2. številka. Ljubljana, nedeljo 3. januarja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAR vaHft «i.-.i. *v%mmšt ... ,0,: .!*«-• •;. .iv ui- pra&ntkik, «m v«.j» po poeti m i ■<•.>.' 2« avatro-o&er&kfc rjeielts Uk celo Letu 16 gold. za po, leu 8 «old. ti i©r.a 4 gold — Za LJubljano bn ... • ujanj na -.lom a. calo loto 13 *oid., zj. Scitri U ta 3 ^uld. 30 kr.. sa en meocc I golo. 10 kr. Za pošiljanje na a radona 10 ; ,-ajc. so moaee, 30 ki m ćcort leta. — Za tuje dežele za cel- leto 20 gold«, /a pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudakih aoiab L, . »1.1 VtfHP» •a «li>oa a« !o ,-.a dijake vetfft znižana ena Iti liieer Za Ljubljano m ietrt Leti 2 Ro;d. 50 jtr., po pošti piejcnuan sa četrt leta 3 ,»id. —" Za' ■XaaŠJIa~i»e pložoje od sodri* »topno petit*vrate 6 kr., «<• »o oznanilo enkrat tiaka, B?kr. če se dvakrat in 4 kr. co bo tti- ali večkrat tibka. Dopisi naj bo tavale frankirati. — Rokopisi aq ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na eolovikl cesti v Tavčarjevi togi „Hotel Evropa", »vnišl • kamro aj K blago poitQai In-- «•!' ku.inr, .:, | do nil rattvfl reci, i" v „Narodu i ih kami" f T-.vear|.olje. I dela se hvala bogu! Rodoljub, ki pozna iiHNc domače književne razmere, sme zadovoljen biti. Ošabni nemški grof ne smel bi več širokoustuo trditi, da Icliko vso alo-veuako literaturo pod pazduho nese. Zadovoljili smemo biti so številom iu z delom slovenskih pisateljev. Ali kako pa oni z nami? To je vprašanje jako važao. Pisatelju treba je Čitateljev. A ne samo čitate-Ijev v ožjem pomenu besede, treba mu je naravnost rečeno čitajočega občinstva, ki njegovo knjigo kupuje. — Pisatelj, ki se dan denes pri nas Slovencih trudi obzirno knjigo pisati in na svitlo d.ti, gotovo nema druzega nagona, nego rod olj u bje, in dru-zega namena, nego svojemu milemu narodu koristiti, kajti naš pisatelj se vsedc k delu s prepričanjem, da se mu bode delo, katerega ne latja, gmotno škodo in izgubo prizadelo. A navadno pisatelji nijso v svili in v zlatu rojeni. Pa naj bi posamezen tudi premožen t. j. zmožen bil take žrtve prinašat'1, ume li nar« d to zahtevati, narod, ki mora svojemu nadarjenemu in izobraženemu n;uu, ki svojo znanost in nadarjenost vso, svojemu narodu v korist in hasek obrača, hvaležen biti, in hvalo dejanski skaziti uiu? Govorimo od kritoj bodimo p.aktičui v sedanjem praktičnem veku. Mi čitatelji si nioraino sami do prave vseobčue književnosti pomoči. Da mi čitatelji! Ne zahtevajmo od naš,ti nadarje nih domovinskih sinov, od naiih izvoljencev, ljubljencev muz, le žrtve in vedue žrtve, nego segajmo po njihovih spisih. Vsaceniu i koliko premožnemu rodoljubu, vsacemu Slovencu bodi naloga iu sveta dolžnost, vsako domačo knjigo, ko hitro beli dan zagleda, uvrstiti svojoj knjižnici , kupiti jo. Tako bomo v kratkem videli nej>ričakovau sijajeu vspeh. Sam si pomagaj narod moj, in bog ti pomore I Ne drži križem rok, pričakovaie tuje pomoči! Nij je za nas tuje pomoči, to mislim, denes užo vsak optimist izprevidi. Nij je tuje pomoči, temveč velika nevarnost, pogibelj nam preti, ako se ne izdramimo iz malomarnost*, iz indiferentizma, in oskočinio torej po omenjenem poti našim marljivim pi- sateljem, naši mladi uže tako lepo in nade-polno se razcvetajoči literaturi. Slovenski narod je v svoji celoti duševno bogato obdarjen od 'narave; podpira uaj torej svojo spisatelje, in spravil bode veleume na svoje površje, na javnost pred svet, na katere bode smel ponoseu biti, katere bo sam in ves izobražen