34. MIho. U LJubljani, v petek, H. februarja 1909 XLU. leto. .Slovenski Narod" velja: t Ljubljani na dom dostavljen: telo leto.........K 24 — pol leta.........» 12*— Jetrt leta.........9 6 — na mesec ........ 9 2*— v upravnlštvu prejeman: celo leto.........K 22*— pol leta........., 11-— četrt leta..........5 50 na mesec........- 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (1. nadstropje levo), telefon št 34>. Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. „Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25 — pol leta.........• 13*— četrt leta........., 650 na mesec.........„ 2*30 velja pojpošti: za Nemčijo: celo leto.........K 28"— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka, upravništvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 85. V skrajno opoflcljo. Novo ministrstvo je imenovano. Te '.Ministrstvo so samo proglaša za vlado mirn, a s tisto pravico, kakor so v minolih časih govorili Auer-spergi, Lasserji in Giskre, da so njih vlade Slovanom pravične. Novo Bie-nerihovo ministrstvo ima očitno od-ločeii protislovanski značaj za južne Slovane pa je eksistenca tega ministra že zaradi oseh naueuega in mastni Stiirgkha in pravosodnega ministra ELochenburgerja naravnost provokacija in žaljenje, na kar morajo jugoslovanski poslanci odgovo riti z najskrajnejšo opozicijo. Nova vlada se imenuje ministrstvo mini. pa ima v svoji sredi može, ki so osiveli v najsrditejšem ho in zoper slovenski narod in so temu narodu storili toliko zla, kolikor so sploh le mogli; novo ministrstvo ima smelost trditi, da bo pravično, pa izroči delitev pravice Stiirgkhii in Hn-chenburgerju. Kaka politična misel, kaka Ldee maitresse je pač porodila to ministrstvo.' Zaman jo išče vsa javnost to idejo. V osebah tega ministrstva ni nobenega jamstva, da bo parlament funkcioniral. Ravno nasprotno. Ose-he tega ministrstva jamčijo, da v parlamentu ne bo miru, ker je v danih razmerah prva dolžnost poslancev, da to ministrstvo Onemogočijo in obglavijo. Grožnja z razpustom poslanske zbornice je »dino, s čimer more vlada poskusiti svojo srečo. Ta grožnja zna morda kaj izdati pri nemških strankah, ki se imajo novih volitev pač bati, ne bo pa ničesar izdala pri tistih strankah, ki se jih in.a vlada bati. Bienerthova državniška nezmožnost se zrcali v sestavi novoga ministrstva. Državnik, ki hoče napraviti mir med parlamentarnimi strankami, bi nikdar ne smol vzeti v svoj kabinet tako prononciranih, politično tako kompromitiranih oseh, kakor sta Stiir«rkh in Hochenlmrger. V jugoslovanskih in čeških političnih krogih j<- novo ministrstvo naletelo na najljutejši odpor. Parlamentarna komisija zveze čeških poslancev in parlamentarna komisija slovanskega središča, sta imel] včeraj skupno sejo, na kateri se je pretresal nastali politični položaj. Soglasno se j«' izreklo, da nimajo poslanci teh strank nobenega zaupanja do vlade in sklenilo se je napram V.ladi postopati skupno. V svrho določitve taktičnega postopanja je bil izvoljen poseben odsek, v katerem so poleg drugih bivši minister dr. Pa-cak, podpredsednik Zazvorka, dr. Pldj, dr. Susteršič, dr. EĐibovieki in drugi. Xa to sejo je prišel tudi mini-ter dr. Žaček. Poprej je imel dolgo posvetovanje z ministrskim predsednikom Bienerthom. Minister dr. Žarek je imel priliko spoznati, kako mnenje vlada v parlamentarnih komisijah, reških klubov in slovanskega središča, in je to lahko sporočil ministrskemu predsedniku. Upamo pa, da češki in zlasti jugoslovanski poslanci ne bodo svojega opozicionalnega stališča samo markirali, nego. da bodo izvrševali dejanjsko opozicijo, pa makar i že pride do razpusta poslanske zbornice in do zopetne uporabe £ 14. Ministrstvu, v katerem sedita Stiinrkh in Hoehenburger, morajo delati jugoslovanski poslanci najskrajnejšo opozicijo, takemu ministrstvu ue smejo dovoliti ničesar in preprečiti morajo za vsako ceno tudi dovolitev takozvanih državnih potreb. Zopet provizorično ministrstvo ! Praga, 11. februarja. ^Narodni Listy« javljajo: Ministrski predsednik je imel dopoldne dve ui i trajajočo konferenco z ministrom dr. Žačkom, ki je prisostvoval skupni soji čeških, slovenskih, hrvaških in starornsinskih poslancev. Dr. ZaČek jo nato poročal ministrskemu predsedniku o ogorčenju in nevolji, ki so j«- pojavila pri slovanskih str,-ni kali radi sestave novega ministrstva. Proti pritožbi, da je pri sestavi ministrstva popolnoma prezrl Cehe jn Jugoslovane, se je baron Bienerth hranil z izgovorom, da so ni sploh *_rI<*H<* sestave kabineta pogajaj z nobeno stranko. Tudi dr. Biliuski in dr. Weisskirehner sta samo za svojo osebo vstopila v kabinet brez vsake obveznosti za svojo stranke. Sicer pa bo takoj sedaj stopil v s ti ko s strankami, zakaj tudi sedanji kabinet, naši ga tvorijo pravi ministri, j-1 samo provizorienega značaj«. Kakor hitro bo to mogočo, bo baron Bienertb v tretjič preosnoval svoj kabine! v smislu parlamentarne koalicije. Slovanske stranke in Bien-erthov kabinet. Dunaj, 11 februarja. Češko stranke so danes nadaljevale posvetovanje o stališču napram novemu kabinetu. Pri tem posvetovanju so bili navzoči ne samo člani »Slovanskega centra«, marveč tudi Maloru-si. Na konferenci so sklonili, da bodo vsi reški, jugoslovanski in malo-ruski poslanci složno postopali proti vsem vladnim akcijam. Za sedaj združene stranke ne bodo posegle po orožju obstrukcije, ker nočejo vzeti nase odija, da bi se zbornica razpustila. Pač pa bodo združene stranke nastopile z najostrejšo opozicijo proti vsem vladnim predlogam. Ta opo-zicionalni blok bo štel okrog 140 gkisov, ki pa bo najbrže narasel na 230 glasov, ker nameravajo združene slovanske stranke stopiti v zvezo tudi s socialnimi demokrati. Kdaj se skliče parlament? Dunaj, 11. februarja. V krogih, ki stoje v stikih z vlado, zatrjujejo, da bo državni zbor zopet sklican V2. marca, če se namreč med tem položaj ne spremeni. Splošno pa prevladuje mnenje, da je tudi /a parlamentarne odnosa je odločilen razvoj zunanjega položaja. V slučaju resnega konflikta s Srbijo je gotovo, da se parlament tako dolgo ne bo sklical,dokler bodo trajali zaplelljaji s Srbijo. Avstro-Ogrska se pritožuje proti Srbiji. London, 11. februarja. »Dai-Iy Chronicle«: javlja, da je Avstro-Ogrska izročila velevlastim noto, v kateri se pritožuje proti vojnim pripravam v Srbiji. List pripominja, da vse kaže na to, da bo Srbija pričela vojno in da namerava Avstro-Ogrska storiti resne korake, da napravi konec neznosnim razmeram na bosanski meji. I) u u a j, 1 L februarja. »Reichs-post«, list, ki stoji v intimni zvezi z vladnimi krooskuse z /i valni in rastlinami. Te jo skrbno proučil in je iz njih sklepal o sorod nih pojavih. Plod