Političen list za slovenski narod. t* r*!«! prejemu Z» oelo lete predplaean 1C> la pol leta ^ fld., xa četrt let« 1 jid., ra en mesec 1 fld. 40 kr. 7 kiKintitrael]! pr«]em«n Tel.U: Za celo leto 12 cid., za pol leta S ;ld.. la eecrt leta t rM., ta en meiec 1 jld. V Ljubljani na dom pošiljan velja'l rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Kkračnino prejema «rravniltv« (admiainrscija) Is ekri-edicij«, Semeniške ttiiae št. 2, II., 30. ?7azaanlla (inseratil le iprejemajo in velji tristopna petit-vrsta! 3 kr., če se tiska enkrat; 12 ki č« se tisca dvakrat; 15 kr., če le tiska trikrat. Pri večkratnem tisKanji se eena primerna zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniškiti ulicah h. št. 2, L. 17. Ish«]» Tsak (Ub, izviemši nedelje in praznike, ob */,6. url popoludne. V Ljubljani, v soboto 8. novembra 1890. Letiiilc XVIII. Deželni zbor kranjski. (Osma seja. dne 7. novembra.) (Dalje.) Dr. BIeiweis poroča o dovršeni zgradbi dveb novih oddelkov v blaznici na Studencu. Deželni zbor je bil v ta namen dovolil 66.000 gld., izdalo ne je pa 69.407 gld. 27 kr., torej 3407 gld. 27 kr. več, kakor je bilo dovoljeno. Deželni zbor jemlje to poročilo na znanje in odobri presežek stavbenih troškov. Prošnja cerkniške občine, da naj se odpošlje deželni iužener preiskavat, kje bi se dobila dobra pitua voda, se po nasvetu poročevalca Kluna izroči deželnemu odboru, da prilično ustreže želji prosilcev. Baron Rechbach poroča o brezplačni prepustitvi nekaterih zemljiških parcel poleg deželnega muzeja za napravo javnega prostora, in obveljata brez ugovora naslednja predloga: ,1. Pogodba sklenjena med deželo Kraujsko in mestno občino ljubljansko z dne 7. januvarija 1890 se s pogojem odobri, da se mestna občina jednako, kakor glede parcelnih št. 67/1 in 140/3 davčne občine Kapucinsko predmestje posledobno še zaveže, da ne bode na nobenem delu parcele št. 536,1, davčne občine Spodnja Šiška, nikdar zgradila poslopij ali drugih stavb, tudi ue hranila na njih stavbinskega gradiva in ne nalagala nanjo smeti, blata ali druge nesnage, in da dalje dovoli, da se to omejilo lastninske pravice vknjiži tudi gledč parcele št. 556 1 v zemljiški knjigi. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu zadobi Najvišje potrjenje." Prošnja podobčine Rakitna zaradi podpore za občinsko cesto z Rakitne v Borovnico se izroči deželnemu odboru, da preišče potrebo to ceste in dovoli primerno podporo iz dotičnega kredita. Živahen je bil razgovor o razširjanji trtne uši po Kranjskem, o katerem je isti poslanec, kakor o prejšnji točki, namreč gospod Povše, poročal tako-le: .Poročati imam o poročilu deželnega odbora, tikajoče se razširjenja trtne uši po Kranjskem. Ako se je jednako poročilo v lanskem zasedanju glasilo neugodno, toliko obupnejše je letošnje, ker iz podatkov o razširjevanji tega groznega trtnega pokon-čevalca moremo konstatovati, da je itak dovolj nesrečna dolenjska vinoreja v najžalostnejšem položaju, ker nad 50% vinogradov je že uničenih ali po iiloKseri okuženih, in ni dvomiti, da se je letos gotovo zopet ta pošast po dolenjskih vinogradih razširila tako, da je, žalibog, le pregotova sodba, da v malo letih bodo vsi dolenjski vinogradi po filokseri uničeni. Saj vidimo, da je v že tako osiromašenem črnomaljskem okraju od 1961 ha vinogradov že 1546 ha deloma uničenih, deloma vsaj okuženih. Tudi v krškem okraju je nadpolovica vinogradov lilokseri zapadla; tretjina pa je v postojinskem okraju napadena, kjer je od 1202 ha že 478 ha okuženih. Sedaj je na tem, da ne bodo posledice te za Dolenjsko vsekako nesrečne katastrofo pregrozne toliko za Dolenjsko, kolikor sploh za celo deželo, ker prav iz dolenjskih vinogradov prihajala je precejšnja svota davščin toliko državi, kohkor tudi deželi. Visoki deželni zbor je v lanskem zasedanji dovolil deželnemu odboru primerni kredit, da bi tako pospeševal po okuženih vinorodnih krajih zasajanje ameriških trt. Ob jednem je naročil deželnemu odboru, da prosi visoko poljedelsko ministerstvo, naj bi revnim vinogradnikom in občinam, katere pravilno zasajajo vinograde z ameriškimi trtami, brezplačno delilo potrebne ameriške trte. Iz odloka vis. poljedelskega ministerstva glede oddaje ameriških trt je razvideti, da je cena osobito za ukoreninene trte ostala nespremenjena, to je, 10 gld. 1000 komadov, ter da brezplačno se morejo iz državnih trtnic dobivati rezanice le v tistih slučajih, kadar je nasaditi takozvani vinograd za trte - plodnice ali rezanice ob občinskih ali društvenih troških, in ako bode zagotovljeno, da bodo iz tega nasada po oui ceni se oddajale trte, kakor jih prodaje ministerstvo. * Gospodarski odsek ne more si kaj, da ne bi izrekel svoje obžalovanje, da ni visoko ministerstvo blagovolilo jemati ozir na izredne razmere dolenj- skega vinogradarstva iu vinogradarjev sploh, ki so tu v dokaj obupnejšem položaju, kakor pa n. pr. nižje-avstrijski vinogradniki, ki si morejo z marsičem že zaradi bližnjega velikega Dunaja pomagati. V naši Belikrajni in tudi drugod po Dolenjskem nahajajo se vinogradniki, ki uiti za