Bvet občudoval, kateri pa bodo sicer v vsakdanjosti v po-zabljenosti izginuli. To vam b>di priporočilo, to vam bodi nvezilow pri nastopu novega l'ita, dragi čitatelji „Slov. Naroda." V tem priporočilu je on tudi obsežen. On, edini slovenski dnevnik, možato tudi v političnem obziru zaHtopa narodne naše pravice, on ima poklic svetu vsak don povedati, da srn >, da se čutimo Slovence, tudi če nas tlačijo. Tudi ujega moramo podpirati, tudi od njega ne moremo zahtevati le žrtve in vedno žrtve? Vsacemu ikoliko premožnemu rodoljubu bodi sveta dolžnost, ne le čitati „Slov. Narod", nego naročiti so nanj, i tudi mej svojimi i znanci to misel, to sveto dolžnost širiti. S čen vam pozdrav, srečno vam novo leto ! bratje Slovenci. Pomagajmo si sami, in bog nam pomore !! Politični razgled. Notrsaiije V Ljubljani 2. januarja. (mi-it.ihi škof Zvverger je v staroletni pridigi tožil, da je pomanjkauje duhovnikov vedno večje, da se cerkev preganja in take reči. MMtiBttijski župan Felder je 30. m. m. po novi izvolitvi prisegal. V svojem govora le deželni c. kr. namestnik omenjal posebno dosedanje zasluge Felderjeve, ter obljubil slobodne, samostalne občinske sklede kot podlogo našega ustavnega živcuja spoštovati in čuvati, do najskrajnejše mejo postavne. Zupan se je zahvalil in omenil, da občina jusetek. „Slovenski Narod". (Poslano.) Svet živi denes v veku papirja, kulturni narodi v eri Časopisja, Vsak izobražen človek bere denes vsak dan ta ali oni časopis. Na čelu Časopisja stoji kot naj starejše in najrazširjeuejše političuo Časopisje. Nam Slovencem denes pač ne more nikdo več oporeČi, da nijsmo „kulturni narod". Ako bi pa to še kdo rekel, temu pokažimo v protu dokaz naše primerno mnogo časopisje. Na Čelu našega Časopisja stoji denes še zmirom edini naš politični dnevnik „Slovenski Narod". Narazknž-ku starega in novega leta pač ne bode odvisno, če ta naš edini dnevnik pred Hebe vzamemo, ter ga od vseh njegovih četirih oglov in po vseh četirih predalih pobliže pogledamo. Na čoln nosi svoje lepo ime, — ime, katero bode živelo, dokler bode še kaj slovenskega naroda živega in zavedenega, za katerega življenje in za svoje se „Sloveu. Nar." v vsak ej svojej številki vojskuje. Kazen svojega imena pove ua Čelu, koliko je star, kolikokrat izhaja, kje je doma, koliko velja, in — ne pozabimo tudi še zna menje plačanega davka. Na koncu lista so pa podpisani trije možje, lastnik, urednik in tiskar. To je „uatiouale" »Slovenskega Naroda". Glavni spis „Slov. Nar." kakor sploh vsakega političnega časopisa je uvodni Članek, v katerem se vsakdanja notranja in vnanja politična situvacija kakor z bakljo razsvetljuje. Uvodni člauek je glas stranke, katero list zastopa, uvodni člauek je pole- mika proti mnenji protivne stranke. Pisanje uvodnih člankov za „Slov. Nir" jo pri denaš-njih okolnostili zelo kočljivo. Pisaje uvodni članek mora urednik tiskovni iu krzneni zakon zmirom v mislih imeti, d.ugaČi ga — kakor naš narod pravi — pri tej priči hudič vzame. Kazni §§. so nastavljeni kakor zadrge okoli lista, ter krožijo okoli njega kakor smrtne pošasti. Na Češkem so bajo tudi državni pravu ki, kateri so naj več opozicijskih listov koufiskovali, zvezde, in križce, in trake, in rede dobivali, in tak« ,.<■ \ mpla trahuat" se vo da tudi v Ljubljani. Pisanje uvodnega elanka je z i nSlov. Nar." to, kar je za ladijo jadranje md Sedlo in Oharibdo, kateri p 'Šasti jo neki slovcuski lilolog prispodobil s „silo in krivdo." Hog, izguavši Adama in Evo iz paradiža, /. igrozil se je človeškemu rodo, da si bode moral s potnim obrazom svoj vsakdauji kruh služiti. ne more, velikanske premembe o upravi, posebno vtelenje okolišnih krajev, vzdrževati is dosedanjih dohodkov. Oa se zanaša in računi na — državno podporo. tfV.»