teh poskusov je bilo njegovo nadalnje delo, ki je izšlo leta 1862., »Spreminjanj«' živali in rastlin vsled udomačenja< . V tem kratkem času si je pridobilo njegovo naziranjo tolikšno veljavo, da je smelo zaklieal leta 1863. na zborovanju prirodosov cev in zdravnikov njegov mladi nćenes, jonski profesor ftrnest Haeekel vpii-čo vseh zbranih znanstvenikov: »Gospoda moja, Danvin. to je danes svetovno naziranjo. Približno deset let nato je izdal Darwin drugo svoje epohalno (kdo: »Človeško pokolenje in spolni izbor« (leta 1871.), s katerim je raz tegnil razvojni nauk tudi na človeški rod. S tem je zadel pri nasprotnikih na največji odpor. Na vse mogoče načine so skušali zavijati, pačiti in izrabljati to dejstvo, da so zamegli sploh proti Darvvinu nastopiti. In še dandant^s se dobe mnogi, ki se zadovolje s takimi zabavljieami, ne da bi pri tem prečitali tudi le eno vrstico njegovih del, kaj Šolo jih poznali. visoko in mastno plačano službo ministra ter si zagotovil ministrsko penzijo. Prosil je dunajski mestni sevt, naj ga kot magistratnega ravnatelja — penzijonira. To se je tudi zgodilo. 481etni dr. \Veisski rcImer vleče sedaj lepo penzijo kot magist ratni ravnatelj in ministrsko plačo. V tem postopanju se kaze globoko socialno ume van je! — Delavski 'minister KUt je mož, o katerem še pred nekaj dnevi nihče ni sanjal, da postane kdaj minister. Bil je priprost dvorni svetnik. Se dve leti ni tega, kar je poslal dvorni svetnik in zdaj je minister. Splošno se sodi, da so mu nemški klerikalci pomagali, :la je napravil tako čudovito velikanski skok, toda to je morda le pretirano. Tolik') vpliva pač tudi klerikalci nimajo, da bi iz provincijalne ničle čez noč napravili ministra. Verjetnejše je, da je Ritf postal minister, ker ^i je pridobil veliko zaslug pri stavbah prestolonaslednika nadvojvode Prana Ferdinanda. — Naše gimnazije naj bodo i udi zares slovenske! Profesorski /bori vseh slovenskih gimnazij na Kranjskem so včeraj sklenili, da imajo v bodoče biti šolska spričevala in letna poročila slovenska, da se uvede na vseh naših gimnazijah slovensko uradovanje in da se ima tudi na konferencah učiteljskih zborov razpravljati izključno v slovenskem jeziku. — Pozdravljamo ta sklep profesorskih zborov z največjim zadoščenjem v nadi, da ne ho nikogar, ki hi si drznil izvedbo tega sklepa zavirati ali preprečiti! Ako se je že načelno priznalo, da so naše gimnazij" slovenske, potem naj tudi de faoto postanejo slovenske! — Vedno nemškutar je a je. K notici pod gorenjim naslovom se nam poroča, da so dobila vsa /no t ust ta imenike porotnikov z nemškimi do-stavnicami, ker prihajajo od dežel«, no-sodnega predsednišP, i v Ljubljani in se dostavljajo samo posredovanjem okrajnih glavarstev. Sploh SO dostavnice o porotniških zadevah, katere pošilja deželne sodni je pred-sedništvo tudi zasebnikom dosledno samonemške. Tudi imena porotnikov, katera so brezdvomiio naznanila županstva predsedništvu deželnega SodiŠCa V Ljubljani, v -amoslo-venskem jeziku, se glase v tiskanem imeniku saiiionem.ški: Johana An dreas, Mathaus itd. Škandal, da se to godi na Kranjskem, škandal pa Tudi rastlinstvo ga je zanimalo in po vsi pravici ga lahko imenujemo ustanovitelja moderne' rastlinske fiziologije, ker je posegel s svojimi bistroumnimi poskusi in opazovanjem globoko v notranje življenje in ustroj rastlin. Leta 1862. je priobčil temeljito razpravo o oploditvi pri k ukavičnikih, nadalje je v svojih knjigah razpravljal o plezajoči h in žužkojedih rastlinah, o samolastnem in medsebojnem oprnšenju, o premikanju rastlin z mesta i. dr. Zelo zanimiv je tudi leta izdani spis o geologičnem delovanju deževnikov in zadnje njegovo delo »O tvorbi oranice po deževnikih... ki je izšlo leta 1S80. Dve leti nato je podlegel 7:»l« ini Starček srčni bolezni. Njegovo trulilo no prenesli 26. aprila lota 1882. v Kritiški panteon .-.kjer le/i blizo groba 1. \ewtona. , Danes 11*. svečana slavimo torej Stoletnico rojstva tega znanstvenega velikana, a obenem petdesetletnico njegovega najvažnejšega dela, ki je bilo odločilno za bodočo smer vsem prirodoslovnim vedam. Ta jubilej si je izbral s\ etovnoznani učenjak Er-nest Haeekel, ki je kot 331etni mož javno nastopil za Darvvina, da se kot 741etni starček \>o dolgotrajnem in plodonosnom delovanju poslovi na jenskem vseučilišču s predavanjem o l)arwinu od javnosti. tudi, da slovenska županstva samo* nemške dostavnice sprejemajo in da jih slovenski župani in porotniki podpisujejo. Kaj nam Slovencem preostaja I Zavedna samopomoč ali pa — nemško posestno stanje! Županstvom in zasebnikom odločitev ne bo težka, pričakujemo pa, da ne sme biti — sramotna! — Dosledno germani/araivie vrši v področju tržaške železniške direkcije. Tiskovine so nemško-la-ško-slovenske. Izpolnijo naj se pa vozni listi in druge tiskovine še loli-krat s strani stranke slovenski', vsa potrdila, obvestila, sprejemni in vložni listi se izpolnjujejo vkljub temu samonemški s strani tiradništva*. Samo na izrecno zahtevo dobimo slovensko izpolnitev. Za danes zadostuj to, prihodnjič pridemo s pozitivnimi slučaji. Mirno trpeli pa teg;! ne bomo več! — Pri kasači jskem dvoru na Dunaju se bo 19. t. m. vršila razprava o ničnostni pritožbi suspendiranega notarja Mate Hafnerja proti znani razsodbi novomeškega sodnega dvora, ki je tega imenitnega notarja radi hudodelstva goljufije obsodil v večmesečno ječo. Pri malenkostni pazljivosti in pretirani obzirnosti, ki se je napram obtožencu pokazala pri glavni razpravi v Novem mestu, j" izključeno, da bi imel kak ničnostni razlog stvarno podlago. A tam, kjer neha v Avstriji moč pravice, so začne politika skritih vratio. Klerikalni pristaši so naročili poslancu dr. Hočevarju, da napne vso moči, da se Mate Hafner rehabilituje. V koliko se jo dr. Hočevar odzval temu vabilu, ki so protivi odvetniški časti, še ne moremo vedeti. Počakamo izid razprave. Kakor se euje, se klerikalci vesele, da je j »oskrbljeno, da bo 19. t. m. sodil slavni poljski senat«. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto se igra drugič kot predpustna burka Hennen^iiinova burka »Sladkosti rodbinskega življenja«, ki jo občinstvo že prvič izborno zabavala. Ker se mota absoivirati še mnogo repertoirja, so opozarja č. občinstvo, da se igra ta burka le še v soboto. V torek in petek se poje opereta »Maseotte«, v nedeljo, dne 21. t. m. popoldne jo operna ljudska predstava za gosto z deželo ter so v prizori opera »Zrinjski«; zvečer pa se igra prvič Sobillerjeva klasična drama »Viljem Teli*«. Na pustni torek popoldne se igra burka »Ugrabljene Sabinke«. Slovensko gledališče. Naše gledališko občinstvo je razvajeno, zahteva edino le se oper ali kvečjemu operet, in to je pač povod, da suoči gledališče ni bilo tako polno, kakor sicer, dasiravno so i»i 1«• -Sladkosti rodbinskega življenja« prav prečno izbrane za sedanji predpustni čas. Ni bogvekaj na tej francoski burki, razpor med mladima zakoncema, nesrečno posredujoči striček-samec, ki hoče z mladima uživati sladkosti rodbinskega življenja, »tašča«, kakršne nas bog obvaruj, tast, po njej dresiran do karikature zakonskega moža — vse nekaj precej vsakdanjega, ali vendar je porabil francoski pisatelj to vsakdanjost tako spretno, da so moi a občinstvo smejati do zadnjega, in s tem je vendar glavni uspeh burke dosežen. Tako tudi našo občinstvo ni prišlo snoči iz smeha, prigodilo si1 je celo, da je ploskalo oh odprtem odrti. Priznati moramo, da so je igralo izredno gladko in da so bili igralke in igralci mestoma v resnici prav dobri, pred vsemi gosp. N n č i č v vlogi mladega zakonca, ki se bori za svojo moško čast proti silnemu navalu tašče in svoje lastne ženico obenem. G. Toplak kot dobri striček je imel prav srečne momente in g. Danilo kot še vedno življenja željni de Cecicourt zasluži prav izredno pohvalo. Dober je bil g. D r a g u t i n o v i 6 kot pohlevni zakonski možiček, ali bil bi lahko boljši, posebno v začetku. Ga. Dragu t i n o v i č e v a je igrala zlobno taščo z veliko ljubeznijo in gč. K a v-e k a se je potrudila doseči.^«4a »vzor«, kar se ji je večinoma tudi posrečilo. Gdč. B e r g a n t o v a , ki jo nadomestovala obolelo gdč. \Vin-terovo, se je vživela prav dobro v svojo vlogo »umetnice po poklicu« in g. M o 1 e k kot sluga je bil prav na svojem mostu. Celotni vtisek — odkritosrčno povedano: dejanje se je vršilo v Ljubljani, ne pa v Parizu; o jeziku, izgovoru, na katerega pravilnosti je zgrajen marsikateri dovtip, ki ni prišel do veljave, pa z ozirom na razmere rajši molčimo. Sieer pa so jo občinstvo izborno zabavalo in upamo, da repriza v soboto napolni gledališče. Trgovski plesni vence* bo v soboto, dne 13 t. m., v veliki dvo rani „Narodnega dmmaw, nakar še enkrat opozarjamo. Ce bi kdo po na-k luč j u ne dobd vabila, naj ga blagovoli zahtevati pri plesnem odboru. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdkah Gričar & Mejač. Ivan Ko-stevo in Vaso Petričič. Čisti dobiček je namenjen podpornemu zakladu slovenskega trgovskega društva „Merkur". „1. veli i ples narodnega de- lavs|va"i katerega priredi N D. O. na pustno soboto, dne 20 i m, v gorenjih prostorih „Narodnega doma", vzbuja v vseh krogih ljubjanskega narodnega občinstva veliko zammanja. Odbor in veselični odseki jako živahno in vsestransko delujejo, za zabavo in razvedrilo bode torej vseskoz pre skrbljeno, rediteljev naloga pa bo, da se bo vsaki želji in morebitni pritožbi slavnega občinstva ustreglo in zadostilo. Prireditev obeta postati eca najlepših v letošnji predpustni dobi in to v vsakem ozira, delavna organizacija pa zasluži vsestranskih sim-patij in podpore vsega naprednega občinstva. — 20. februarja torej v „Narodni dom". Deželno društvo c krv pisar nišk h cfic jactov in pomočnikov za Kranjsko v LJubljani priredi v soboto, dne 13 t. m . v meščanski pivarni g. Dekleve n« Sv. Petra oesti št. 47 zabavni večer s plesom. Vabijo se vsi Člani in njih rodbine ter njih prijatelji. Državno podporo dovolilo je šolsko ministrstvo za leto 190$ v znesku 500 K v svrho prireditve raznih strokovnih predavanj in razmotri vanj pedagogičnih vprašanj, povodom okrajnih šolskih konferenc in učitelj skih shodov. O tem so se obvestili zastopi okrajnih šolskih svetov pri stavkom, da se do 1. maj ni k a javijo predavanja z navedbo vsebine, kraja in časa kjer se vrše. Mrtvega so našli v hlevu posestnika Martina Marinka iz Spodnje Šiške, bivšega posestnika pri Sv. Martinu pod Šmarno goro. Mož se je že v j v;trn napil, šel v hlev, da bi se prespal in je ondi umrl. Zadela ga je bržkone srčna kap. Državna podpora« Ministrstvo je dovolilo, oziraje se na izjemno slabe rszmere, prispevati k plačilu že dograjenega vodovoda v Dola in Be licem vrhu še naknadno podporo v znesku 165 K in 484 K, kateri zneski so se po poštno-hranilnem uradu do- tičnim občinam nakazali. Z enakimi zneski je prispevala tudi dež vlada. Javno srečkanje dovoljeno je prostovoljnemu gasilnemu društvu v Stari Loki, politični okraj kranjski, v dobrodelne namene s prodajo 1000 srečk po 20 v in izključitvijo denarnih in monopolskih dobitkov. Is fratarske tare. Vsak pošten čiovek ve, zakaj je prižaioa v cerkvi, namreč da se razlaga z nje božja beseda. Pri nas pa temu ni tako. Župnik Brajeo jo je čisto spremenil. Spravil se je sedaj na djake in jih prav z lepimi priimki obklada. No pardon, župnik v svoji lastni osebi jih ne, nima poguma, zato pa dobi iz Loke nekegi kapucina, ki sliši na ime Bonaventura Od božje besede ne pove prav nič, nasprotno pa stresa z rokava različne psovke, ki se za olikanega Človeka ne spodobijo. Smrkavoi in cuniarji, visokošolska suknia itd., to gode v eno mer. Jaz mu pa povem, da se naj pazi in voz božje besede počasi vodi, da se ne obrne. Pazi naj kaj govori, da sa ne bode ujel. Besede „-si ki so pri sodniji so sami smrkavoi, jaz se nobenega ne b jim" niso bile premišljene. Splch se pa jaz ne zmenim, kaj blebeta, beseda „cunjaru pa je za njega bolj primerno kakor pa zame, pa o tem dovolj. Odgovorim pa še „Domoljubovemu" dopisniku. Dopisuu mi očita, da zabavljam čez katoliško izobraževalno društvo. Do sedaj nisem še izrekel nobene besede, povem pa danes svoje mnenje Katoliško izobraževalno društvo na Trati ni vredno počenega proda. Zakaj? 1. V:J knjig so sami „Schundromani" torej to je zanič, ven s takim berilom. 2. Kapucin je rekel dobesedno: „vse knjige ljubavne vsebine morajo v ogenj, turej bumrova kujižnioa kaj boš sedaj naredila. To naj bo potem izobrazba, o sanota simplieitas." Po izobrazbi hlepite, pa drugega vam ni mar kakor opravljanje, kaj ne, „vzor možje". Tj je opravljalno društvo, ne pa izobraževalno. Tudi radi domačega petja me dajete, pa to nič ne de, cerkveno petje reorganizirajte pa bo dobro, da se ne bodj cerkveni pevci cb lepih jasnih večerih po kozolcih zabavali. Dopisuna pa poživljam, da se naj drugič podpise, naj bo vendar toliko spodobni. Gospod župnik, vam pa pravim, bolj če bo-dete mešali, bolj bo smdslo. Ca pa imate kaj povedati, me pa pokličite v župnišče saj veste kje stanujem, po prižnici me pa ne bodete nosili, saj so Še druga pota na razpolago, kjer s3 bomo drug-č temeljiteje pogovorili. Basta. — Franc Mezek, jurist „Sokol" V Krftkem priredi v nedeljo, 14. t. m, v goatilni&kih pro • stor;h g. Jermana plesni venček. K umora Antona Jereba iz Trebelevega Vse tri strele je dobil od zadej Eua kroglja predrla mu je pljuča in srce ter obtičala za kožo ter je zadela v rebro; druga v spodnji del života in mu pretrgala meh ar in tretja v glavo Bil je v par trenutkih mrtev. Vzrok tega groznega umora je bil mal prepir, ker je Jereb morilca terjal, naj mu plača, ko ga je pred odhodom v Ameriko peljal v Litijo in Ljubljano. — Morilec se izgovarja, da je bil v silobranu, kar g»tovo ni res, ker ga je od zadej streljal. — Tudi ta je oženjen in ima otroke. Pri sebi je imel še več pa tron in bi se bila morda Š9 kaka nesreča zgodila, ko bi ga ne bili orožniki precej dobili. Za I porotno zasedanje v Novem mesta ki se prične dne 1. susca t 1. so izžrebani za glavne porotnike: Alojzij Pisanskj, posestnik in trgovec v Sv. Križu še. 63; Anton Zavrl, posestnik v Svibnem št. 41; Martin Ma-tjašič, posestnik in župan v Risalni cah Št 39; Adolf Sohleimer, trgovec v Kočevju Št. 84; Anton Drago van, posestnik v Soršaku št. 5; Ivan Per-par, posestnik v Krušnem vrhu št 1; Anton Rudež, graščak v Ribnici št. 1; Janez Kun tari Č, posestnik v Pristavi H 4; Jakob Rižnar, župan v Rade čah št 67; Matija Škulj, posestnik in trgovec~v Bafiki št. 8; Franc Štepeo, posestnik v Žabiništ. 3; Morsober Frano, posestnik v Smuki Št. 15; Jožef Skubic, posestnik in g>stilničar v Črnomlju št 129; Janez Smuk, posestnik iz Štal št. 3; Frano Vovko, posestnik v Brezjah št 1; Jožef Ko-drič, posestnik in gostilničar v Krški vasi št. 30; M ha Smalcelj, posestnik v Zavrat^h št 20; Franc Spendal, mlinar v Dragi št. 53; Franc Zamida. posestnik v Poljanah Št. 8; Jožf-f Oswald, trgovec v KočeTJu št. 80; Anton Arko, posestnik in gostilničar v Ribnici št 56; Frano Strniša posestnik v Toplicah štev. 42; Frano Grame, usnjar v Radečah št 88; J j žef Vidmar, oosestnik v Gabrijelah št. 18; Franc Fink, pose-tnik in tesar v Buchlu pri Poblanah; Alojzij GaČ, posestnik in trgovec v Kostanjevici sfc. 65; Karel Š ajpah, posestnik in gosti'ničar v Št. Lovrencu št 2 ; Ja kob Franc, posestnik in zidarski mojster v Metliki Št. 11; Miha Strah, posestnik in usnjar v Mirni št 25; Anton Muha, posestnik in trgovec v Metliki št 224: Franc Geraldi, posestnik in dimnikar v Krškem št. 34; Frano Jarc, posestnik v Vel. Lipovca &t 5; Anton KoraČin, posestnik in klepar v Mokronogu Št. 14; Laopold Perme, nosestnik v bmarjeti št. 8; Matija Fink, posestnik v Planini št. 18 ; Marko Burgar, posestnik in usnjar v Ribnici št 120.—Za nadomestne porotnike: Jakob Mikolič, posestnik in krojač v Novem mestu št 120: Franc BjžiČ, posestnik in trgovec v Novem mestu št. 91; Smo Bergrant, trgovec v Novem mestu št. 45: Franc Bon, posestnik v Vel. Slatenku št. 2L; Janez GaČnik. posestnik v Boričevem št. 3; Franc Perko, posestnik ^n gostilničar v Novem mestu št 256; J a kob UdovČ posestuik v Črmolnic^h št. 1; Frarc VertaČič, posestnik v Ž; hovem Sdu št. I ; Jurij Picek, trg j vec v Novem mestu št. 69. Kmetijski tečaj v Št Rupertu Po odredbi deželnega odbora se priredi v času od^ 14 do 16 t. m. kmetijski tečaj v St. Rapertu s sledečim sporedom: 1.) V nedeljo doe 14 t m od 3 do 5. popoldne: pouk o ob delovanju travnikov (vodja V Rchrman). 2 ) V ponedeljek, 15. t m. od 9 do 11. popoldne: vinarstvo (nadzornik B. Skalicbv); cd 2 do 4 popoldan: gnojenje in um«tna gnojila (ces. svetnik Pire). 3) V torek 16 t m. od 9. do 11 dopoldne: kmetijsko zadružništvo s posebnim czTom na kletarjke zadruge (tajnik Kralj). Prva slovenska trgovina v Kočevju je dala narediti razglednice v prid ^Kočevskemu Sokolu". Slika je prav krasna. Na vrhu je slika mesta z napisom „Sovrainikov se ne bojte, DJih števila ne glejte*, na strani stoii S >kol pod hrastovim drevesom. Torej prijatelji sokolstva, posezite po razgledkah, ker s tem pomagate na noge „Kočevskemu Sokolu**. Glavna zaloga: Pevo & Koželj v Kočevju. Tako naprej! Dne 11. t. m smo naloždi v Kočevsko posojilnico 14 K 60 v, katere so nabrali na plesni ve selici v Banji na Kulpi v družbi so-bratov Hrvatov iz Broda. — Kočevski Slovenci. Veselioa ženske podružnice dražbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici. Piše se nam z Gorenjskega: Kdor se je udelet.il vese ice v korist naše Šolske družbe preteklo nedeljo v Radovljic*, z radostjo se je uveril, da naša reč slovenska na Go renjskem živo in veduo živeje klije. Udeležba od vseh strani Gorenjske je bila tako živahna, da je bila sicer velika dvorana g Kunsteljeva mnogo premajhna. Program je bil kratek a nad vse zanimiv. Izvirna Čarobna igra s petjem „Kazno van i škratetj ček", iz peresa našega domačega pisatelja g. Iv. Fajdige, je nad vse ugajala in nudila občinstvo mnogo zabave in smeha. Kostumi so bili okusno prirejeni in igralo se je točno in dobro. Občinstvo ni moglo prebva liti igralcev in igra k in je splošna želja, naj bi spretni igralci uprizorili, kmalu zopet kaj enacega. Igra „Ka-znovani Škrateljček je prav primerna za male odre in se bo gotovo tudi udomačila Po igri te je razvil živahen ples, ki je trajal do jutra. Gmotni uspeh je bil zadovoljiv, Čistega dobička je bilo 130 K — Živeli radovljiški rodoljubi in rodoljubkinje! Na skoro svidenje! Rodoljub. Neprevidnost Zakonskima Pa-leje pn Sv. Petru pri Postojni se je zadušd otrok, ker je požrl turšično zrno, s katerimi se je igral. V Ajdovščini priredita moška in ženska podiužaioa drutbe sv. Cirila iu Metoda v dvorani gostilne Bratino dne 14. t m veiiko predpustuo veselico s petjem, dramatično predstavo in plesom V Zagorju ob Savi bo 14 sve čana v veuai dvorani g Iv. Mii'lerja plesni venček pevskega kluba „Zagorje*. Izpred celjskega porotnega S3di6ča. Zadnje 3 dni razpravjjalo je celjsko porotno sodišče o zu&u* \a umoru v O boro vi pri Zagrebu Izmed treh udeležencev bila sta dva pristojna na Hrvaško, ter že pred zagrebškim porotnim sodUčem obso jena v smrt na vislice. — Tretji soudeleženec pa neki Ivan Neiger, kramar iz B^zeljske vasi na Štajer skem, je bil nakazan na celjsko porotno sodišče. Položaj po uradnih zapiskih je s'edeči : Ivan Neiger se ja naselil, ko je že prej na vtč krajih vsled razuzdanosti propadel s svojo krtmarjo, katero je vodil s svojo stalno priležnico Agato K uza o is Zagreba; zadnjič v Oborovem — Ž njima je hodi a že več let 50 ittna Frančiška Pekič, katera je inaea pre cej prihranjenega denaija, in je nameravala zadnja leta pri njih mirno preživeti. Dokler jima je dajala pod pore, predplačila in po-jejia, bila ž njo zelo prijazua. Toda ko sta le preveč zahtevala in je Pekič slednjič uvidela, kako l&hkoinišljeno onadva njen težko prislužeu denar zapravljata, ter vsled tega ni hotela več dajati, so se večkrat sprli. — Ostala je pri njih še nadalje samo zato, da bi vsaj del svojega denarja dobi a nazaj. — Prazna denarnica in strast do zapravljanja privedli sta pa sled njiČ Agato Kuzau do groznega sklepa, Frančiško Pekič skrivoma odstraniti in st prilastiti njen denar. Ivan Neiger, kateremu je ta sklep razodela, je bil pač zadovoljen, toda Frančiške Pekič ni hotel sam usmrtiti. Bd je nioi-i* vendar še to iko rahločuten ali p» boje*. — Agata Kuzan obrnila se je do Golubica, ljubimca svoje hčere skrajno rabijatnega in krvoločnega 0 stutfentoujRlh ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) Ne vedoe z a dogovorjeni izlet, je prišla naslednega dne kakor običajno Helena s Franekom na obisk h grofici Lici in jo tam na svoje začudenje našla večjo družbo. Grofica Liehtenberg je bila preveč ošabna, da bi bila povabila Heleno, naj se tudi ona izleta udeleži, grofica Lici pa se je še mudila v svoji oblačilni-ci. Izvedši kaj se pripravlja in čuteč, da je njena navzočnost nepotrebna, se je hotela Helena oddaljiti in se je poslovila od zbrane gospode. »Pojdite vendar Z nami. zelo nas bo veselilo.