sol, s katero bi osolili krompir, nimajo denarja. Visoka vlada je ceno na Štajarskem znižala za polovico, kakor je to C. kr. namestnik v štajarskem deželnem zboru v lanskem zasedanji izrekel, in tako naj bi vis. ministerstvo uvaževalo borne obupne razmere dolenjskih vinogradnikov ter priznalo, da so jedinega dohodka po filokseri oropani reveži nezmožni tudi za znižane cene nakupovati ameriških trt, iz katerih nasadb še le v 4—5 lotih imajo upati zopetnega prihodka. Koliko treba jim napora tedaj, da zopet iz vinograda dobijo kaj dohodka, in pozabiti se ne sme, da ameriškim trtam treba obilno gnojiti, kar je za dolenjske razmere zopet velika žrtev, ker jim primanjkuje gnoja, to zaradi pičle ondotne živinoreje kar pa zopet pomnožuje obilne troške itak bornim vinogradnikom. Ne zabimo, da se ravna tu za katastrofo, ki je zadela ljud, ki se je rod za rodom že stoletja pečal s trtorejo, in ki je bil navezan na svoj vinograd kot pogostoma jedino svojo zaslombo, jedin njegov vir, iz katerega je sebe in svoje preživi!. Moremo si misliti obupni ta položaj, posebno če poštevamo, da je mnogo takih vinogradov, ki zaradi kamenitih till in prehude strmine ne morejo služiti drugi kulturni porabi. Zato je pač nalog države iu dežele, da se vse stori, da se zopet tem prebivalcem omogoči trtoreja ter s tem eksistenca celim vrstam družin, katere bodo sicer kot osiromašene zapadle v oskrb deželi! Nadalje se dozdeva gospodarskemu odseku važno, da se še bolj pospešuje požlahnovanje ameriških trt, ker vino od direktnih produkterjev ima vendar nek poseben neprijeten okus. Zato priporoča deželnemu odboru, da zaukaže, da .se v deželnih trsnicah pazi na vzrejevanje cepljenih trt in da se pomnožč temporerni kurzi, v katerih naj bi se vinogradniki poučevali o cepljenji trt. S tem, da bi se zopet nasadile ameriške trte in te pocepile z domačimi pa zgodaj zorečimi trtnimi plemeni, bi se ob LISTEK. Nedeljske misli. IV. Gospod vrednik! v žalni .togi" se Vam predstavlja danes Sviftijanec; kajti v istini otožen pogreb smo imeli zadnje dni vsi nVerui" Slovenci, za-grebli smo namreč z velikimi „biljami" in z glasnim .miserere- .nemških" in .slovenskih" Nemcev na Slovenskem znanih .šest sto" goldinarjev in ž njimi slavni pouk .riba Fisch", .miza Tisoh" po naših gorskih vaseh in povsod, kjer se po .groši" razširja nemščina. Ker je veljal doslej pri nas vsporedno pregovor o današnjem .mrliči' .de vivis uil nisi bene", a ne nasprotno, kakor je sicer svetovna navada, je opravičeno, da pozabavljamo nekoliko ob odprtem groba našega mrtveca, ter mu vržemo nek^j doslej nezrelih svojih političnih grehov na krtino, da spava dolgo sladko spanje v jami, da trombe glas Nemčurjev ga oe zdrami. Modrijan Solon trdi, da ni nihče srečen pred smrtjo. Ta izrek nameravamo napi,sati Slovenci na spomenik, kateri mu bodemo postavili iz prihranjenih bodočih obrestij njegovega žalostnega bitja, in povrh se najde morda še kakov poetično nadahnen slovenski poslanec, ki zloži .elegijo" na njegov pozni grob. Da poslednja tolažbe polna ideja ni popolno brez mesa in krvi, vemo soditi najbolje mi galerijski pogrebci slavnega mrtveca; kajti šepetali smo si že nekaj ur preje na uho, da na nekem našem poslancu .nekaj visi", kar diši po politični smrti. In v istini, ravno istemu poslancn se je rodila takoj potem krasna .vizija", da ,v zraku nekaj visi" iu ker si ni mogel tolmačiti sam tega nepričakovanega strašila, zatekel se je v vladine peruti v zatišje kličoč: .Sub umbra alarum tuarum accipias eum!" Vse je bilo zaman. Niti takse za exoffo-po-grebni zagovor noče baje plačati sedaj nihče — niti istemu, ki je zagledal prvi .v duhu pogreb", niti istemu, ki je zapiral zaradi »ljubega miru" pogreb-cem pot. Iz najnovejše slovenske .elegije" se učimo labko vsi pesniški in ne pesniški Slovenci, da so pri nas političuemu življu .noč in dan odprta groba vrata"; kajti nihče ne ve, kaka politična osoda ga čaka pred koncem dneva, kajti naš nemški nor-malno-šolski prispevek je strašil pri zajutreku še nejediue poslance, pri večerji je bil .eine todte Leicbe". Čudno, da razširja pri nas baš nemščina, kakor drugod prava pravcata mišica, smrt na levo iu na desuo vsemu, kar pride ž njo le površno v dotiko. Gosp. prof. Komljanec, ki straši bajo sedaj „v nočeh brez spauja" naše vladne može, kazoč jim, kakor nekedanji Cezar Bruttus, svoje nemške rame, še ni pokopan popolno in še brez opomina, in že si vpleta drugi poetiški poslanec in zagovornik .Ju-dežuvih grošev" v šolskem budgetu lavorov, a po smrti dišeči venec. .Brrrl' Gospod vrednik, pogrebni duh ua levi, lopata na desni — in mraz tndi na uaši .vroči desnici" — to je doba, ko se ponavljajo pogosto politične sedmine — katerih se raduje že .a priori" za nedeljsko .libero" in .miserere" Vaš Sviftijanec. jednem dalo doseči, da bi dolenjska trtoreja tudi v tem napredek storila, da bi imela bolj igodoozoreče trte, iz katerih bi se prideloval« boljša, močnejša oziroma manj kisla vina. Da bi se pa takih temporernih poačnib tečajev, ali knrzoT moglo lepo število vinogradnikov vdeleževati, smatra gospodarski odsek v to svrho neobhodno koristno in potrebno, da se podeli vinogradnikom za obiskovaaje takih poučevanj primerne podpore, n. pr. po 5—10 gld., kakor so obiskovalci bolj oddaljeni od kraja, kjer se vrši dotični pouk. A treba je vinogradnikom pomagati še z drugimi naredbami, katere naj visoko ministerstvo vendar v veliko olajšavo vinogradnikom izdd. Velika krivica se godi vinogradnikom, da vzlic temu, da nimajo nobenega čistega dohodka več iz okuženih vinogradov, morajo plačevati zemljiščni davek. Zato naj se deželni odbor obrne do visoke c. kr vlade s prošujo, da se za vse od filoksere napadene in okužene vinograde odpiše davek; ob jednem pa naj bi visoka c. kr. vlada zagotovila desetletno oproščenje davka za vse vinograde, ki se na novo nasade z ameriškimi trtami. To smemo toliko bolj upati, ker je jednako prošnjo izrazil štajarski deželni zbor in je ondotni c. kr. ces. vladni zastopnik v javni seji izrekel, da gosp. poljedelski minister ne bode opustil , prepričati Nj. ekscelenco gospoda finančnega ministra, da dovoli desetletno oproščenje od davkov za vinograde na novo z ameriškimi trtami nasajene. Gospodarski odsek nasvetuje tedaj: .Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Vzdrževaje v veljavi in v V. seji dne 22. oktobra 1889 storjene sklepe 1. a), b), c), in 2. b), s posebnim naročilom, da vodstvo vinarske šole prireja poučne kurze za poučevanje vinogradnikov v požlahnjevanju ali cepljenju trt, ter da more deželai odbor deliti vinogradnikom darila tudi nad pod 1. b) navedenim zneskom, dovoljuje se v omenjene svrhe iz deželnega zaklada kredit 1500 gld., in sicer 1000 gld. za izvršitev sklepov pod 1. a), b), in c), in 500 gld. za prirejevanje tečajev za poučevanje o cepljenji trt. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje pri visoki c. kr. vladi, da se za vse od filoksere napadene vinograde takoj odpiše davek, ter da vis. vlada izvoli zagotoviti desetletno oproščenje davka za vse vinograde na novo nasajene z ameriškimi trtami." (Konec sledi.) Fr. Presse" in Slovenci. Kaderkoli kaka nemška ah ponemčena kukavica podtakne o Slovencih v kakem židovskoliberalnem listu svoje kukavično jajce, tedaj vselej peva Slovencem kako nevarnost ter jim kuka narodno smrt. Tak kukavični „počepek" moramo imenovati članek, ki ga je donesla „N. Fr. Presse" iz Ljubljane pod naslovom : Slovenische Politik. — Ni sicer naša navada, da bi se pečali s članki takih listov, vendar danes to storimo, ker se nam ponudi prilika spregovoriti nekaj besedij tudi o naših domačih razmerah. V omenjenem članku se spodtika dunajska Židinja, da slovenski poslanci na Kranjskem niso več dovolili onih 600 gld. za poduk nemškega jezika med slovenskimi otroci. Iz tega neznatnega komarja ustvari dopisnik slona-velikana, ter dokazuje, da je dobil s tem baron Winkler nezaupnico, da ni kos svoji nalogi, da so razmere na Slovenskem nestrpne, da so v nevarnosti državni interesi in pogreva fraze o zjedinjeni Sloveniji in o velikem jugoslovanskem kraljestvu, vzlasti se spodtika nad slovensko duhovščino, da jo, posebno mlajšo, prešinjajo nevarne (I!) Strossmajrjeve ideje, stavi narodnost pred vero in da je ob tej priliki nečastno se podala Mladoslovencem na milost in nemilost. Ni naša naloga in ne naš namen, da bi opravičevali glasovanje slovenskih poslancev, to pojasniti imeli bodo pač sami še ugodno priliko; vendar smemo reči, da slovenski poslanci s tem, da so glasovali proti dovolitvi onih 600 gld., niso svojega nezaupanja izrazili deželnemu predsedniku, ker vzrokov, zaradi katerih so letos proti glasovali, ni on zakrivil. Kakor doslej, tako je tudi v prihodnje deželnemu predsedniku baronu Winklerju zagotovljeno zaupanje slovenskih poslancev in slovenskega naroda. Baznmemo dobro njegovo teiavno stališče in vemo, da je todi deželni predsednik odgovoren za svoj posel višjim gospodom. Ciankar nadalje pravi, da se ratmere na Slovenskem razvijajo podobno razmeram na Češkem in da tudi pri nas vedno bolj prodirajo mladosloven.ski elementi. O tem pač smeoM reči, da dopisnik prav slabo posna razmere u SlovenskMi in da j« pri nas v sedanjem polol^ slovenski Cirigr SMnogoč. — Ni naš namen nate liberals« Slovence braniti pred napadi v židovskem listu, ker moramo, tal, reči, da so naši liberalci s svojin glasilom vzlasti v podraški afSri sami provzrolili take napade. »Presse" piše z razprtimi črkami: »Mlado-slovenci so zmagali proti vladi s pomočjo klerikalne stranke" in tej okolnosti pripisuje največjo važnost, ker s tem ji je dana prilika, da neusmiljeno bij« po slovenski duhovščini ter ji očita, da je popolno Strossmayrjevih nazorov in da stavi narodnost pred vero. Čudno: S Stro8smayrjem nam grozi nemški liberalci, ker ga slikajo kot rusofilnega pansiavista; s Strossmajrjem se proti nam bojujejo naši ljubeznjivi liberalni Nemci, ter ga nam slikajo kot liberalnega duhovnika; in vendar ni nobeno resnično. Ni naši liberalci, še manj pa seveda nemški liberalci poznajo Strossmajrja. Nemški liberalci naj bi vedeli, da bo Avstrija vsikdar trdno stala in mogočno vladala, ako bo imela mnogo tako udanih in lojalnih podanikov, kakor je djakovski biskup. Slovenski liberalci pa proti nam na pr. v zadevi višje dekliške šole na pomoč kličejo Strossmajrja, pri tem pa nič ne vedo, kako misli Strossmayr o verski šoli, kar jim bomo prilično pojasnili; ni jim znano, da S t r o s s m a y r u p r a v sedaj sklada svoj denar ter je ob svoji škofovski 40Iet-nici daroval zopet 2 0.0 00 gld., da ustanovi višje izobraževališče za hrvatsko mladino ter jo V osicrb izroči redovnii(om-domiflil(ancem. Take priče, radikalna gospdda slovenska, kličete proti ledovui višji slovenski šoli. Torej: Ni eni, ni drugi ne poznajo Strossmayrja, slovenska duhovščina pa ga pozna, ga spoštuje in jej je v ponos, da smi po njegovem geslu delovati za vero in domovino. Ako nadalje Židinja vsklikne: Der Clerus hat vor den Jungslovenen, seinen gettihrlichsten Gegnern, ruhmlos capitulirt! reči moramo, da so to prazne besede brez najmanjše stvarne podlage. Slovenska duhovščina se ni uklonila nemško-liberalnemu pritisku v oni ddbi, ko so bili vsi drugi stanovi pred njim na kolenih; ona, dasi je največ storila in še sedaj največ deluje za slovensko narodnost, se ni nikoli daia oslepiti s frazami o »narodnosti", iuje vsikdar imela vero in versko življenje kot namen svojemu delovanju, domač jezik pa iu slovensko prepričanje kot prvo in najugodnejše sredstvo, da svoj namen tem lepše izvršuje. Sveta katoliška vera in beseda materna bile staji — po besedah Slomšekovih vsikdar drage kot svetle oči. Taka se ona tudi kaže v žalostnem, a prisiljenem boji z domačimi nasprotniki. Taka je bila, je in upamo da ostane slovenska duhovščina in ž njo sploh konservativna stranka. — V prepornem vprašanji so pač glasovali konservativni slovenski poslanci z liberalnimi, a to ni nečastna kapitulacija, to je le soglasen, odločen odmev na krivice, ki jih slo-venskinarod razkosan in razdeljen trpi že stoletja, in ki jih mora trpeti tudi v sedanjih razmerah. Bujno cvete nemško šolstvo na Kranjskem, na tisoče slovenskih otrok je prisiljenih obiskovati tuje šole, koroški Slovenci zaman kličejo po katoliški, slovenski šoli, v Trstu se Slovanom ne dovoli domača šola, v Istri bi skoro slovanski poslanci ne smeli govoriti v zbornici v domačem jeziku; štajerski Slovenci so izročeni večini na milost in nemilost — in pri teh razmerah so vendar ljudje tako kratkovidni in mi-Dijo, da bodo Slovenci za vse to ie — hvaležni. Ne milostij, le pravic, zagotovljenih po zakonih hočejo si priboriti Slovenci in v tem so vsi jedini. Da se pa slovenski konservativci in ž njimi slovenski duhovniki niso nikoli v načelnih vprašanjih uklonili domačim liberalcem, da torej ni govora o kaki kapitulaciji, to spričuje sklep na shodu slovenskih poslancev, kjer so se izjavili zastopniki slovenski za versko šolo. Trdno amo prepriiani, da bodo konservativni slovenski poslanci izvajali iz tega sklepa tadi logične posledice ter naili priliko v deželnem zboru, kjer bodo pokazali svoje odločno katoliiko miiljenje. kjer bodo zahtevali versko iolo, soglasje izrekli z izjavo avstrijskih škofov. Tedaj bodo podali jasen dokaz, da oe poznajo nobene kapitulacij« ted«j bodo Itidi zmagali s svojimi oaieli, ak« oemško-|it)«ralna gospdda ne bo »kapitulirala" pred sloveuskmi liberalci. Pred vsem treba Slovencem jasnoati t domačih razmerah, kajti tnji nasprotnik raste in vedno po-nosnejf dviga «fojo glavo, in le načelno zj«(jinjeni Slovenci, ki o« bodo cepili najboljših močij v domačem prepiru, bodo kos tujemu premogočnemu navalu. .Politični preoried. v Ljubljani, 8. novembra, desel«. O aprejermi ruskega carjeviča na JJn-naji pišejo ruski listi mnogo ter izražajo svojo radost, da je avstrijski cesar tako odlično sprejel ruskega carjeviča, priznavajo prijazne razmere obeh vladarskih rodbin ter izražajo nadejo, da bo ta pohod ugodno vplival na razmerje med Avstrijo in Rusijo. Veliko nemško brezozirnost so pokazali nemško-liberalni poslanci v šlezijskem deželnem zboru. Ker imajo namreč slovanski poslanci v kmetskih občinah večino, morali bi imeti tudi svojega deželnega odbornika. Nemci pa nočejo deliti deželnega gospodarstva s svojimi slovanskimi rojaki, zato so predlagali, da se deželni odbor pomnoži za enega odbornika, in da naj se voli iz cele zbornice, kjer imajo seveda nemški liberalci večino. To je parlamentarna brezozirnost, kakor si večje misliti ne moremo. Zato so predlagali slovanski poslanci, da se o tem predlogu preide na dnevni red ; a ker je ta predlog večina zavrgla, oporekali so slovanski poslanci proti taki nečuveni brezozirnosti ter zapustili zbornično dvorano. — Radovedni smo, kaj bo k temu storila vlada, ki s toliko vestnostjo skrbi recimo za nemško manjšino v deželnem zboru češkem. Verska šola, kakor poroča „Grazer Volksbiatt", bki zopet predmet razpravam v prihodnjem zasedanju državnega zbora. Konservativci so prepričani, da ne smejo zamuditi nobenega ugodnega trenotka, da bi ne pojasnovali, odkod taka nezna-čajnost, nevednost in pokvarjenost mej mladino, da bi torej ne zahtevali preosnove šolskih zakonov, ki bi zagotovili vsestranski boljšo vzgojo mladine. IzBitdimpeSte poročajo dunajski listi, da se ministerski predsednik razgovarja z grofom Appo-nyjem o složnem postopanji v ogrski zbornici vzlasti glede na razprave o preosnovi deželne uprave. Več znamenj v zadnjem času je kazalo, da se grof Ap-pony bliža sedanji vladi in ue bomo se čudili vetr-njaškemu grofu, če zapusti razpadajočo opozicijo ter se postavi na vladno stran kot — minister notranjih poslov. Zmerna opozicija sicer ž njim ne prestopi v vladni tabor, a razpade brez vodnika. Tnanje držare. Rim, »Pol. Corr." poroča: Zadnji čas se rimska stolica posebno zanima za zadeve katoliške cerkve v Braziliji. Ko se je nadškof bahijski msgr. Macedo de Costa, dni 30. oktobra poslavljal od sv. očeta, sukal se je njiju govor pred vsem, kako naj se drže katoliki v Braziliji nasproti sedanji brazilijski vladi. V tem oziru zahteva papež, da naj se postavijo katoliki na podlago cerkvene prostosti, da naj ne zahtevajo nikakih privilegij, marveč le uporabo splošne pravice, in to z vsem poudarkom. Ce bode republikanska vlada ugodila tem željam brazilijskih katolikov, potem se ti ne bodo obotavljali skaiovati jej svoje udanosti. Macedo de Costa, ki je že odpotoval v Brazilijo, se bode prizadeval, da bode pridobil ustavodajni zbor za preosnovo razmer mej cerkvijo in državo po papeževem načrtu. S pri-poznanjem obstoječih razmer v brazilijski republiki je vsekako papež znova pokazal, da katoliška cerkev priznava vsako državno obliko, le da ji je zagotovljen svoboden razvoj. Italija. Kako oblastno se šopiri v Italiji, vzlasti pa v Rimu prostozidarstvo, razvidi se znova iz tega, kar je pisal dne 30. oktobra liberalni »Gior-nale di Borna". Nič manj nego 3000 splošno znanih lopov živi v imenovanem mestu pod prostozidarskim pokroviteljstvom, kateri so sicer policiji znani, a uživajo privilegij, da niso pod njenim, marveč pod vifijnn varstvom. Dan za dnim se vrši vsakovrstne tatvine, a če se vpraša po imenu hudodelcev, «4govarja se »neznani*. Ta izvrg rimskega prebivalstva ima v tajnem delovanji prostozidarstva važno alogo t. j. pospeševati irredentovske nakane. Vsaj zgoraj imenovani list pravi, da so zadnjo irre-dentovako demonstracijo provzročili ti dolgoroki. 2rUto»0msko. Iz Hage se poroča, da je stanje nizozeudtefa ikralja Viljema III. vedno slabše. Moči ga od dni do dne bolj zafuičajo. TuHfija. Iz Carjigrada se poroča 6. t. m. listom: Torlka vlada še vedno ostro postopa proti Armeneen. Neki armenski nadškof je bil dvakrat zaslišan, kb se je povrnil iz Rusije, nekega drugega (Dalje Y prilogi.) Priloga Q57. ž te v. „S1q venca** dn6 8. novembra 1890. armenskega škofa pa so komaj izpustili iz zapora in vže so ga zopet deli pod ključ. Kakor se čuje, bi prišla turška vlada rada ua sled armenskim nakanam. — Ugodi naj opravičenim armenskim terjatvam, pa bode vse dobro. Dokler pa tega ne stori, ne bodo se polegli razburjeni duhovi, če tndi vse armenske škofe pozapre. — Kakor piše neki angleški list, vzbudilo se je v Armeniji revolucijonarno gibanje. Med ljudstvom kroži proklamacija, v kateri prosijo Armenci evropske države pomoči, vendar dolgo je ne morejo več čakati. Prišel je čas, da se bode ljudstvo samo branilo. Proklamacija se končuje z besedami: .Vsi možje in žene, bogatini in reveži, mladi in stari naj se pridružijo svetemu podjetju v osvobojenje Armenije." Kitajsko. Kakor piše .Standard," napali so Kitajci po svojem zadnjem cerkvenem prazniku krščanske naselbine v tsekianški pokrajini, morili ljudi, ropali in njihova pohištva zažigali. Dvajset kristijanov je umrlo mučenidke smrti; njihova trupla so pometali v reko. Divjali so posebno proti onim, ki so zatajili svojo kitajsko vero ter prestopili h krščanstvu. i Izvirni dopisi. IzStražišča pri Kranji, 7. novembra. (Občinska volitev.) V ponedeljek 3. in v torek 4. t. m. imeli smo pri nas občinsko volitev. Pritožili smo se proti volitvi že prej, ker je bil volilni imenik sestavljen popolno napačno. Izpuščeno je bilo veliko število kmetov davkoplačevalcev; pri nekaterih so bila pa imena ali hišne številke napak napisane. Izpustil je naš župan iz volilnega imenika celo našega č. g. kapelana, ki je vendar tako orjaške postave, da ga ni mogoče pregledati. Učitelja, ki je bil že 6 let občinski odbornik, prestavil pa je iz I. volilnega razreda v III. volilni razred. Tako je storil tudi z drugimi posestniki. Čudno pa je to, da pri njegovih privržencih sitarjih ni bilo najmanjše pomotice, nobenega imena ni napak zapisal in tudi za hišne številke je vedel natanko. Izgovarjal se je na .šteuramt", da mu je tako poslal. Mi pač ne verujemo tega, ker, ako bi c. kr. davčni urad le imena sitarjev ter njihove hiše prav zapisane imel, imena kmetov, posestnikov, davkoplačevalcev pa ne, obstati bi ne mogel le eden dan. Svetovali bi tudi tistemu gospodu, ki se je dal zapeljati, da je županu sostavil tak imenik, da on sam naznani c. kr. okr. glavarstvu, zakaj je tako naredil, ker se mu zn4 drugače kaj hujšega pripetiti. Bili so možje osebno pri c. kr. okr. glavarju ter mu naznanili ustno, kar so prej pismeno vložili. Gosp. okr. glavar jim je tudi obljubil, da bode zapovedal županu volilni imenik popraviti, a za dva dni dobili smo od c. kr-okr. glavarstva pismeno, da smo zamudili rok. Pritožbo smo potem poslali visoki c. kr. deželni vladi, ki pa še ni rešena. Pri nas bila je od nekdaj navada, da se je o volitvenih zadevah po tri nedelje zaporedoma javno pred cerkvijo oklicalo ter oznanila nabila na takih krajih, da so jih ljudje lahko opazili mimogrede. Letos pa ni bilo pred cerktijo prav nič okli-canega, in oznanila nabita so bila le ua bišah nekaterih županovih pristašev, iu tako prvih osem dnij še vedeli nismo, da je župau napravil volilni imenik. Ko smo to izvedeli, šli smo pregledat imenik, pa ga ni bilo. Ko smo prišli drugikrat, nam je župan pokazal imenik. Pregledali smo le I. in II. razred, ker je rekel župan, da naj hitimo, ker ima on nekako nujno opravilo Ko smo prišli tretji-krat, da bi pregledali še III. razred, nas pa ni pustil župan v sobo. Šli smo k c. kr. okr. glavarstvu ter prinesli županu pismeno, da nam mora pokazati volilni imenik; a župan je prišel pri kuhinji včn, duri sobe bile so zaklenene, ter nam pokazal, kar je med tiatim časom prilepil oa duri: .Tukaj se uraduje le od 8. do 9. ure zjutraj." Drugi dan smo šli zopet, ter dobili tudi v III. razredu polno pomot. Omeniti moramo tudi, da nam župan Še omenil ni o volilnem imeniku za volitev p od ob čin. Jako iznenadeni smo torej bili, ko nam je volilni komisar naznanil, da bode najprvo volitev za podobčine. Pri nas še nikdar niso volile podobčine, kar se je g. volilnemu komisarju tudi povedalo, in ni bilo ničesar javno oklicano, niso tudi volilci o tej volitvi ničesar vedeli. Volilno komisijo določil si je že 31. oktobra iz svojih privržencev, ki so potrdili vse, kar je župan želel, in tako niso smeli voliti spoštovani posestniki, kmetje, ni možje za žene; a na županovi strani stoječi sitarji volili so vsi. Prodrl je torej Pavel Ješe s svojo .gardo" kot odbornik za pod- obČino Stražiše. Kmetje in posestniki so izvolili za podobčino B.tnje g. Nikolaja Stanonika, katerega so tudi za Stražiša kmetje volili, pa ker niso vedeli, ' ostali 80 v manjšini itd. Proti volitvi vložili smo protest. I Ika, 3. novembra. (Raznoterosti.) Pred jod- ^ nim tednom sem došel v slabem vremenu v Reko, ^ od tod pa po morji ob dveh popoldne po parobrodu v Iko. V začetku je bilo prijetno, ali vsled hudega viharja se je kmalu prikazala morska bolezen pri otrocih in ženskah. Moški pa smo ji ušli, brzo idoč na površje. Ali tu smo prišli izpod dežja pod kap, kajti manj opasna je morska bolezen v svojih nasledkih, kakor neizogibni prehlad pri takem viharji in dežji. Kako hudo je bilo, se že iz tega razvidi, da so nekateri sopotniki že pri prvi postaji izstopili, akopram so plačali do Ike. Poprejšnji dan se pa še parnik ni upal iz luke. Opozarjam torej vsacega ne se podajati na morje v ljutem viharji, preveč je nevarno za zdravje. Do Vseh svetih sem mislil, da je najmilejše podnebje v dobro zakurjeni sobi, da torej ni istina, kar sem pisal o gostoljubnem mi Krškem, kjer je pravcati .sanatorij" vsaj zd-me, ali na Vseh svetnikov praznik sem pa videl in čutil, da je gola resnica: ljubko soince je tako toplo sijalo, da je jedna sama suknjiča čisto zadostovala. Moški, hiteči k farni cerkvi, so bili lahko oblečeni, mlado ženstvo razoglavo po tukajšnji šegi, in gospoda s solnčniki. Gosenca še lazi po tleh, trava zelena, grmovje kakor pri nas septembra meseca. Tudi jaz se podam k pol ure oddaljeni župnijski cerkvi v Lovrano. Mesto je staro in majhno. 2enice so prodajale svečke za grobove na trgu, samo jeden voz je stal pred mestom z zelnatimi glavami. Cerkev mora biti jako stara, tacega sloga še nisem našel. (Sta dve ladiji.) Od presbiterija do velikih vrat je jedna ladija, in ta je samo za moški spol, od te na levo je druga ladija za ženstvo, ki pa nič ne vidi k velikemu altarju. Prvotna gotika je skažena. Moški so že klečali pred sv. opravilom, seveda tudi pri sv. maši. Celo uro je vabil z majhnim zvončkom k sv. opravilu, rečem .zvončkom", vsaj to so le zvončki proti našim velikanom. Ob 10. uri se je pričela sv. maša. Kaj posebnega bilo bi to, kar pri nas ni, da je bil samo jeden duhovnik, g. kapelan, v dalmatiki, opravljajoč službo subdijakona in dijakona ob jednem. Na koru so peli dolgo latinsko mašo samo moški, po laški šegi; odlikovala sta se sopran in alt, bas pa je bil primeroma preslab. Gospoda sta šla „ad sedes", kakor pri velikih opravilih, torej tudi ni bila z blagoslovom. Disciplina dečkov je bila vzgledna, niti jednega šepetalca ni bilo. Deklic, se ve, nisem videl, ker so bile v drugi ladiji. Sedeži v presbiteriji so kakor korarski stoli. Vina se je malo pridelalo, zato tako drago: po 40, 60, 80 kr. v gostilnah, jedna .barila", 72 litrov, stane 20 gld. Na otoku črez je liter po 12 kr. Tudi kostanja je malo, kilo 16 kr. Majhni prasci po 7 do 8 gld. Studencev tii ui, zato je bilo letos za časa suše kaj hudo za vodo, celo morsko vodo so baje pili. Zrak se meni dozdeva, da je gorak, težak, mehak in vlažen. Zoper katere bolezni je ugoden, vedo seveda najboljše zdravniki. Tii nas je zdaj: dva kranjska in jeden štajerski Slovenec, jeden ruski Poljak in jeden zdrav Švicar. Danes pa je vreme prav primerno žalostnemu spominu Vseh vernih: tužno je, temno, grom in blisk, kakor o sv. Jakobu, in dež. Posij zopet kmalu ljubo soince !_M. L. Dnevne novice. (Drnibi sr Cirila in Metoda) pošilja č. gospod Ivan Govedič. blagajnik podružnice šaleške sv. C.rila in Metoda v Soštanji, 10 gld. s pripi.>'-auimi sluvi: .Dnč 22. oktobra spremili smo č. g. dokturanda Antona Medveda, odhajajočega v starodavni R m, ! do Velenja, kjer smo se malo pomudili. Pa le hitro ' prišel je .ločenja čas." Dragemu prijatelju roko stiskajo zatrjevali smo, .da srce zvesto kakor zdaj, ' ostalo bode vekomaj." Pri tej priliki je .'.prožil vrl j rodoljub misel, da bi bilo kaj umestno, ako bi se domoljubna druiba blagovolila spominjati dejanjsko še druge imenitne dražbe .sv. Cirila in Metoda.' Gromoviti „živio I" so ladoneli po dvorani; nabiranje se prične iu takoj se je bilo nabralo 10 gld., katere blagovolite sprejeti v prospeh prekorisine družbe." čast domoljubni družbi ter srčna jej zahvala! (Ruski cirjevf« v Tpgtn.) Včeraj ob 11. uri je došel ruski cirjevič v Trst. Kolodvor je bii ta to priliko slavnostno okrašen. Sprejeli so ga: ces. namestnik, vojaški načelnik in ruski konznl. Oarjerii se je s kolodvora peljal k sv. Andreju, kjer ga je obilno zbrana množica živahno pozdravljala. Ob t uri popoldne so pripravljene ruske TojaSke lunafHka borza. (Telegrafično poročilo.) 8. novembra. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16* 5* avstr. zlata renta, davka prosta , Papirna renta, davka prosta . . . . Srebro Nemike marke 88 75 107 »» 95 n 101 45 981 — 303 n 50 J, 115 55 " 9 ti n 14';, i- 5 48 n 56 n 65 Na prodaj sta po nizki ceni dva lepa Črna konja po 7 let stara, popolnoma zanesljiva in dobra. Konja sta prav pripravna za kacega g. župnika na deželi. Kje, pove upravnistvo „Slovenea". (3—11 Tujci. 6. novembra. Pri Ma/itiu: Gliick, Bruekner, Sinek, Bichler, Miebl, Odendal, Griinblatt, Schwarz, trgovci, z Dunaja. — Šega, župnik, iz Vodio. — Gospa pl. Vest iz Kranja. — Ileller, stavbeni mojster, iz Solnograda. — Bajardi, e. kr. računski preglednik, baron Steinberg, e. kr. oficijal, Kordon, asekurančni nadzornik, iz Gradea. — Sedmak, železniškega uradnik vdova, s hčerjo, Plesclie, trgovec, iz Prage. — Jaklič iz Kočevja. — Klger, potovalee, iz Liberca. Pri Sfonif. Kusmanek, stotnik generalnega štaba; Komoly, VVirth, Leviš, trgovci, z Dunaja, — Koch iz Trsta. — Moser iz Celovca. Grasser, potovalee, iz Budjejovic. „Unio catholica", vzajemni zavod za zavarovanje škod — na Dunaji I., Backerstr. 14, koncesijonovan vsled minist. naredbe z ini 28, svečana 1889, št. 29.33. Kn-vocl »invnrii}«^: PremakUivo in nepremakljivo premoženje proti ikodi po požaru »treU In ekaplozlji, - za taka zavarovanja jamčijo prvi vzajemni zavarovalni zavodi, kateri so člani razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vsled zveze z vzajemnimi zavarovalnimi zavodi zamore »Unio« zavarovanja največje vrednosti sklepati in daje na podlagi te zveze svojim zavarovancem največje poroštvo. VsaMetni dohicel; razdelil se hode med zararorance. Zvonove proti prelomu ali razpoku. V to stroko zavarovanja spadajo one škode, katere niso nasledki požara, temveč ki nastanejo vsled druzih katerih koli slučajev. S tem zavarovanjem spoji se tudi lahko zavarovanje proti požaru^^^^^ posreduje tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. K obilnej vdeležbi v vseh zavarovalnih strokah vabi podpisani generalni zastop, na katerega naj se blagovoli v vseh zav arovalnih zadevah obračati. Zastopništva po deželi oddajamo zaupnim osebam, a priporočane morajo hiti po dotičnem gospodu župniku, zato prosimo velečastito duhovisčino, da se nam iz vsake župnije ena poštena oseba zastopnikom predlaga in tako prihranijo v korist stvari sami — nepotrebni organizacijski stroški. Ljubljana, meseca maja 1890. sa KI Geuentlni zasfoit „ihuo catliofica'' •aujsho, ,Spo(l Štajersko in Primorsko v Ljubljani. I ZobOBdravnik | ISchweigeri stamije ►Ji M um „8tadt Wieii'' (pri Maliču) i A štev. 23 in 24, II. nadstropje, Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure |l| dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne, il{ Ob nedeljah in praznikih od 9. M do V,l. ure. f| Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi M i zobem prikladne. S0~ Zu vsa tlela se J muči. (C) M Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje ia Ivan pas ar 3-0 in Izdelovatelj cerkvenega " orodja Kregar, LJUBLJAII«, P O i j a n S k a eesta 3, (zraven gostilne pri zvezdi«). opozarja in toplo priporoma preč. duhovščini iu sl. cerkvenim 2>redstojništrom svojo novourejeno v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: (5) monitranoe, clborlje, kelihe, tabema- keljne, avednlke, lestence Itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično ia cen(5 po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. ^oitftia »UjUifod 0U9f|ABJdg ojgop 3f[gojj)3B[a juaa 'f?'" C. kr. prlv. zavarovalnica I .ASSICURAZIONI GENERALI' B 116,904.648-39 [j I 23,544.053 22 [j 40,758.238-42 227,371.631-43 11 11 11 (Občno zavarovalno druStvo v Trstu.) (Ustanovljeno 1. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba škod za > Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20''/„ odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih ir. po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 6. Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti». jP^ Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodviino cd zdravja 3e živečega zavarovanca; •mejttev ničneetlh razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 15.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; . zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem r za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje (1 dopolnilne premije. Hs¥sjnikl na suhem (uradniki vojaSke pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vo jaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten aančmuradniki'- ' "- ..... zneska ,_____________ ^^^ ,oi a»ii« Zavarovaliii oddelek na'"žrv|i^iy"e j^Vj^lnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tak« leten in MedviMn, da tudi slučajna »guba pn »varovanju zoper požar ali Škode pri prevažanju .«• mere vplivali na to stroko. Drniba jamči za olajiave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji Skod, katere ve plaiajo^polnMnih premij, za vojskino zavarovanje do fl leska 3.600 gld., ako ja polica ie tri leta veljavna, f L 1 ! [1 n J v kamniškem cestnem okraji, in sicer: 1. k železniški postaji v Terzinu v dolgosti 122 m in v širokosti 5 m za proračunjeni znesek .................. 700 g-Id. 2. k železniški postaji v Domžalah v dolgosti 142 .5 m in v širokosti 8 m za proračunjeni znesek............. 1050 gld. Dotični stavbinski podatki, namreč načrti, proračuni in pogoji so v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v Ljubljani in pri načelniku okrajno-cestnega odbora kamniškega, gospodu Ivanu Levcu v Mengšu. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 12. ure dopoldne ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenic« 60 kr. II. salicilii zoliiil splošnoprlljubljen, uplivajako okrepčevajoče ter obranuje zole svetlo-beje, ■v 30 kr. Kavedeni sredstvi, o katerih je došlo ranogo zahvalnih pisem, ima vedno aveži v zalogi ter vsak dan po pesti pošilja lekarna Ubald pl.Trnl(6czy diplomovttui posestnik lekarne hi kemik, poleg mestne hiše v Ljubljani. Zunanja naroČila se s jjrro pošto izvršujejo. -.S3J nn i Jfifiar Ljiibljaiia Tržaška cesta štev. 29 priporo."a preJast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, iiku!-iu) iu solidno izde-; lane salonske iti navadne lončene, ht-lo. rujavo, zeleno in siouokusče.-io o.-Jtekieue, ojruju protivne peč i v nairaznovrstnejftih oblikah, kakor tifii v.^e v to stroi v. katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem napeljane pohabljone streloTode, katerih načinu; popravlja tudi že______ zanesljivost preizkusa z navlašč za to naročenim „elektrometrom". (20-13) (6) fBj v v.iakovrstnih oblikah po poslanih vzoruih ali la.«tnein mi-rtu m sploh vsa ^^ ključarska dela po najnižji ivtni. ^A Sprejema naročila u mesta in z dežele It-r je iznš.uje točno, po-fni in zanesljivo. Posebno opo7jirja nn svojo na Kranjskem največjo salogo _ ele]itrotehiiif'uih proizvodov "^d katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo telegrafov in hlinlh telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča Se posebej cenjenim gg. trgovcem in tovar-narjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega poslovanja. rM^ Prečast. dnhnvščini. velfrpose.stnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest- ^ ^ nikom se priperoJa za napeljavo Premija ca svetovni razstavi v Londona 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878, Klavirji na obroke za na deželo ^ salonski krilasti klavir, piaiiinc (52-41) ^ iz tovi-irne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld.. 400 gld., 450 gld., 500 gld., 550 gld.. 600 gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvidk za 280 do ;}50 gld. Izposojilo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji. Prodajainica in posojilnica klavirjev A. Thierfeider, Dunaj, VII., Burggasse 71. Trgovina z železnino i Albin-a 0. Ahcin-a i v Lyabljani, Gledališke ulice št, 8, pii[)oroča svojo bogato zalogo poljedelske^^a orodja, posebno plug^ov, lopo in močno izdelanih po liajiiij^ji eeiii, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag^ za na v6do, pil za žag^e, delov za vodnjake, mesingastih ploiS za komate, [lotem rož, steselcev, ds, zavomio za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, ookel, koi slamorezn: železnih g^be\j. >i^8kih žebljev, slokih žag, kds, srpov, slamoreznih kds, klepalnega orodja, sekir, cepinov. (28-26) Staro ielezn, niesituf, hai.'er, kosita^ cink, ^ svinec kupuje se vedno po ttfrjvisjih cenah,