•/.'#' list r Posel z Prahyu neutralen v narodnih razporib mej mlado in staročeln, pravi, da je program niladočeŠki v vseh točkah tak, ki ga more dr. Rieger sam podpisati izvzemši eno kar staročehi ne odobravajo t. j. vstopa v deželni zbor. V hrvatskem naboru je pri budget ni debati predlagal dr. Makanec naj se izbriše 10 000 gld. dispozicijonsfonda. A njegov predlog je padel z živahnimi izrazi zaupanj i, do bana Mažuran ća. filAnJ*? d ržave. Iz Dubrovnika se poroča, da vlada v 4'ttutffu* veliko razdraTeaje, ker se pod-goriška stvar nij resda Črnogorcem po volji. Turška komisija je namreč spoznala samo štiri osobe krive pokolja v Podgorici. Črnogorski udje komisije ko protestirali in zapustili turško zemljo. Ruski konzul je bil pozvan v Getinje. Iz tega utegnejo resne stvari nastati. Iz 1*ete»%btirfja se poroča, ka so slednji nep< koji na medicinskoj akademiji nas-nastati vsled razporov, mej akademičnimi profesorji samimi. V profesorskem zboru uatn-reč ste se ustanovili dve nasproti ostro stoječi stranki po narodnosti io sicer ruska proti nemškej, h katerej je spadal zloglasni profesor Cioo. V Š/ntni/i je s starim letom tudi — republika umrla! Princ Alfons jo proglašen za kralja in vojska ga je priznala. Vse to je prišlo naglo in nenadno. Bourboni so zopet španjski prestol zaseli. Videti je, da je Serrano satu igral z intriganti, kateri so poštenega Kastelarja izpodrinili in pot delali Alfonzu siuu prognaue Izabele. — Žalostno je za idealista, videti, kako se star' narodi za svobodo izkažejo nezrele in torej tudi nevredne. Dopisi. Iz sLOfF»st<*la. 31. decembra. (Izvirni dopis.J V včerajšnjem „Slov. Narodu" štev. 297 sem čital kandidate naše stranke, ter sem si ravno deues namenil volilcem našega kraja kauddate slovenske stranke priporo-Čevati, ali žali bog — zamudil sem. Denes zjutraj namreč pride iz Planine od ondotnega glavarstva poslan K., katerega je tudi njegov „adjutant" okr. si. spremljeval, ter se je prav pridno trudil, pridobiti si glase za kandidate nemškutarske stranke, kar se mu je todi — posrečilo! Pride namreč k enemu volilcu ter mu poda volilni liht, kateri je bil uže od zunaj z naslovom, kam naj se pošlje previden. Ker pa volilcem, kandidatje To piokletstvo za nobenega v tolikej meri ne velja, kakor za pisca uvodnih Člankov „81. Naroda." K pomislim na državnega pravnika pride še vsa gorjupoat domačega prepira. Urednik „Slov. Nar." mora vsak dan naj manj tri trne požreti in tri kaplje strupa povžiti. V burnih časih ne manjka predmetov za uvodne Člauke. Huda je pa ob fias-h politične tišine. Tačas je treba vsa jadra razpeti, da se kolikor toliko politične sape V nje vjame. Politični uvodni članki so denes to, kar je bila agora v starih Atenah, in forum v starem Kimu. Za uvoduim člankom pride navadno dragi, dejal bi pouvodni Članek. Njegov predmet je navadno rešetanje zakonskih osnov, pa todi narodno-gospodarstvene stvari. — Za tem pride obligaten političen pregled. V njem se na kratko pove, kaj je politično-novega v državnem in v deželnih zborih, na naše stranke znani nijso bili mu poda nek listek, na kateremu so bili kandidatje, se ve da nemškutarske stranke zaznamovani ter mu pravi, „da te naj zapiše na list ker ti so kandidatje, katere bodo volili vsi Ljubi jančanje", ter ga sč svojimi zvitimi besedami posilil, da je zapisal njegove kandidate in mu je list, kakor hitro ga je s kandidati napolnil, zopet zaprl in njenu; izročil, kakor mu je zapovedal. Namestu, da bi se volilni listi po pošti na županije ali posamezno na vsacega vo-lilca razpošiljali, se je raje zgoraj imenovani pregovarjalec, akoravno nij več, nego 3 vo-lilci v Logatci, semkej pripeljal, ter si z zvijačo vne tri pridobil. Torej se vidi, da vlada vse moči napenja, da zmaga nemšku-tarska stranka, če tudi postavo prestopa. Iz \o<■*;!■■ jNkc^il 1. januarja. [Izvirni dopis.] Da nij politična stvar to razpuščenje „kranjske trgovinske zbornice" dokazovati so hoteli naši nasprotniki nem-škutarji, da bi s tem nas slepili ter prevarili. Pa to se nij dalo in to so oni odmah spoznali ter videli, ka se na njih limance tako lahko ne usedemo. Torej treba je bilo druge strune napeti, namreč vse, kar so tudi učinili, saj jim je lehko, oni so c. kr. vladni, a vlada ima moč. Bismark pravi: „Jevvalt jeht vor Recht", torej, kjer je moč je tudi pravo. Evo torej, kako se zavoljo te nove volitve godi. Prej, nego smo mi mogli izvedeti, kedaj da bode volitev, pridrdra gospod k< misar iz Postojne z legitimačoimi listi, ter jih okrog g. trgovcem nosi. Kako da se je ta gospod pri tej razdelitvi obnašal, naj dragi Čitatelj razvidi iz sledečih vrstic. Prišedši k trgovcu ga gospod k. prav prijazno, kakor še mkoli popred, pozdravi, iu še preje, ko mu list izroči, uže prične svojo agitacijo. Rekel je precej vsakemu trgovcu: saj ste mojega mnenja zavoljo volitve, ter prepričan sem, da bodete volili te (vladne) kandidate. Pri tej besedi je izlekel ven list, na kateri so oni napisani bili, torej kar podpišite, s tem si tudi pot v Postojno prihranite, kajti tja bo treba iti k vo-iitvi. Kakor tretji agitator fungiral je neki učitelj, kateri je tudi okrog pisaril, sicer on se kaže narodnega, pa „Zima" je v Ljubljani, torej morajo črni vranovi skupaj leteti, značaja pa ne moramo dosti pri kranjskih učiteljih kupovati ali iskati, ker tu je le številka mala, katera ga posede. Se nekaj : g. komisar pravil jo vsacemu trgovcu, Francoskem in Pruskem, v Rimu in Berlinu, v prekomorskih deželah, pri antipodih in v devetej deželi. — Za političnim pregledom piidejo izvirni dopisi iz vseh šestih kronovin, po katerih razkomadani udje slovanskega naroda stanujejo, iz Dunaja, Zagreba, Mudim Pešte, Iielgrada, Bosne, Prage in Peterburga. Če se vsi drugi slovenski časopisi sknpaj vzamejo, nemajo vsi skupaj toliko izvirnih dopisov, kolikor jih ima „Slov. Nar." To nij samohvala, to je konštatovauje faktičnega »tanja. — Za dopisi pridejo dnevne novosti, ali tako zvane 'notice. Mnogo nas bralcev „Slov. Naroda" najprej notice preberemo. Muogo pikantnih notic da baje več naročnikov, nego še tako diplomatično pisani uvodni članki. Kakšen prav originalen 0sa-momor"; kedaj so prišle prve črešnje in prve lastavice ; krava, ki je tele z dvema glavama po?rgla; vremenske prikazni in enake no- da se mora vsak Iegitimačni list le o jamu poslati. Ali mar res to postava terja? Jas mislim da ne. G. komisar bi morebiti rad to imel, da bi potem lehko kakega konfiioiral, ali kali? Upravičeno bi pa morda bilo, ka bi se nekoliko od njega nabranih listov konfisciralo, kajti dosti jih podpiše, ki bi rajši ne. — Tz *«*iio/W- 1. januarja. [Izv. dop.] Včeraj, t. j. 31. decembra dopolodne, o strašni burji (še psa ne bi nihče iz hiše podil) se pripelje na saneh iz Postojne v Senožeče c. kr. okrajni koncipist vitez Gutmannstbal. Na poti je moral s6 svojo lastno viteško roko prenašati sani, da je mogel naprej. V Senožeče prišedši hitro pokliče k sebi okraj' nega šolskega nadzornika in nadučitelja g. D. in bajdi k trgovcu in v pivovarno. Na obeh krajih prezentira g. Gutmannsthal, ces. kr. koncip. v polni uniformi list z napisanimi vladnimi kandidati za trgovinsko zbornfco in prigovarja, da slednjič trgovec in pivovarno knjigovodja podpišeta volilna lista. Oba sta bila iznenadjena i kedo te bi ustavljal tako lepo uniformiranemu gospodu. A zdaj ja je sram preklicati. Gospodu okrajnemu šolskemu nadzorniku in nadučitelju bi pač ne bi bilo treba omenjenemu gospodu asistirati; naj pomisli, da Pirkarjeva doba ne bo trajala vekomaj, kaj potem? Domače stvari. — (Skandali p r i t r g. volitvah) so objasneni v naših dopisih. Tako nepo-stavno se je od vladnih organov na vsej liniji ravnalo. Proti temu nobena poštena stranka ne more vspešno boriti se. — V Ljubljani so magistratui raznašalci legitimačnih listov imeli c. kr. ukaz, nikomur povedati, da bodo ti listi raznaŠani, iu da morajo od 9. do 11. vse raznesti. Precej za njimi, so hodili, vladni agitatorji. — V uradni „Laibacher Ztg." je stoprv včeraj volitev objavljena bila, torej zopet nova nepostavnost! Volitve v obrtnijski oddelek bodo 15. januarja. V ta oddelek moramo z m a g ati, ker voli polovico obrtnikov. Kdor koli kak patent plačuje, je volile c v ta oddelek. Naj torej rodoljubi pazijo, da vsaj tu ne pride c. kr. agitacija pred nami. Precej je treba opozoriti ljudij da bog varuj komu volilni list iz roke dati. — (Škandal!) Čujemo iz najzaneslji-vejih virov, da našim volilcem nijso vladni vosti bere baje filistarski svet veliko raje, nego bog ve kaj. — Za dnevnimi novosti pride prostor „javnega govorišča". Uredništvo za zadižaj te rubrike navadno ne prevzema odgovornost-. Javno govorišče je javu* arena. Iznenada se prikažeta na njem dva protivnika. Dvakrat, trikrat se na naglem sprimeta, zlasata, spehata, na tla vi žeta, po prahu povaljata, in — kakor hitro zaslišita krohot škandalaželjnega občiustva — se naglo spet spustita in vsak na svojej strani osramočena iz arene zbežita. Občinstvo je sodnik mej njima, ter tistega za zmagovalca proglasi, ki je svojega protivnika prav ../.malino'' razkožuhal, njemu kliče „Jo tri-umphe!" Na javnem govorišču se poštenje braui in napada, se hvala in slava deli in kini, napake grajajo itd. Javno govorišče je mesto za pamflete, je to za Časopis, kar je ,,gmajna" za občino. Sicer ima pa javno raznašalci niti legitimacij v roke dali, ker bo se branili vladne kandidate precej podpisati. To dokažemo. Je-H to pravna država ? — ( Rr an da te tte r contra rSlov. Narod".) Znano je, da je bil g. Brand-stetter, mariborski poslanec, ki jo hotel „SI. Nar." tožiti, enkrat propal. Vložil je potem drugo tožbo po svojem advokata dr. Ilolcin-gerjo. A odvetnik ^Slovenskega Naroda" g-, dr. MoJe v Ljubljani .je tndi zoper to novo drugo Rraudstetterievo tožbo rekuriral in zopet — zmag al. Rrandstetter „Sloven-skemu Narodn" ne more v onem dopisn glede njegovega rudniškega trgovanja z vlado nič. Vendar v tej zadevi stvar nij končana, da hoče našega bivSega odgovornega urednika zarad zanemarjene dolžnosti pred — okrajno nodnijo tožiti. — (V ljubljanski čitalnici) je bila na Silvestrov večer živahna veselica. Pevci ho naB izvrstno zabavali. Kar nam nij bilo po godn, bila je nedostatna gostilnična postrežba. Pri enacib prilikah naj goRpa krčmarica bolj poskrbi, da se ne bode moralo na vsako reč pol ore Sakati. — Tudi misel Preširnovo lepo pesen „Luna sije" — persifl10*72 zemlj. □ mdj. Azijan-ska Ruska z otoki, sladkimi vodami, aral-sk im jezerom in hvalinskim (kaspičnim) morjem pa obsega 202 619*31 □ milj. Iz tega je razvidno, da je azijanska Ruska skoro trikrat večja od evropske, ter da naš brat Rus gospoduje na prostoru, ki zavzema šestino vesoljne zemeljske krogle. — Zarad primerjave dodajemo, da avstrijsko cesarstvo pokriva prostor 11.30G zemlj. □ milj. * (Vojaki) ho se božični večer pretepali na Dnnaji, kakor to poroča vojaški Časnik. V neko krčmo je namreč prišel Ko-eevar svoje pomeranče in škatljice ponujat. Nek artilerijsk podoficir stavi, dobi, a pri tem se začne prepir mej njim in pa mej Ko-čevarjem. Iz prepira nastane tepež, da je bil Kočevar s svojim „hnch oder nieder" iz krčme pahnen. Kočevar gre na policijo. A ko gredo policaji vojake mirit, jih ti na-tepo, ter izpahajo iz krčme. Koncem zapuste i vojaki krčmo ter na ulici v kasarno grednč naklestijo vsakega policaja. Zopet se slišijo glasovi iz mej ljudstva, naj bi se vojakom nošenje orožja zvunaj službo ne dopuščalo. * (Časnikov v Parizu) zdaj izhaja 754, nekaj vsak dan, nekaj na teden, nekaj na mesec. Od zadnjih se bavi njih 53 8 teologijo, s pravoslovjem, 56 s zabavnim berilom, 58 z literaturo, filosi fiio, jezikoslovjem, etnografijo in bibliografijo, 59 z modami, 78 z različnimi obrti, (Ii) z medicino in farmacijo, 25 s pedagogiko, 17 z godbo, 24 z vojaštvom in 'marino, 18 s poljedelj-stvom in vinorejo itd. Število dnevnikov znaša 37, ono političnih „ pregledov" 11. Število provincijalnih političnih listov znaša 562. Od teh |ib je 155 vladuo ali scptenalistične popotni list in enake stvari pojejo po arijah iz naj glasovitejših oper! Zakaj se taka čast tudi oglasniku „Slov. Naroda" ne bi pripetiti mogla ? Vse to prinaša „Slov. Narod" vsak dan. Urednik, dopisatelji, korektor, stavci, ma-linisti VBi gibljejo dan na dan svoje roke, da zadovoljijo bralcem, naročnikom. Glavna stvar za „Slov. Narod" pa so, kakor za vsaki list naročniki. Mi Slovenci smo mej slovanskimi narodi to, kar je bil Benjamin mej Jakopovimi sinovi : naj manjši, gledajmo, da bodeino majki Slavi tudi naj-milejši, in to bodemo s tem dosegli, da jej ostanemo naj*.cruejši. Utrdimo stebre naše uaroduosti, katere smo s tolikim naporom po konci postavili iu mej katerimi nij najzadnji nai „Slovenski Narod", zato je dolžnost nas narodnjak, v, da ga podpiramo in mu novih podpornikov pridobivati si prizadevamo. —r. 100 legitimističoe, 81 bonapartističue, 226 pa republikanske barve. Listovi republikancev se tiskajo počez na dan v 221.730 ekseni plarib, oni drugih strank vsega skupaj 1 316.330 eksemj lanh. * (S u si i c a a 1 i j e t i k a) je po vseh krajih Evrope najbolj razširjena bolezen. M"j vsemi boleznimi terja ona na i vrč žrtev. Posebni obiskuje inenta. A i; oprani pa je tako razsir jena, je vendar nekaj podnebij, kjer je nij Tako postavimo se na Norveškem malo o tej bolezui zna. Na Islandiji in na farerskih otokih pak je popolnem neznana. Kavno tako Kirgi7i v ruskih stepah ne vedo ničesa o njej. Sploh pak v Evropi od juga proti severu pojema. ■Visi ni<;» ii iM(loiš( % a : Znpetno pro sitno gg. naročnike, da naročnine, reklamacije neprejetih listov, uazuanila o preuiembi adres, itd. vse, kar e tiče razpošiljanja lista, ne pošiljajo ureduiku ali nredništvu, nego naši „Administraciji Slovenskega Naroda", ker je pri nas medmško delo ločeno od administrativnega ali deuaruo-goHpodarstvenega. \ sem bolnim moč in zdravja brez leka in brez stroškov jio izvrstni toalesciere in Barry 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrasčonih i otrocih brc/, medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živeili, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljcnje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenec inje boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVnrzerja, g. F. V. Heneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbelbt, prof. Dr. Dedč, Dr. Urć, grofinjo Castle-Btuart, Markize de Brehan a mnogo drnzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80*000 sprieevaluv. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVnrzerja, Bonn, tO. juL 1869. RevaleBcičre Du Purry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnili boleznih, a t. d. pri kaumju, pri prisadljivem a bolebnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnein bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo prt vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) ltud. VVurzer, zdravilni svetovalec iu člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. V asa izvrstna Revalescičre j"e ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem bo 8am gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96 polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. It uro lin, ti. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalescičre du Banj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelatein, tajni sanit. svetovalec. .Spričevalo št. ?6.921. Obergimpern, (Hadensko), 22. aprila 1872, Moj patient, ki j'e uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Harry po-pulnama zdrav. Viljem Pur k ar t, ranocelnik Montona, Istra Učinki Revalescičre du Itarrv so izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik ot. 80.416. Gosp. F. V. lteneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše „ H e r 1 i n e r K I i n i s c h e \V o c h e n a c h r i f t" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabini, da je ozdra vila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bicaw (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in već hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 64.210. Markizu de Brehan, bolehaj« sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsueldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 75.877. Flor. Kollcrja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nopre-bavljenji, nespanji in bujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letno hramote na rokah in nogah i t. d. Revalescičre je 4 krat tečnoj a, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrano. V pleh »»tih pnšicah po pol funta J gold. 50 kr funt 2 gold. 50 kr., 2 um ta 4 goid. 50 kr., 5 fun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 'J6 gold. Koval-.:*« i.-i'. Pisouiten v pušicab a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 60 kr. — R»valoi»oiure-Cbocolateo v prahi u v ploščicah za 12 ta« 1 >-old. 50 kr., 24 ta» 2 gold 0 kr., 48 tal 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta tO gold., za 288 tag 90 gold., — za 576 tai 3« gobi Prodaje: Barrjr du Htrry & C o m p. oa l>u> uaji, W»llfl»eHKtu*ae »t 8, v LJubljani Ea *.t :.!tr, v kradel bratje Oboranzmovr, v Cim toirnka Dieohtl & Frank, v 4'elovoi P. Birn oachor. v Lonci Ludvig Mtillor, v naiibon M. Morič, v Mcirana J. K Uookh»nBiin, v /.»grebu v lekarnici usmiljenih sester, v ('er-novleab pri N. Šnirhu, v Oaeku pri Jul. Davidu, lekarju, v < .ruden pri bratih Obcrrauzme yr, v TvuieAvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. 11 al ter ju, p.ahor v vaoi Htm pri dobrih le Carjih m špecerijskih trgovcih, rudi razpošilja du lajaaa biia na vso krtijo po poatuU; u.kaznioab hu* povzetjih Dunajska borza 2. januarja. (Izvirno telegrafično poročalo..* Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld. 85 Fnotni drž. dolg v srebra . 84 „ 90 1860 dri. posojilo.....111 , 50 Skkette narodne banke 1001 „ — itredune akcije .... .27 B 50 London........no „ 50 Napol..........8 „ 89 c a. stalni.......5 „ 24 Srebro .... . . . r 4 .ho kr. m Alojzij Zechner si jemljo čast, vsled odstopa in prepusčonja dosedanje „kavarne Evropa" vsem svojim p. t. gostom in prijateljem za mnogobrojno, prijazno obiskovanje izrekati najiskrenejšo zalivalo. Ob enem prosi Karel Simon, kot podvzetnik to kavarno uljudno, dosedaj mu izkazano zaupanje obraniti tudi bodočno. Njegov prvi nalog bode, ustrezati v vsacem ogledu Čestitim gostom po svojoj moČI. (1) Črna Itava tO lir. S odličnim spoštovanjem Alojzij Zechner. Karel Simon. Naznanilo. Podpisani uljudno javlja, dajo od 1. januarja 1H75 provzel „kavarno Evropa" v bvojo vlastno režijo. Izborna, solidna postrežba in s posebno dobro kavo in finimi likeri so bodo vedno ustrezalo p. t. gostom. (2—1) S odličnim spoštovanjem Karel Simon. Najnovejše sIovciimIic F. CimperfflanoTB „Pesni" obsegajoče 274 strani mali 8 0 so po <*01<»*. dobivajo v sledečih bukvarnab: v Ljubljani Kleinmayr & llaiuberg, (liontini, klen-, ličreher, Tili, „Narodna tiskarna"; v Gorici: K. Hochar; v Celovcu: Ed. blage!; v T ratu: 0. H. Nehiinpf; v Ptujem: VY. Plan ko; v Colji: K. Sochar; v Mariboru: „Narodna tiskarna". (143—iti) ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O Gabriel Piccoli. lekar „k angelju" v Ljubljani, dunajska cesta, priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane zdravniške droge: AnatherinOVa UStna V0da ili ZOl>Ili prall. Od vsake zobne in ustne bolezni obvaruje vsakdanje rubljenjo moje n mojega zobnega prahu, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojači zobno meso, da se odpravi gobasto zobno sape in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki je zobi i (70—26) ustne vode meso, da se ohrani zdravi duh glazuri tako nevaren. Ona lin*«* UMtnc vode »O kr., Mknllju. zobnega pralni IO kr. I/ili i.i Iv l/j C llinC3 lil C_ oliC*. Najboljši dozdaj znani želodčni liker; jiospeii cirkulacija, olajša prebavljivost, in poda različnim organom in Členom nova moč in novo življenje. Ona Muh« HO kr. NeZHlOtljiVO SredstVO |>l*Oti Ilir/Jici, gotOVO sdravt pro« vsaki prcnehovalni bolesni. Uspeh mojega zdravila je pa Iskulena istina, in vsak bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se hode vesel prepričal, daje najkrepkejše in naj« gotovejle sredstvo /oper mrs I i oo mej vsemi dozdaj znanimi. IIunii kimlu hO Ur. 1 RIVO HOr> <\sk0 UOrŠeVO JHrilO Olje, naravnost Is Bergen« v Norvegijl naročeno. Posebno so rabi to bergonsko dorlevo olje proti revmatičnim bolečinam, protinn, predvsem pa proti IkrofeJjnom, proti sušici, kroničnim Isou-Hčajeiii na kozi m nervoznim bolečinam. 4'cuu orlgiiiitlnc fluš«* no kr. Pravi Seidlitzevi prah, itueat7oii. Pravo borovniško žganje s soljo, inasasokr. PaglianO-sirUp iz Plorenee, i basa i gold. " Voda lailCasterske lilije. i.uiu»Hter*h i,iij.Mat<»«j Izubijane >i« zgora htio/orane droge, kakor (udi na vse druge zdravila set.