« Te besede je Heleni rekel baron Leon, ki je edini čutil, da Heleni) boli, ker je niče ni povabil. »Svojega brala pustite lako tu. saj je pod dobrim nadzorstvom in do mraka se itak že vrnemo.« Baron Leon je videl, da njegova sestra ni bila zadovoljna z njegovim ravnanjem, a njena velika odabnosl mu ni nikdar ugajala in če je le mogel, jo je kako podražil. »Nič se ne obotavljajte, gospodična,« je prigovarjal baron Leon, »moja sestra me je pooblastila, da vas povabim in grofica Lici mi bo še hvaležna, da sem to storil.« Helena, ki se je čutila tako osamljeno v salonu, kjer doslej ni nihče ž njo govoril, se je z očmi zahva- lila baronu Leonu za njegovo pozornost. Bila mu je toliko bolj hvaležna, ker se ji je zdelo, da grofica Lichtenberg ni zadovoljna, da je njen brat nastopil v njenem imenu. Toda povabila si vendar ni upala sprejet i. »Ne morem, gospod baron,« je rekla z glasom, ki je izdajal, kako rada bi šla, »ostala bom tu pri malem grofu.« »Ne, ne,« je ogovarjal baron L«*on in pohitel je k vratom oblačil niče ter nanje potrkal: »Grofica Lici,« je zaklical, »ali sem prav storil, da sem gospodično Heleno povabil, naj gre z nami .; Grofica Lici je bila s svojo toaleto že gotova. Stopivši iz oblači 1-niee je pohitela k Heleni: »Vi greste na vsak način z nami,« je odločila kategorično Helen.', ki se je tako rada uklonila temu ukazu in ni ugovarjala z nobeno besedo več. Družba aristokratičnib dam in gospodov se je odločila, da pojde po Študentovskih ulicah na Grad in da se vrne po drugi strani skozi Flori-janske ulice v mesto. Ko je ta glasna in vesela družba zavila v Studen-tovske ulice, je Heleni kar vroče postalo. Ljudje so hiteli k oknom in z odprtimi ustmi zijali na to elegantno družbo, od katere se je Helena s svojo preskromno obleko tako čudno razlikovala. Cula je tudi od tod in od tam kako opazko in končno je zagledala pred hišnimi vratmi študenta Bernarda, ki je bled kakor zid strmel vanjo in s sovražnimi pogledi meril barona Passa, ki je korakal poleg nje. Ozrla se je na okno svojega stanovanja, na tisto okno, s katerega je tolikrat občudovala grofico Lici in barona Spinettija, in ko je na drugem oknu zagledala svojo sosedo, ki je v nemem strmljenju gledala nanjo, jo je pozdravila z očmi. »Kaj vas zanima na tej stari podrtiji t« je vprašal baron Pass, ki ni slutil, da je Helena tod doma. Za trenotek Helena ni vedela, kaj bi odgovorila, potem pa je rekla pogumno: »Tu sem prišla na svet in tu prebivam .še zdaj s svojim očetom.« Komaj je izrekla te besede, ji je bilo žal in žal je bilo tudi baronu, da jo je vprašal, kajti mislil je, tla se ne spominja rada svojega ubo-štva, doČim je Helena mislila, da izgubi kdo ve kaj y baronovih očeh, če prizna svoje domovanje. Toda baron Pass je cenil njen ponos, ki se je pokazal v njenih besedah in potrudil se je, da bi jo še l>olje zabaval. Gredoč navkreber, je družba nevajena takili strmih potov, malo govorila. Helena je imela torej časa, da se je bavila s svojimi mislimi. Te so hitele naprej. Radovedna je bila videti tisti krivnostni kraj, kamor sta grofica Lici in baron Spinetti še pred kratkim delala popoldanske izlete, o katerih ni razen nje nihče v družbi ničesar vedel. Baron Spinetti je družbi najprej razkazal ves Grad. Občudovali so razgled na vse strani, se divili planinam in obžalovali Barjane, se šetali pod drevesi in se podili po travnikih ter končno krenili na stran stare zvonarne, kjer je v soseščini ležal vrt, ki ga je imel baron Spinetti v najemu. Dohod do tega vrta je bil mogoč od dveh strani, a ležal je tako daleč od sosednih hiš, da je bil skoro neviden, kajti pot je bila slaba in vrt okrog in okrog ves zarasel / visoko živo mejo za leseno ograjo. Vrt je bil v zadnjih tednih popolnoma zapuščen. Odkar je grofica Lici ustavila svoje* izlete, se baron Spinetti ni več brigal za ta vrt. Cvetlice so že ovenele, na potih je rasla trava, grede so bile prerasle s plevelom, a poznalo se je še, da je bil ta vrt pred nedavnim časom še vestno oskrbovan. Ko je baron Spinetti videl t,o zanemarjenost, mu jo postalo žal za žrtvovane stotake in jezno je pogledal na grofico Lici, ki je tako neusmiljeno podrla vse njegove nade. Upal je, da bo ž njo na tem vrtu, v leseni, a lepo prirejeni lopi, kjer so zdaj prek in prek visele pajčevine in so taborili vrabci, preživel nebeške ure sladkega ljubezenskega razkošja, a dosegel ni drugega, kakor da je mogel s silo ujeti nekaj poljubov. Grofica Lici je uganila, kake misli trpinčijo barona Spinettija in ker je znala biti z odslovijenimi če-stilei ne le brezobzirna, nego tudi neusmiljena, je z vsakovrstnimi vprašanji barona Spinettija kruto trpinčila. Hotela je vedeti, kdo j«' nik vrta in čemu je vrt tako priredil in nasadil toliko lepih cvetic, ko ga je potem zopet popolnoma zanemaril. »Kakor bi si bil priredil ljubezensko gnezdeče za nedovoljene m' stanke,« se je rogala grofica Liri ill gledala barona Spinettija v oči. ' izvoljena golobica mu je utekla in nesrečni ljubimec je prepustil gel<>!>-njak svoji usodi.« Baron Spinetti je lajral kolikor je mogel, a grofica je vsak hip kaj vprašala in s to naglostjo sapleil« Spinettija v različna protislovju ter ga spravljala v vedno večjo zadreg«. »Ta satanska ženska me hoee namenoma osmešiti,« si je mislil Spinetti, ko je spoznal BVOJ položaj« »Vsa družba naj ve, da imam jaz t'1 vrt v najemu tako vsaj nihče ne bo verjel, če bi prišlo na dan, kolikokrat je bila ona sama tu.« Moral ie postat! brc/obrazen, o* je napravil konec manevrom grofi©8 Lici. A storil je to prekasno. * družba je bila mnenja, da si je ^P1 netti proskrbel ta vrt za ljubavii'' sestanke s kako odlično damo, ki >*' v mali Ljubljani ne more drugod prikazati; vsa družba je tudi uiril*'1 la, kdo bi mogla biti ta dama; vsa* je imel kako osebo na sumu, sam«; na grofico Lici ni nihče mislil, eaj je vendar ona sama razkrila Spind' tijevo tajnost in pripravila barona v največjo stisko. Iđoveka. Ta je bil takoj zadovoljen, «r P«Sel iz Zagreba, kjer je bival, oDOoi k niima, splaail se v spalnioo Frančiške Pekič in jo s sekiro ubil. UrrtVO 8ta potem z Neigerjem nesla na bližnji savski most, k)er sta jo -vezala, privezala približno 50 kg. te Lfe kamen na hrbet, ter jo utopila, meoar in vrednostne stvari, kar so dobili v njenem kovčku so si razde-,jj FranČiSke Pekič okoličani niso jjogrežali ker je šla itak malo med Ldi, in ter je še pred umorom A Kaz&n raznesla vest, da je odpoto-vaia k sorodnikom v Trst. Zločin so ,asledili, ko je dobil neki ribič v Savi pjeno truplo. I N eiger je tajil, da bi bil o umoru kaj vedel, pač pa priznal, ^a j© slutil, da A. Kuzan nekaj na-jnerava, ter šel v omenjeni noči vsled nekega neznano mu kako nastalega Soma na dvorišče, kjer sta mu o umom povedala, ter tudi potrdil, da I L pomagal Golub ču truplo odstraniti. Kot priči zaslišana Golubič in Kuzan sta trdovratno, kakor v Zagrebu vse zauikavala, in zvračala krivdo na četrtega neznanca. — Porotniki so vprašanj* glede najetja morilca in direktne udeležbe zanikali, pač pa potrdili vprašanje indirektne udeležbe umora, nakar ga je sodišče obsodilo Da 6 let poostrene ječe. y radgonskem okraju so prek murski (ogrski) Slovenoi pokupili v zadnjem času 89 posestev. Nemci sedaj po svojih listin tožijo, da bo kmalu poslovenjen ves radgonski ok'sj, Radgona sama pa bo ostala jezkuvni otok, ako se kot protitežo proti prekmurskim Slovencem ne bo skrbelo, da se bodo v okraju naseljevali Nemci. Pazite na petrolejske sve- tiljke. Jako nevarno je, če se prevrne goreča petrolejska svetiljka. — Olje se namreč hipoma vžge in razlije po sobi, tako da je naenkrat vse v plamenu, in vsaka rešitev nemogoča. Do eksplozije pride tudi labko, če se svetiljka ugasuje s tem, da se piha od zgoraj skozi edinder proti plamenu, posebno če se preje plamen ne cdsdje — Na ta način dobili sta težke opekline do obrazu in rokah delavka Marija Lah in njena hčerka iz Žič pri Konjicah. Obe so odpeljali v celjsko bolnišnico. — Postavljajte torej svetiljke na varna mesta iu bodite previdni ž njimi, ko se vendar lahko pripeti včasih pri najmanjši nepazljivosti veiika nesreča. Z vrelim kropom se je polila 51etna deklica Manja Ž?ab v Gradcu vsled neprevidnosti otroške varuhinje, ter je vsled dobljenih opeklin umrla. — Sodišče je kaznovalo varuhinjo s 14dnevnim zaporom, vkljub temu, da je mati ponesrečene deklice izjavila, kar ji je deklica še pred smrtjo povedala, da jo je namreč med igro njena 41etna sestrica potisnila v krop, česar varuhinja vsled hitrega padoa vkljub navzočnosti ni mogla zabraniti. Ogenj Posestniku Lovrencu Ga-šnik iz Miinega na Koroškem pogo-re]a je zadnje dni hiša z gospodar skim poslopjem. Vnela se je neka lesena stena pri peči in od tod se je ogenj bliskoma razširil. Vsled pomanj -kanja vode niso druzega rešili kot nekoliko obleke in in živino. GaŠnik je bil zavarovan za 3000 kron a škode ima nad 8000 kron. Kmetijskim potovalaim učiteljem za goriško okolico je imeno van gosp Ernest Kl a v žar, dosedaj gozdarski pristav na graščini grofa Jelačiča v Novidvori na Hrvaškem. Električni tramvaj v Gorici. Koliko se je že pi alo o tem tramvaju, ali še sedaj ne opravlja redne službe. Za gotovo je bilo rečeno, da začne redna služba pretekli teden, toda zopet ni bilo nič. Poskusi pa se vršijo dan na dan od jutra do večera že cel mesec. Sedaj pa pravijo, da še vedno ni zasigurano vzdrževanje tramvaja ter da most čez Korenj ni dosti varen. Potemtakem bodo lahko čakali v Gorici na tramvaj, da začne redno službo, še meseoe in mesec«*. Kaj takega je mogeče edino le v Gorioi pri znani skrajno zanikarni laški mestni upravi. Cigan cigana okradel Ob Soči pri Gorici je vedno polno ciganov. V neki baraki tam leži bolan oigan z nemškim imenom Huber. Mcž ima baje nekaj denarja in razne dragocenosti. Te dni ga je obiskal 21 letni cigan Anton LevakoviČ. Prinesel je a seboj tudi vina, katero je pridno točil bolniku. Pri tem pa je ogledoval okoli sebe ter iskal, kaj bi izmuznil. Ko se je poslovil, je videl ciganski bolnik, da je okraden; zmanjkala je srebrna ura in nekaj drugih reči v vrednosti okoli 60 K. Tatu je naznanil policiji. Kako pišejo uredniki »dvajsetletno latinsko kulturo11 o nas. y Trstu izhaja nek sioer malo znan aii skrajno lrredentističen italijanski listič, ki sliši na ime „Indipendente". Ta listič — okoli katerega se zbirajo ^žaške in regnikolske, takozvane „ne-odrešene duše", katerih srčna želja Je» Trst in Primorje tja do Postojne ^družiti prej ko mogoče z materjo Italijo — je bil sioer vedno smrten sovražnik Slovencev, ali na nivo tako nesramnih žalitev našega naroda, kot to dela nekaj meseoe v sem, pač prejšnje Čase ni padel. Dannadan prinaša ta irredentistična cunja o nas žaljive Članke in notioe, kjer na podel in lažnjiv način zasramuje vse, kar je slovenskega. Urednike tega lističa pač neznansko skeli v dno njih „ueodre šenihu duš, ker je posebno zadnje Čase širni svet seznal, da Trst ni samoitalijensko mesto, temveč je tam tudi Slovencev, kateri so istotam postali faktor, s katerim se mora računati. Ia ker ti irr eden ti stični mazaČi o vsem tem ne morejo doprinesti protidokazov in ker se najbrže neko liko sramujejo svoje dosedaj venomer v svet trooljene laži o čisto i talij an skem Trstu, se pa iz maščevanja po« služujejo sramotnih žaljenj, katerih bi se vsak drug le nekoliko dostojen človek ^rbnioval. „Iodipendente" od minulega ponedeljka je priobčil pod naslovom nLa funzione delle serve. — Truoohi slavi" — članek, kjer na podel, a obenem tudi oslovski način opisuje plese iu veselice v „Narod-nem domu" v Trstu. V svoji zeleni jezi — ker se na drug način ne more maščevati — pripoveduje, kako slovenska aristokracija in burž azija kupuje svojim deklam — kadar hoče prirediti kak ples — toalete po 100 K, po modi in omami ji vem kroju. Odborniki prireditev hodijo potem iskat te dekle s kočijami, jim poklanjajo cvetja in jih v plesni dvorani slave, kot da so res teke dame, kakor se človeku dozdeva po njih toaletah. — Kazni funkcijonarji, ki te plese poča-šČajo, pridejo v stike z deklo kakega svojega znanca, misleč, da vodijo pod pazduho kako damo! Mazač iz irre-dentističnega korita kvasi še nadalje razne take nesramne izmišljotine, s katerimi pečati se ni vredno, ker je vse to obenem tudi prevebka oslarija Vendar pa rokovnjaška „Indipenden-tijeva" pisava jasno kaže, kake vrste ljudje sede v uredništvu tega ultra italijanskega lističa. Po pisavi sodeč, pač ti mazači ne posedujejo nobene olike in dostojnosti, ako tudi se venomer hvalisajo in bahajo s svojo dva-tisočletno kulturo. Zdi se pa nam, da vršijo to nečedno delo iz nekakega obupa, videč, da smo jim mi najbolj na poti za uresničenje njih irredenti-stiČnih idej m naklepov. Le tako naprej, vi sinovi „dvatisočletne latinske kulture", bomo že vam skazali hvaležnost in pripomogli, da dobite v Trstu mesto univerze — nulo in še kaj drugega! Mi vstajamo ob sinji Adriji in vas je strah ! Z&to vam radi pripuščamo, da kričite, razsajate in norite, vi kandidati za — Treveso-„hotelu pri Sv. Ivanu ^ Poročil 80 je v Skednju ravnatelj ondotne pripravnice g. Miroslav Pretnar z gdč. Liziko Sancin, hčerko ondotnega posestnika, trgovca in dež. poslanoa g. Antona Sanci n-G r e j a Č a. Tržaško gledališče V nedeljo se igra v tržaškem slov. gledališču zabavna burka „Lumpacij Vagabund" ali „ Zanikrna trojica". Stavka v Trstu. V ladjedelnici društva „Stabilimento teonioo" pri Sv. Roku poleg Milja je stopilo v stavko 600 delavcev, Češ, da so ravnatelj in nemški delovodje slabo ravnali z domačimi delavci ter protežirali nemške delavoe. Ravnateljstvo je vseh 600 delavcev odpustilo iz službe Hazpečevaleč ponarejenih kron Včeraj so zaprli v Trstu Obilija Mag-nani, 26Ietnega natakarja iz Rimini na Laškem, ker je skušal spraviti v promet ponarejene krone. Kje jih je dobil, se še ne ve. V morje spuste 12 t m. v ladjedelnici v Tržiču nov parnik pa-robrodne družbe nDalmatia" z ime nom „Split", kateri prevzame nalog prevažati tovorno blago v obrežnem prometu, za kar so služile do sedaj navadne jadrenice. Nova avstrijska podvodna ladja. Kakor se poroča, spustili so v ladjedelnici Wniteadovi pri Reki srečno v morje novo avstrijsko bojno podvodno ladjo št 5. Štrajk v katoliški tiskarni v Zagrobnu Stavci katoliške tiskarne v Zagrebu so začeli štrajkati, ker jih tiskarna za stavljenje „Hrvatskog Glasa" noče plačati po priznanem tarifa. Radi tega včeraj nista i^šla „Hrvatski Glas" in „Hrvatstvo". Na smrtni postelji Ieiečf, pokojni soprogi Štefana K a niča iz Zagreba, ukradla je njena strežnioa Terezija Stibohar 46 K in veliko ženske spodnje in vrhnje obleke. — Po ovadbi Kaniča, preiskala je policija njeno stanovanje na Iličkem trgu, in našla vse pokradene stvari in tudi denar. — Človek res ni nikdar varen, niti takrat ko umira. 64 000 kron zaigral v loteriji* Iz Zagreba se nam poroča, da je bil pred ondotnim sodiščem knjigovodja O. Goppold obsojen radi po-neverjenja 64 000 K samo na 3 meseoe ječe. Tako mala kasen odmerila se mu je zato, ker se je dokasalo po hišnem zdravniku dr. Drexierju, da je bil Goppold še dolgo bolan na živoih in je bila poaledioa te bolezni nepremagljiva strast do loterije. To so dokazan; domači in prijatelji, a katerimi že dolgo ni drugega govoril kot o stavi. Tudi v uradu se je potrdilo, da je Goppold izredne svote zastavljal. Drugače je živel jako solidno in trezno. Divja maček a i Že pred nekaj časom je bila kezoovana soproga žel. uradnika v Zagreba T. Udjela radi trpinčenj a svoje krušne hčerke Nežike na 14 dni zapora. Ta kazen pa je ravno nasprotno, kakor so pričakovali, nanjo vplivala. Postala je v svoji jezi divja in neusmiljeno trpinčila in pretepala svojo hčerko. Ko se je naveličala tepsti jo, spodila jo je slečeno v naj hujšem mrazu na dvorišče, kjer je revioa gladna in trepetaje mraza stala voČ ur. Večkrat je revica jokaje v takem stanu ušla k sosedi iu milo prosila, če sme pri njih ostati. Seveda jo je čakala, ko se je morala vrniti, Še hujša kazen. Slednjič sosede tega niso mogle več prenašati in neka ga. Ana Blaskovič vzela je ob priliki od sotnosti Udjele skozi okno nesrečno deklico in jo odpeljala na stražnico, kjer jo je s primernim poročilom oddala. Uvedli so preiskavo, med katero so se odkrila najhuša trpinčenja divje mačehe. Deklica je bila po celem telesu polna ran in kar modra od zalite strjene krvi pod kožo. VeČran je bilo tudi jako težkih. Njeno trpinčenje je potrdila maožioa prič iz soseščine. — Pridržali so to zver v zaporu, nedolžno deklioo pa oddali v boljšo oskrbo. s Ciganka ]e opeharila šiviljo Milko P. v Zagrebu. Prišla je knjej z mal.m detet* m v naročju in jej med pogovorom o šiviljinem bolnem bratu zagjtovila, da pripravi zanesljivo, izvanredno dobro zdravilo, po katerem mora bratec okrevati. Prigovarjala ji je toliko časa, da ji je si vilja dala za nabavo zdravila 16 kron. Ciganka je vzela denar in med tem pobasala še zlate uhane v vrednosti 10 kron iu izginila. Žalostno, je da se še v dandanašnji dobi toliko luhko-vernih in neumnih ljudi, ki se puste opehariti od raznih mazačev in cigank. Spomini na Kern. Ljubljanski prebivalci se še dobro spominjajo, kako živahno, da je bilo svoj čas na trnovskem Kernu. Ob nedeljah, kakor ob delavnikih so bili sestanki mladih in starih le na čast iti je vem Kernu, kjer je drsalcem in gledalcem v zabavo še igrala že umrla godba realcev. Poinarančarji in smokvarji so prinesli okrepeila, ko-čevarskega krošnjarja ni nikoli manjkalo, Monte-Carlo pa so imeli vajenci pod hrastom s »prlat'urjem« in »fucanjem«. Skratka, Kern je bil koneetraeije zimske kabave. Še je Kern, a samo po imenu, sieor pa zapuščen. \a- otroci in revnejši dijaki ga pomalem še obiskujejo ter pobirata malo od njih vstopnino dve stari ženici. Ko nekega dne ni bilo teb, je hlapec Fran Dernovšek porabil priliko in se kar na svojo roko etablira! za blagnjničarja. Kdor mu je plačal, se je smel drsati, kdor pa ne, je sfrčal z ledu. Slednjič je prišel na vrsto policijski stražnik, ki je pre-skrbel, da bode nepoklicani blaga j-niear dajal obračun pri sodišču. Proda|a gozdnih drevesc. V ljubljanskem gozdnem vrtu dobe se še triletne smreke, in sioer 1000 drevesc za 4 krone. Izruvanje, zavijanje iu voznina je vračunjena. Naročila sprejema o kr. gozdarsko nadzorstvo v Ljubljani do 1. sušca t. 1. V past je prišel. K tei naši včerajšnji notioi pristavljamo, da se zabrani napačno govorjenje po mestu, da dotični tatinski brivski vajeneo hi bil pri g Zajcu, brivskemu mojstru tudi na Dunajski cesti, uslužben. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriki 42 Maoedonoev, 25 Hrvatov, 16 črnogoroev in 1 Slovenec, nazaj je prišlo pa 25 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Potnik g. Karo! Kardoš je izgubil zlat šči-palnik, vreden 40 K — Neka dama je izgubila temnorjavo boo. — Posestnik Ivan Jakopin je izgubil ponosen o usnjato denarnico z malo vsoto denarja. — Gospa Veronika Kendova je našla dve peruti za damski klobuk. V gostilni „Pri črnem medvedu11 na Rimski oesti je jutri, v soboto, domač ples. V gostilni Marčan na Rimski eesti je jutri večer domaČa plesna veselica. Domača plesna veselica v gostilni pri Moharju v Rožni dolini je jutri, v soboto, zvečer. Drobne novice. — Vsornl češki trgovci. Po južnem Ceškt.# 12 februarja 19C9. Pšenica za april 1909 za 50 kg K i? 82 Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 1 96 Rž za april „ za 50 kg K 1013 Koruza za maj . za 5C kg K 7:9 Oves za april , za 50 kg K 8 60 Ef>Utt%. Nespremenjeno aeteoroiositiffi poročilo, iiat itd nortrai *'>3 Srđ i i i 5' iruarja Caa opazo- •: *oj< barometra it S-S m Vetrovi Nebo o t mw 11. 9. zv. 729 6 1 0 ^orezvetr. dež 12. m 7.zj. 2. pop. 728 4 7284 0 4 si vzsvzh. C 0 si. j vzhod sneg oblačno 5rednla včerajšnja Temperatura 1*9« norm. 06 Padavina v 24 urah 4 9 mm. Sprejmem oienjenega mitničarja s 1 marcem 1909 v službo. Plača 60 K na mesec, stanovanje in luč prosto. Penzijonist ima prednost. Naslov: And. Mauer v Tallu, pošta Gdsting pri Gradcu 692 I Resna jfenitnn ponudba. Iščem za svejeea prijatelja, trgovca s kožami iti lastn'ka lastne strojarnice na Hrvaškem, dobro odgojeno devojko ne izpod 20 let in z nekoliko dote v svrho ženitve Dotienik je tudi sam premožen Samo resne p^nuab - pod »Bodočnost 777' uprav. ,Slov Naroda". 6 »3—3 Ura z verižico Zaradi nakupa velikih množin ur, razpošilja šleska eksportna trvdka prekrasno pozlačeno 36 urno precizijsko uro na sidro z lepo verižico za samo 2 K kakor tudi Sletno pismeno jamstvo. Po povzetju razpošilja prusko šleska razpošiljalnica 684 CH. JUNGWIRTH, Krakov 32 Za neugajajoče denar nazaj. Oddaja gozdnih sodili. V c. kr. gozdni drevesnici v LJubljat i so de oddati triletne smrekove sadike 666 tisoč sadik za 4 krone, pri čemer so že všteti stroški za iz kopavanje, zavijanje in prevažanje sadik do kolodvorov, oziroma do poštnega urada v Ljubljani. Naročila, katerim se mora obenem priložiti tudi dotični znesek, ■ sprejema c kr. deželno gozdne I nadzorstvo v Ljubljani do 1. marca. Lepa 650 2 t kredenca in stoli za obedovalno sobo se prodajo Na ogled pri tvrdki R. Ranzin ger v LJubljani, na Dunajski cesti. Dotična gospodična, ki je zamenjala 7. t. m. na maškaradl v „Unlonu" žensko pelerino 80 prosi, da jo prinese na?aj v Kolodvorska ulice si. 24. ?n Zahvala 675 -2 se sprejme tako] pri Franc Lrganu, mesiju v Cerknici Iščem 8()R O S popolno OSkrbO v boljši rodbini. Ponudbe sprejema Dragan Vu- I lakovič, hotel Union" 6si—i 1 Iftče se s L marcem mesečno s popolnoma separiranim vhodom. Ponudbe na upravniltvo „Slovenskoga Naroda". 683 I Knpl se dobro ohranjeno KOLO Ponudbe na trafiko v Prešernovih ulicah nasproti pošte. 687 i 5000 Kron zaslužila plačam onemu, U ml dokaze, da mola čudesna zbirka 600 kosov samo za 5 kron nI priložnostni nakup in sicer: Pristna švicarska pat. sist. Roskopf žepna ara, točno regnl. in ki natančno gre, 8 31 etno tvorničko pismeno garancijo; ameriška doubie-zlata oklepna verižica; 2 amer. donble-zlata prstana (za dame in gospođe); angl. pozlačena garnitura: man še tn i, o vratniš k i in naprsni gumbi; 5delni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po *ai!ij prekrasna naprsna igla s sirnUi-brujantorn; micna damska damska broza, poslednja novost, koristna žepna toaletaa garnitura; elegantna pristno tiso.', denarnica; par amer. butonov z nnit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s >6 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali V lase iz pristnih jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in nen-trpljivih pri vsaki hiši - zastonj. Vse skupaj s eleg. sist Roško r tepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5 kroa. Po povzetju ali denar naprej (tadi znamke; pošilja S. 0RBACB, svetovno razDOiilnlnlco. krakdne^a ogromnega uaktu>* ^ ^koddjMAa to nizko ceno; par moških in ,{t ženskih fevlje?, črnih ali rtav;h na trakovi b močno zhitirut podplati, najnovejše obok« dalje par moških in par 2enak:h modnih čevljev, elegantnih m lahkih. 1**1 4 |rwtl »uiito K ti 7* aarofitav »adontuje dolgost 698 Razpošiljanj«1 ^o puvz.r Izvoz čevljev KOHANE, Krakev it. 31, Ne&gajajoće rad zam najaai Vabilo na plesno veselico katera bode dne 13. februarja 1909 v vseh novo prenovljenih gostilniških prostorih na Rimski cesti 17 (prej pri »Črnem medvedu) Točilo se bode pristen ljutomerčan, bizeljec, doleDJec in istrijanec ter mengeško pivo. Postreglo se bode i najboljšimi jedili. Ostop prost. Ustop prost Za obilen obisk se priporoča Gašper Bolte 696 gostilničar in sodavičar JE»[ HOV HODNI JALOH! S Pepina Oimec in Ivanka Vičič si dovoljujeta najvljudneje naznaniti cenjenim damam, da sta otvorili w Šelenbnrtfovlh ulle»h. w imli&ft IictelA ^M^mtM. malica«- salon za damske klobuka s firmo OZMEC & VIČIČ Imeli bodeta v zalogi originalne dunajske in pariške modele ter modernizirali klobuke v dunajskem žanru in se vsekdar potrudili zadostiti vsem željam cenjenih dam. Žalni klobuki vedno v zalogi. — Klobuki za domine v izbiri. Proseč blagohotnega obiska se priporočata vdani m i Pepina Ozmec In Ivanka Vičič.' Ljubljana. *# Sv- Petra cesta štev. 8. Ljubljana. Opreme neveste 5^4 4 Domač izdelek-Zelo nizke cene. Prva in edina slovenska modna trgovina za gospode 30 er UuUlnnn, Mestni tis 19, se slavnemu občinstvu za nakup zimskega blaga naj topleje priporoča. -Zaloga velikanska - Cene brez konkurence! C. pj. ženini in neveste Jfajvecja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje itd. Cene najnižje. Se priporoča za obilni obisk in naročila z velespostovaijjem 289-8 Ji*. Čuden, £jubljana, Prešernove ulice I VfL. urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn ar „U]O0}(". Naslov zadostuje: Fr. Čuden ¥ Ljubljani. Ceniki s koledarjem tudi po posti zastonj Naznanilo. Usojomo si naznaniti slaonemu občinstvu, da Dođemo z današnjim dnem zopet pričeli točiti o našel restauraciji v uJoifouln utican 12 naše izborno »granatno pivo" ki le varjeno po lastnem načinu Iz najskrbnele karameiizlranega sladu. - To pivo osebule veliko množino proteinovlh snovi, le vsled tega iako redilno In krepimo In se zatorej še posebno priporoča rekonvalescentom In bolebnim osebam. Dobiva se tudi o steklenicah o označeni naši restavraciji, kler se tudi sprejemalo naročila na cele zabole. . . ™~2 Z odličnim spoštovanjem ^UCTjCVl OgOICI. 1. »li ska kreditna banki v Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. m k 3,eoo.ooo. Stritarjevo d lice štev. 2. r«sK^m*vaam fo«d Wd sprejema tlom M kallZiCO in MM tokoti riCv« ter jih obrestuje Od dat »logt pO £Utlh II O asi ■ 14-17 4 papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Izdajatelj in odgovorni urednik R a s t o Pnstoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 1Y