh so gradili listnati svod veliki kruhovci gojave in mimoze. Hladna voda je žub°' rela po drobnem in gladkem produ; 0,1 tam spodaj, od velikega skupnega tolmuna so se pa oglašali zamirajoči od* mevi slapa, smeha mladih žena in hreSc** nja Tetuarinega . . .
XIII.
— —■* **
»Loti,« mi je rekla mesec dni pozne!® kraljica Pomare s svojim debelim, moC* nim glasom, »Loti, se ne bi morda ra“ oženil z malo Rarahu iz apirskega kraja' Tn bi hiln zelo nametno in dosti prija2'
Izdaja konzorcij »Jutra« v LJnblJani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru