IzbaJa PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE 'M Uredn(Akt In upravnliki pruclorl. SB57 South Lawndala Avo. Office of Public*tion: . MB7 South Lawndale Av% Teiephooe, Kock w «11 MM Cene Usta Je 16.00 th« Act e« SSLSVSS CHICAGO 23, ILLm ČETRTEK. 17. AVGUSTA (AUOU8T 17), 1044 ' SubecrlpUon »6.00 Vearfr ŠTEV.—NUMBER lil * AccepUnot for malling et special rete of poetaga provtdod far to erctlon 1103, Act of Oct^lOlT^euthortird on June 4. 1918. : ■ Nadaljnje zlvezniške čete se izkrcale v južni Franciji Zavezniška invazijska sila raztegnila mostišča na obrežjih južne Francije in začela prodirati proti severu. Cez sto milj dolg pas ozemlja med Marseillem in Nico pod zavezniško kontrolo. Odpor Nemcev v Franciji se krha pod f udarpi. Ameriški in britski letalci vrgli čez 8000 ton bomb na nacijske letalske baze v Belgiji in Holandiji ter nemška mesta.—; Ruake kolone prekoračile reko Biebrzo v prodiranju proti Vzhodni Prusiji.—Ameriške bombe potopil* tri japonske Zamike Siockholm, Švedska, 16. avg.— Poročila iz Berlina se glase, da so se nadaljnje zavezniške čete izkrcale na ozemlju južne Fran-Bje med Toulonom in San Re-mom, italijansko luko, vzhodno od Niče. Rim. 16. avg.—Ojačene ameriške in francoske invazijske sile so prodrle osem milj daleč na 40 milj dolgi fronti med Can-nesom in Toulonom, dočim so letala pripeljala več tisoč vojakov ozadje fronte. Nemci uničujejo pomole in druge naprave v Niči, Cannesu in St. Tropezu. Radio Alžir poroča, da so zavezniki zasedli Cannes in Croix des Gardes. . ^ Rim. 16. avg.—Zavezniške čete, med temi ameriške in francoske, ki so invadirale ozemlje južne Francije včeraj zjutraj med Marseillem in Nico, so raztegnile mostišča na obali skoro brez odpora s strani Nemcev. Zdaj prodirajo proti severu z namenom spojitve z zavezniško silo v severozapadni Franciji. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da ao ameriške in francoske iete okupirale otoka Port Cros in Levant, deset milj od obrežja, in rt Negre na celini, 28 milj vzhodno od Toulona, velike francoske luke mornarične baze. 125 milj in dolg pas obrežnega ozemlja med Marseillem in Nico je pod kontrolo zavezniške sile. Ameriški letalci, ki so izvršili polete nad obrežjem južne Francijo, so povedali, da niso nikjer opazili koncentriranega nemškega odpora proti zavezniški inva zijski sili. Ameriška motorna vozila drve po obali. Uradno poročilo pravi: Na obrežjih julne Francije", kjer so se izkrcale zavezniške čete, so vojne operacij^ uspešne. Poleg vojakov so v akciji oklopne in motorne kolone. Mostišča so bila raztegnjena v teku operacij. Naša letalska sila kontrolira ozračje. Nekateri hribi v ozadju so v naših rokah. Konvoji stalno odhajajo in prihajajo letala so pripeljala več tisoč padalcev, ki so se spuatili na tla v ozadju nemških utrdb." I' rotila govore o demoraliza-nji med nemškimi vojaki. Ti se podajajo v trumah, kar Je posledica rušenja nemških črt v seve rozapadni Franciji. Vojaki se za-v«*dajo, da je polom Nemčije blizu. Zavezniški etan v Franciji. 16 ;iV« Dasi se je polovica nem-sile izmuznila iz pasti v koridorju med Falaisem in Argen-tanom, ki se je zožil na devet " ilj se tam nahaja še okrog 50,-"'M> vojakov nemške aedme ar katerim preti uničenje 'Hpor nemške sile se krha pod udarci zaveznikov. Čez pet tisoč NVmeev se je podslo v zadnjih 'M 'n^h. Zavezniki so okupirsli Eps ."b cesti, ki vodi iz Falsisa '"idon. Britske in kanadske s" hi lis jo Vassyju, nemški ' ki trdnjavi Prve so dospe ' točke,-ki Je oddaljena samo rtnljo od trdnjave . (»«neral Lhiright D Eieenhow i rbovni poveljnik zavezniške "v« rozapadni Franciji, je d* vojne operacije prlha 'adnjo fazo in da bo nem nI* kmalu zdrobljena London. 16. avg.—Tri tisoč ameriških in britskih bojnih letal in bombnikov je vrglo 8000 ton razstrelilnih in zažigalnih bomb na nemške letalske baze v Belgiji, Holandiji in Nemčiji. Drugi roji letal so istočasno bombardirali Berlin, Kolin, Wiesba-den, Frankfurt, Wittmund, Zwi-schenahn, Wechto in Handorf. Rim. 16. avg.—Na južnovzhod-ni strani Pontedere so se včeraj vršili spopadi med ameriškimi in nemškimi vojaškimi stražami, v vseh drugih sektorjih italijan ske fronte pa je nastal odmor v operacijah. Nemške topniške baterije so prenehale z bombar diranjem Florence. London, 16. avg.—Moskva poroča, da so ruske kolone prekoračile reko Biebrzo v severnem delu Poljske in začele prodirati proti pasu nemških utrdb v bli žini Vzhodne Prusije. Ruski le talci so metali bombe na nemške vojaške koncentracije pri Graje wu, dve milji od meje Vzhodne Pruaije. Tretja sovjetska armada na severu prodira naprej v južni Estoniji. Približala se je železnici Tallin-Rigs in izgleda, da bo proga te železnice kmalu presekana. Pearl Herbor, Havaji. 16. avg —Ameriški letalci ao bombardirali Japonske baze na otokih, ki leže severno ln južno od Toki j a in v centralnem delu Pacifika Admiral Chester W. Nimitz je naznanil, da so letalci napadi: tudi japonski konvoj v bližini Kurilskih otokov in da so bom be potopile tri parnike, šest pa poškodovale. Patton poveljnik tretje armade Senat potrdil povišanje generala ruski načrt predvideva kontrolo velesil Uporaba oboroiene sile za vzdrievanje miru SKLEPANJE SEPA-RATNIH POGODB Washln0ton. D. C.. 16. avg.— Ruski načrt gVede organiziranja povojnega miru predvideva kontrolo v rokah velaail, ki bi uporabljale ailo za preprečenje agresij v bodočnosti, je vzbudil zs-nimanje v tukajšnjih uradhih krogih. Načrt ja morda ključ do sovjetske zaščitne politike. Načrt je uključen v analizi po lomov Lige narodov in predlogu za ustanovitev nove svetovne organizacije in je bil nedavno objavljen v Zvezdi, glasilu ru skih pisateljev, ki izhaja v Le ningradu. Doapel je v Moakvo nekaj dni pred uradnim doku mentom, ki pojaanuje sovjetske ideje o svetovni organizaciji. članek, vaebujoČ analizo, je podpiaal neki N. Malinin, ki ni drugače identificiran. Nekateri sodijo, da je ima psevdonim ka Civilna uprava v rancoskih krajih Amerika podpiše dogovor z odborom Waahington. D. C.. 16. avg. Amerika bo kmalu podpisala dogovor s francoskim narodnim odborom, Čigar predsednik je general Charles de Gaulle, se glasi naznanilo. V smislu dogovora pridejo civilne uprave v osvobo-enlh francoskih pokrajinah v področje odbora. Doznava se, da bo Velika Britanija tudi podpisala Sličen dogovor z De Gaulovim odborom. V imenu Amerike bo dogovor podpisal general Dwight D. Ei senhovver, vrhovni poveljnik zavezniške sile v Evropi, v imenu Velike Britanije pa zunanji minister Anthony Eden. Eisen-iower obdrži vrhovno oblast, dokler bo trajala vojna v Franciji. Dogovor nima značaja J****1" I n^egrkomiMrj"a'"in ^sTanika ' ne Potrebuje potrditve I ^fSungtoau. w Je bil več let ameriškega senata. Možnost £ entJnt Rusije pri Ligi na- da bo glavni stan generala De Ig ženevi. 0p je znan kot Gaulla premeščen iz Alžira, A- k kolekti;ne Zft4čite. frika, v Francijo, po podpiau ■ k nekega načrta Belgijski kralj odveden v Nemčijo Nacijske avtoritete ignorirale proteste London. 16. avg.—llelgijaki kralj Leopold je bil odveden v Nemčijo 6. junija, na dan, ko so zavezniki invadirali Normandijo, so izjavili belgijski krogi v liondonu i\H podlagi poročil, ki so jih dobili iz zanesljivih virov, rov. Vse se je izvršilo v taki naglici, da Ve kralj ni mogel niti posloviti od svoje žene in otrok. Leopold je hotel videti svoje otroke, ki so bili v gradu pri Ciergnotu, provinca Namur. Nacijske avtoritete so izjavila,' da jih bo lahko videl, če pridejo v Laekcn, kjer je kralj bival pod policij8kim nadzorstvom. Otroci so prišli tja potem, ko je bil Leopold odveden v Nemčijo. Nacijske avtoritete so ignorirale proteste promintjntnih Belgijcev, med katerimi je bil tudi kardinal Van Roey, proti depor-taciji Leopoldove žene in njene matere v Nemčijo. Obe sta bili dva dni Nemčijo. Domače vesti Padel a cerkve Joliet, lil,—V torek, 15. avg.. se je tukaj ubil Frank Stangle, star 62 let. Poplavljal je cerkev sv. Jožefa in padel s strehe, pri čemer je dobil smrtne poškodbo. *riča tragičnemu prizoru je bil njegov 13-lctni sin James. U Clevelanda - 9 Cleveland.- ttertha Klaus je. bila obveščena od vujne oblasti, da je bil njčn mož Sgt. Frank J. Claus 6. jun. ranjen v Franciji. *rejšnje pofočMo ae je glasilo, da je pogrešan. Zdaj se zdravi bolnišnici. Pri vojakih Je od marca 1941 ln preko morja od avgustu 1942. Udeležit se jc bo-ev v Afriki ln pozneje v Siciliji. Družina Frank Hazboršek je jila obveščena od vojnega de >artmenta, da je mrtev njen *in ■Vank Razboršck. MM 3/c. Služil je na vojni ladji, ki je bilu IH. ulija 1043 torpedi ran a pri So-omonih. Star je bil 22 let in edini sin družine. pozneje odvedenj V Padec produkcije kega ruskega uradnika, najbricLrfl2jfl TUMOVpdan Maksima Litvlnov*, bivšega zu- <"114/11 IlUf/UVCUUIl dogovora. je, da morajo velesile, ki eo v teku sedanje vojne demonstrirale svojo stabllnoat in moč,1 Načrti glede preureditve industrij Waehlngton. D. C.. 16. avg.— Donald M. Nelaon, načelnik od bora za vojno produkcijo, jo na povedal, da bo Amerika znižala med Francozi FtStCSLS*» « mea rrunttrai l*rgulinc|.^ Utl' driavk. najldru«e«a bojnega materiala u 40 in Nemci v Parizu ■ II Izdajalci in lcvirlingiutrdlle , M%r.tniml pogodb.- v.^ke .'le. bele iz me.ta u« JI dol*...»tud, upo- • rahljanje sile za vzdrževanja ln ■ u**/« m-i«™ i« 1«. »vg.—Poročil« uUho miru v'povojni dobi. S Madrida, Španija, govore o "t-h^J^J'^1'^ ^ l.u 19.H9 kah' med Francozi in Nemci » vzdrževanje miru pred- J v. McNutt, na Parizu. Francozi .o » odzvali «« teInik komizlie za mobilizacijo apelu generala Charle« d. ^ L™^. delovne »ile, at. podala .kupno Gaulla, naj zagrabijo za oroi e »hko naglo udarila po agreaor- naglalaU. Jm « in »e bore proti nem4kl okupa-|^ ^T-fr-uTKlSjp^^^ vrševati funkcij. London. 16. avgusta.—General Dwight D. Eisenhowrtr, vrhovni poveljnik zavezniške sile, je naznanil, da je genersl George S. Patton poveljnik tretje ameri-ike armade v severozspadnl Franciji. Pattonova slava Je začasno zatonila lansko leto, ko je oklofutal ranjenega ameriškega vojaka v bolnišnici v Siciliji. Incident je izzval ostre proteste in zshteve, da mora biti Patton odstavljen. Od takrat se je e mslo slišalo o njem. Eisenhower je v ursdnem ns-znsnilu nsglasil, da je Patton igral važno vlogo v operacijah, ki so cijskl sili. 2enske prepevajo Marseljezo francosko himno, na pariških cestah. Poveljstvo frsneoske sile v notrsnjosti poročs o nspadih ns nemške komunikscijske zve-. s# • * ze. Oibsnje nemških čet Je de- \adeliraio 10 DORIOC loms parallzlrano. 1 » ' r Dan odločitve, ki ao gs prebi-vslcl Pariza nestrpno pričskova-li od poraza Francije v Juniju 1. 1940, je prišel. Francoske armade so spet v akciji na svoji zemlji proti invaderju. Nova kriza se razvija v Palestini Koraki za preprečenje izgredov Jorusslem. Palestina. 16. avg. - Položaj v Paksatlnl ao Jo poslabšal po poteku veljavnosti britskega pakts, na čigar podlagi so se reševali spori ln trenje med žldi in Arabul od 1. 10*9, Nasilja in izgradi ao se obnovili v nekaterih krajih, amerika mora doriti otoke na obeh oceanih Senator McKellar pred' loiil resolucijo ZAŠČITA ZDRUZE- * N1H DRŽAV Waahlngton. D. C.. 16. avg.— V aenatu ao ae slišale zahteve, da mora Amerika dobiti vse otoke na Pacifiku in Atlantiku v interesu svoje lastne varnosti. Senator Reynolds, demokrat ia Se-vt*rne Karoline in načelnik odseka za vojaške zadeve, je priporočal prevzetje otokov Velike Britanijo, Francije in Holsndije, Dlskuzlja oo je pričela, ko je senator McKellar, demokrat iz Tennesseeja, predložil resolucl-| A da Amerika po porazu Japon-f hr zasede vse otoka, katere Je Japonska posedovala pred napadom na Pearl 1 lat bor, ali pa ao bili pod njenim mandatom, in ae nahajajo med ekvatorjem In vzporednico 30 na.severu. V tej grupi ao otoki Ryukyu in Formo-f i. poleg teh mora Amerika dobiti tudi Bermudo in vae otoke Zapudno Indije, katere poaedu-jejo evropske državo. RoynoldN je dejal, da ae etri-njo z resolucijo ln da Je za prevzetje vseh otokov, ki jih Ame-nku potrebuje za svojo obrambo. Vciiku Britanija in Francija nuj z odstopom otokov plačata a voje dolgove Ameriki iz \)tya ln djruge svetovne vojno, Senator Chandlor, demokrat Avtoritete priznavajo reanoat situacije. Uveljavile oo nove od-lir Kentuckyja, je dajal, da mo- \ Albanski gerilci Zavezniki naj jim pošljejo orožje Bari. Italija. 16 avg,—Polkov-nik Bedri Spahui, načelnik al- la v sedanjem tempu do poraza Nemčije. Oba sta tudi poudari la. da ne bodo nastale resne po-težkoče v zvezi s preureditvijo industrij, ki so zdaj udeležene v produkciji bojnega mstorlala, za produkcijo civilnih potrebščin. Zadevni načrti so že sestavljeni in se bodo lahko izvajali, ne da bl dežela trpela Oblačilna unija podpisala novo pogodbo Chicago, 16 ftvg,—Krajevna „ i n i« i.a.i.im ki banike vojaške misije, ki Je dp- Jnternetionel Ladles dar Kvizlmgi in izdajalci, ki ao do-|Bpela v me-i0( je apd|r(l, naj^" Workrr(| (AI)F) J(, ^ bro živeli pod zaščito nemških LaVeznike, naj nudijo pomoč al bajonetov, beže iz Pariza. Nem- danski osvobodilni srmadi, ki se ške vojsške svtoritete so uvelje- l^j prot| nem|kj okupscijski si vile drsstlčne odredbe, ne more-ljj j^jj,! je ^ (o -rmad0 tvori jo ps kontrolirsti Francozov, kar ^ ^ ^ mož ki p. petrebuje sala novo pogodbo z organizacijo delodajalcev. Pogodba določa zvišanje plače in krije okrog 5000 delavcev. dokazujejo poročila o bitkah. proti Tiskarska unija Roosevelt in Truman se sestaneta ta teden VVaahington, D. C., 16. avg.-Senator Harry S. Truman, pod- orožja za uspešno borbo I Nemcem. , a Spahui je dejal, da se albanaka \ipet V A Dr I osvobodilna armada mora boriti vVeshington, I) C , 16 evg proti močnemu In dobro oboroAmeriške delavske ženemu aovražmku, kakor nacio f(.Ml., j(( (JI Jr fIMznariila, d« • J1' naliatičnlm elementom, ki poma- l)#.dni|rfKlnJ| tiskarske unija vr-gajo nemški okui d ijaki aili Tri r|jJ- v krog UnlJi jmt rrdhe In določile smrtne kurili za skrajne teroristične aktivno-ati po krvavih Izgredih, v kate- rih je bilo devet oseb ubitih in veliko število ranjenih. Predata vn i kl vodilnih židovskih organizacij akušajo izločiti teroristične elemente, da preprečijo izbruh izgrednv. Britski pakt, kateregu niso odobrili ne žldje in ne Arabci, Je dovoljeval vstop 75^00 Židom v Palestino do 31. marca tega leta. Po tem datumu se priseljevanja ustavi, ako to zahtevajo predstavniki večine prebivalcev. Večino tvorijo Arabci. Priseljevanje Židov v Palestino je padlo po izbruhu vojne. Brltakl parlament je bil Informiran, da je doapelo aamo 47,000 Židov v Palestino'od I. 1939 Ah izpolnitev prvotne kvote, če bi razmere dovoljevale, Je potrebno dodatno število 28,000. V zadnjih tednih so izbruhi nasilja pogosti Mnogo oseh ji bilo ubitih v Jeruzalemu, liajfi in Tel Avlvu. Bornla« ao bile položene v I migracijske in druge urade. Avtoriteto trdijo, da je to dalo židovskih terorističnih grup. Grupa Abrahamu Sterna, ki je bila razpuščena pred dvema letoma, Je »živela Stern sam je bil ubit v bitki / Arabci. Židovske avtoritete obsojajo aktivnosti te grupe ra biti Amerika realiattčna. Ponoviti ne sme napuk iz prve ave- lovne vojno in dopuatiti, da bi *Lra.tegičiftš otoki prišli v roke potencialnih sovražnikov ali šibkih držav, kl Jih ne bi mogle ščititi. "Pritiskati moramo na Francijo za odstop otokov pri Novi-fundlandijl in odračunati ceno od njenega dolga Ameriki," Jo rekel Chandler. "Bila bl velika zmota, ako bl Amerika prepustila kontrolo strategičnih otokov drugim, ki Jih ne morejo braniti. V njenem lastnem interesu, kakor tudi v interesu obrambe /iipudue hemisfere, je po-seU teh otokov." doaedanjo pomoč," je dejal # -t; khul. "želimo le, da ae pove-\Castniki rantlt V iir Jobkrožitvi^- predaedniški kandidat demokrat- nemške divizije so v Alb-n.)l. l k ^,000 članov Frsndii skestrsnke, in predsednik Rao- *nl zavezniki,m|Troi ^ ^J^LITc 16 Ivg-'-ev«lt se bo*a sesula U teden,U. Waahlngton. D. C.. 0 avg,. mnn^g Bele hiše Go- Spahui. -------------, . ^ f . Nekaj ur po "mfna4n,,u' ^ Jf i VoriU boeU o volilni kampanji U. Partizansko gibanje ae Je\mariala Kesselrtnga Patton poveljnik tre je anieriSK čn|h vpni4jinJih Pozne-lr.rflrilo na skoro vse slbanake lymdon ,8 Hadlo Al>ir armade, je senat potrou povieo ^^ konferirsU z voditelji Ikraje Zdaj sestavljamo aeznsm ds s/> vojaški častniki * ' kvizlingov In izdsjslcev v UP*'|napadli in ranili maršela AH*» i A|/J| Al>mja 16 avg Wil Nemci zapuste grške otoke? Bojazen pred zavezniškim sunkom Isianhul. Turčija, 16. avg — Poročila iz grških krajev pravijo, da je general Hosler, |KivelJ-nik nemške okupacijske sile, storil korake za preprečenje zavezniškega napada na /.a|>adno Grčijo ln Albanijo, R/jpler je nasledil generala ScheidelM Poročila trdijo, da , je odredil umik vojaških čet iz Nadaljnja grupa Je snana pod ,1>ni. Nemška sila ae imenom llagana Biltake obla- konr,.|llrllll fli obrežju zapadne stl eo Jo proglasile za nelegalno n |fJ All>anlje. Ta ima okrog 60,000 ol^»n>ženih | N<.mtk|, t t,iu w nadomestile bol- garake v krajih ob grško-jugo- članov. ViV- voditeljev te giu|M je bilo v zadnjih dneh aietlta nih, nje Pattona zs majorjs generala. Povišanje Je prišlo po dolgem zavlsčevsnju. Nemške leteče bombe ubile 2441 Angleiev r London, 16. svg-Ministrstvo zs notranjo zaščito je rszkrilo. ds so nemške leteče bombe ubile 2441 ljudi, ranile ps 7107 v juU- Bullitt »topil v francosko armado demokratske stranke. i slovanski meji, Nepotrjeno poročilo pravi, da j Ju }>ov«'IJnlk nemške aile na Sa-j »ionu in ljeshosu, grškima »bikoma na r.gejskem morju, poslal j čete v pristaniščno meals. Možnost je, da bodo Nemci zapustili Amerika in Rusija za svetovno kontrolo letalstva Washington, D C, 16 Drtevni UJnik Cordell Hull Je Sesttle, Wssh, 16 svg deiol ds ste se Amerika in Ru- jaške avtoritete ao odredile pre- m. m m .____I 1 —I_____ ____J. oa lotv/.rli/a aj nju, ds bodo prišli pred sodišča, Kesaelnnga, p'»veljnlka riem-da Jim nalože zaslužene kazni za Lk<4 o^olene aile v Italiji. P»- avg storjene zločine " I Preiskava napada na italijanske ujetnike rotilo ne omenja drugih detej-lev, " J Churchill obiskal Vo. | vojake pred invazijo Him. 16 avg Premier Wms-taborišče v I ton Churchill Je obiral brltake 2441 ljudi, ranile p- T^ ^ .vetovne iskavo napada ns Uborišče v \Un> Churcnill je ooiensi nro«. ju Med ubitimi je ^ do- Uwtonu. kjer ae nahajajo iUli- čete. preden so te Invsdlrsle jut kontrole v^n,^^ ^^ Napad . uprl- V Juliju n. »v>beno nemško „adflrals civiltu, zorili zamorakl vojeki VW ujet- bojno letalo pojavilo An' p |n,kov je bilo ranjenih glijo. 4 •no Francijo, se glaai veet, On je konfenral tudi s voješklml vodiVelji p^d invazijo. - liem C. Bulllt. bivi»i ameriški poslanik v Kiančiji, Je stopil v francosko aimado, m- glaal na-1 Stavka ustavila /ganilo. Dobil Je un majorja in , , j ^J- vpisal »e j. kot tujec. l/.a/H j t Spodnjo podmornu željo za udelelbo v vojnih ope-1 (jr„t4,n, Conn, 16. avg Grad-racijah proti sovražniku na fian- njM podnuirnic v ladjedelnici ooekem ozemlju Hullitt je star Electric Boat Co Je bila uatav-ft3 let, V prvi avetovnl vojni Je |j«n* zaradi atavke delavcev In »Mt uposlen v državnem de|«irt- strojnikov, članov unija Amari-mentu * Ko je Amerika prl/nala Ake delavake federacija, Nasta-sovjetako vladii. Je bil imenovan |la Je v znak protesta proti pri-zs poslaniku v Moskvi. ganjaštvu. CJETKTKK, 17. AVGUSTA Glasovi iz naselbin tlu n» primer (Aujunt fl, 1*4). ppleg ^ VM^IV« dakusem pOaJUn DMroCMia*. AU M« naročeni na dnevnik "Promto"? Fodplrafta *** UfiVTbO STATtS &AVINCS <»ONI>» Imperializem - nbsitelj vojne Ivan Kllcar ' Razredno zavedno delavstvo ie naš čas postavil pred ogronp-L naloge, katere bo lahko izvr-lilo samo, če bo pravilno ocenijo gibalne sileVdobne dru^e m po njih uravnalo svoje delovanje Med najvažnejše gibalne sile sodobne družbe spada fcwez dvoma imperializem. Proucavf-nje imperializma je važno in potrebno zlasti radi tega, ker se ustanovitelja znanstvenega socializma Mane in Engels nista bavila z raziskovanjem imperializma, saj je to pojav, ki se je faz vil šele v zadnjih desetletjih 19 stoletja, torej v čaau, ko sta svoje življenjsko delo že končala, Vendar je njihova objasni-tev osnovnih zakonov kapitalizma daja trdno podlago, da je lahko marksistična znanost imperializem razumela in ocenila.' Beseda imperializem izhaja od latinske besede imperium in je pomenila pri, Rimljanih oblast, jrj j0 je Rim izvajal-nad podložnimi narodi. Ta oblast je bila zlasti velika in je obsegala skoro ves taJkrat znani svet za cesarja Trajana (98-117 po Kr.) Imperializem v širšem smislu besede pomeni torej stremi je-po gospodstvu nad\drugimi narodi. Končni cilj tega stremljenja bo seveda ustanovitev velike svetovne države. . Imperializem v tem smislu je seveda zelo star pojav, star tako, kakor je organizirana država. Poznali so ga že stari kulturni narodi, kakor Bnbilonei, Asirci in Egipčani in našteli lahko" polno primerov tudi za srednji in novi vek- In vendar zgodovinarji iu politiki imenujejo predvsem dobo od osemdesetih let 19. stol. naprej imperialistična dobo in sledijo jim v tem tudi marksistični pisatelji Roža £uxemburg, Sternberg,] Buharin in drugi. Imajo zato tehten vzrok, t kaiti imperializem, kakor se je razvil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se v marsičem bistveno razlikuje od na zunaj sličnega stremljenja v prejšnjih dobah. Razlika ne leži samo v tem, da je imperializem postal prav izrazit in splošen pojav, .ki že na zunaj označuje dobo od osemdesetih let pa do danes. Važneje je, da se sodobni imperializem razlikuje od starejšega po gibalnih silah in po notranji nujnosti, ki ga žene k udejstvovanju. Imperializem v starem in srednjem veku je v glavnem povzro čila želja vladajoče plasti kakega močnega naroda, da poveča svojo fevdalno rento na račun slabših «in manj organiziranih narodov, Zmagovita vojna je prinesla plen, nove tribute, davščine in dohodke prisilnega dela^ To ^o razlogi, ki so privedli Ne vem, ali je pismo, ki aem1 ga pisal prejšnji mesec, prišlo do Vas. Vseeno Vam bom pisal od časa do časa v upanju. dn( bo eno od njih vendar priroma- 0 do Vas. ' -. ' * l J Če pomislim, da so minula že več kot tri leta. se mi zdi kar neverjetno, da sem Vam lahko pisal samo enkrat meti tem *** H^im , , , K l I I t t 11 Ml ',<. k *Vl»ljl " /llflntl.- Kotit Mislim, da ste najbrž šli v Amo-| 1 iky. preko Soluna in Tihega! Ocean*. Kje ste bili potem v Ameriki, pa nisem mogel pozneje nikjer izvedeti, mil kako ste živeli puzneje. Seveda sem v zaporu mnogokrat mislil na Vas in nu Vašo dolgo pot, iui Vaše življenje V tujini, ki je momloj biti za en del prijetno, kljub temu pa vendar težko, ker ste bili tako daleč od domovine. Težko si je predstavljati, kaj eo pravzaprav večerne ure v zaporu. To je od takrat, ko st? začne delati mrak, pa dokler ne r.aapifl. Brati se ne da več, in tudi iz sosednjih celic ne ne sliši več govorjenja. Samo monotona hoja tri korake' naprej, :tri korake nazaj. Uro za uro, dokler ae ne viešeš spat. Tekniti rojijo človeku po rfluvi naj raz ličnejše misli, takrat Je ruj vsak duma in mislil n/%aoj dom, na svojo družino, na *vo.ie starše, brate ia sestre. Skoro vsi so dobivali pismu od duma ln aem jih neštetokrat zavidal. Tudj jaz sem doblvui pisma, vendar so mi pomenila vedno manj. Samo vsakih par mesecev sum dobil pismo iz Švice ln tukrut se ml je zdelo, da sem ga dobil od doma. Stavek, ki ga je navadno pisal stric: "Tvojim sorodnikom gre dobro in te pozdravljajo,"1 som prebral neštetokrat,in aMfi njega predstavljal vse otAalo Morda boste eedaj imeli priliko da ml pišete in bom neskonč* vesel, če bom dobil od vas vse podrobnosti, kako ste živeli. V r- kulturnega sveta/' Zudnjič sem bral v .našem časopisju, da je naša vojaška misija, ki je &lu v London, obiskala tudi Jugoslovane pri BBC. Ker je tudi pu-pa tam, je bilo za njega srečanje zelo zanimivo in bi rud zvedel, kuko je bilo,, Prehodil sum uivd Uun časom domula vso Primorsko »in jo spo znavum in odkrivam in videni, da popreje o njtj nisem vedel prnv nič. Tudi po Tolminskem sem hodil. To je bil moj pivi, obisk v planinah po tolikem ču-su in nekoliko težko iem pihni navzgor in na žulost sem opazil, da po treh letih nisem več vu-jen hoditi po pluninuh. Vendar je bilo vseeno zelo lepo. Kaj bl vam opisoval Krn, Soško dolino in vse te lepote, saj jih sami /dobro poznate, Kako. prijetno 4» hoditi po tej naši deželi, kjer te v vsaki hiši sprejmejo kot, dragega gostu. "Dober dan, mamic*." "liog daj, tovariš, sedi in se pogrej!" In že smo zbrani okoli peČi< ali ognjišču in si pripovedujemo o naših skupnih uspehih, tn ljudje poslušajo ln pričakujejo boljših časov, kute-re s svojimi žrtvami že sedaj sami ustvarjajo. Ia skoraj vedno bi lahko končali pogovor tako kot pravi tovariš Vilfan. "Hudo ju, pu bo že boljše." Rad bi TI )w)vadal še o tov. Vilfanu. S|»mninjate se ga kot odvetnika dr. Vilfana ife Kra nja. Težko si ga predstavljate kot vojaka. In tudi apoanali ga ne bit ž brki, s titovko rut glavi, Problem primorskih Slovencev Izjava Jugoslovanskega odbora I: Italije Prod nekaj dnevi je časopise objavilo vest, da je g. dr. Smod-iuka, minister zunanjih zadev AVNOJa sklenil sporazum z vlado maršala Badoglia, po katerem se Italija strinja, da Jugoslaviji odntopi Dalmacijo in Reko, medtem ko bi se v ostalih naših krajih imelo izvršiti po vojni ljudsko glasovanje.. Ako je ta vest resnična, potem "Jugoslovanski odbor iz Italije", vsem povdarkom že sedaj izjavlja, da ne more biti nobenega vprašanja o tem, da ae v naših knagih, kjerkoli še po vojni iavr-ai kakšrno koli glasovanje o pri-nadnoati, kur U kraji, ki al jih Je Italija po prejžnjl svetovni ni e silo in geljafijo prisvojila, pripadajo po v*qj človeški in božji puivid Jugoslaviji, in kur naš narod nc bo dovolil, da po tej Mojni v naših krajih tudi en sam Italijan s<>odločuje o ii)egi> Masne aretacije v Nemči ji Cez slo vojaških častnikov ustreljenih Siockholm. Svadaka, W avg. — List TidnJngcn je citiral izjave ljudi« iti imajo Ueseo zveze z Nemčijo, da ae krvava čistka v Nemčiji nadaljme. Ce/. tisoč vojaških častnikov in civilistov je bilo aretiranih v zadnjih dneh in izmed teh je bdo najmanj sto ustreljenih. Itfaane aretacij« " Afnk?Kam- blaga, mora nujno posli tudi do-jj^^a aUmtu.s na Hitlerja, Bila je to sicer velika, zato pa poslednja in edina izguba. Angleški imperij se je odslej poča-si, toda stalno množil in večal. I ji strojni obrat, se javlja strem-Francozi pa so .utrpeli še noveJJjenje k veieobratu ln k vedno izgulie v Napoleonovih vojnuh, višjemu organskemu sestavu ka tako da so od nekdanje velike«pitala. Uporaba mehaničnih sil kolonialne posesti ohranili samo in strojev zmunjšuje delež žive drobce Vendar to stanje ni trn-!ga dela pri produkciji, toda vzpo-jalo dolgo, kajti že meti leti 1830 fedno k tem se zmanjkuje tudi. do 1848 so osvojili Alžir, ki je še vrednost izdelanega blaga. Ce danes jedro francoskega koloni- opazujemo gibanje cen »ko? .Unega imperija v severni Afri- daljšo dobo, opazimo, da navzlic ki Prav znatno je povečal fran- pogostemu kolobanju c*ne in-roško kolonialno posest cesar dustrijskih izdelkov podajo. O' Napoleon III., ki je pridobil se zmanjša vrednost izdelanega Obok in Senegal v bodžo in Kočinčino v Zadnji Indiji. , * v. , biček i*kJjetnika. 'Dalje prihodnjič.) na, tudi študenta iz Ljubljane, s( katerim «vu skupaj študirala, se sprehajala jt\ igrala šah, Z njim sva se večkrat pogovarjala tudi o Vas in o Ameriki. Življenje/ ki ste , ga živeli Vi, se nam je zdelo ravno nekaj nasprotnega, kot Je bilo ono, ki smo ga živeli mi. T»adi ko je zatulila sirena, in so prebivalci malega mesteca preplašeni bežali vsak v svojo, luknjo, sine se mi veselo spogledali in dejali; '2* /Mp*'t so tu," če pa so začeli lajati še topovi nemškega DCA, smo rekli: "No vendar še nekaj." ftteli smo srebrne ptiče in čim več jih je bilo, tem boljše. Zdelo ae nam je, da maščujejo vse naše trpljenje, trpljenje vseh naših ljudi, ki so umirali po taboriščih in ječah. Kako se spominjam skupin ameriških letal, ki so y grozdih plula preko jasnegu neba in med katerimi eo kakor blisk švigali lov ci "Ughtning," •Tomnhawk" in drugi. Včasih aem se spomnil nu mojegu Ameri kunca Aljošo In mi Je bilo žal, da ni š» toliko star, d^ bi tudi pomagat razbijati nemška on gneada Razen tega, da ' bi znašel pri partizanih, Jehtla mo-ja največja želja, aedHi v takem aivbrnem ptiča in metati bombe na nemška mesta. Mnogokrat Ntno laaii v kak«m čuaopn»u, ki je pretihotapil v nabu ječo, zaporu sem imel prijutulju Jva-jz brzostrelko na rsmi, v uniformi in zavezniškem vojaškem plaši-u, Že v prešli jem pismu stim pisal očetu, da je z zanimunjurn poslušal njegove raditfake oddaje iMMfi v tem znamenju prisrčno pozdravljat Jaz sem postal na zunaj pravi "Tommy." Imam angleško uniformo ln Sem tudi nekoliko drugačen, kot sem Ull popreje. Sem še ukora j tako plešast (brez zamere) kot je papa, pu tudi ai-oer pravijo, ove nuš prijatelj Drago. Marija. vi usodi. Maš narod je v 'krvavih borbah prati Italijanom s svojo krvjo in a uradnim aklq-l>om A SNOJ a' s dne 30. novembra 1U4.S še zapisu! svojo ne% omejena odkičHev o priključitvi JuffoNliivijl vsHi naših krajev z Gorico, Trstom, Reko, Puljem in Zudrom. , -' — J ii'-*? IT ' Krednji vzhod, T044. "Jugoslovanski odbor iz Italije." /:i4eček it uvodnega govora prvega uatvngu Častnike N. O.' V. *»roblem primorskih Slovcnccv Je — Če Izvzamemo tu oni del Slovencev, ki so le v prejšnjem stoletju pripadli drugi drŽavi — nastal pu sklenitvi versajakega miru. Dani ao takrat politiki proglatdli samoodločbo narodov kot osnovno misel, sa kateeo u-resničitev se Je štiri leta f»eli-vala kri, so bili vtuidarle kraji, popolnoma slotfai^M »f popokto-n>u hrvuUki, priaojen) dru«! državi. Misel, v katero ao verjall ,y|i nar'odl, se je morala umaknili političnemu računu. Z našo krvjo ln k našo zemljo je bUa nekomu poplačana pojitična in vojaška pomoč v vojni. Pravičnost se Je obrnila vatran in je zatisilila oči, uaše ljudstvo pa je užaljeno spoznalo, da ao bik lepe besede o lepih Idejah kakor nu^hurčki, i katerimi se igraj'' tcoci. O prvi sapi se razjirštjo zu njimi ne ostane nič« « vihodnega bojišč«, kjer ruski vojaki na podoben način pode «• od Stalingrada. nepremagljivo" nemško ar ki je bil izvršen 20. julija. Hit' I ar je ušel smrti , , Poročilo iz : aanesljivUi virov pravi, de je Hitler odredil, da mtvajo m i jaški .vatišča obeo 6*tfšnik*i ki ae intutivi^ oddaja9ju.naoijakih poadravot v Mart Ti so nadomestili vojaške tava. 14- mfUtv Pva ujfta oarošk« jpoar#i'* irta podpis .la uslavo i mmivm b* vm+k*- vo-|i;«4ke č aMtake in ijMdiUvo. tiaj kutuu»y, %><+»>. To ala W Ku soweki mi ši. Lnistinaii Izjs vo » apelom so objavili mo-»kovski iiati ■ Cionerala trditi, da bo čez tai• |dt M-tih twnif kUi divi/ij na bal Uški framtl uničenih, *e ne bodo kapitulirale pc*d Kuai. Hitlerjeva "strategija" Je Zgovorna za položaj teh divizij. t razen nekaj mokrote — solza za Izgubljenim sinom. £ tem dnein ae je rodU za iu-g(«Juv*rttf problem Dalmacije in Tatic, problem slovenakega Pri« morja . , , Ko je zavladala v liktorsk«» butaro zasajena sekira, ko so se po tovarnah c gnanim eivtfita-šorskim navdušenjem zavrteli •troji, d« stke Jo čim več trnih MraJe, je poeta 1 pioblem primer-akiii Slovencev z« vse nas ske-jmC$ rana, ki je ni bdomngoče pozabiti v vsakdanjem Uušču domačih zadev. V sleherno na še srce so žgali plameni, ki so vpt^pelili "HaUuai", v sleherni ii*(A duši se odjeknili bazoviški al tuli, kl so pobili mluda sloven-aka /.ivljenju ftoU so ae zaprle, društva so bila m/poštena, vasi ap guteie in v lepih kraških nočeh, ko vsepovsod diši pu brinju, so odmevuli kriki mučenih in pretepenih. Slovenska Primorska je onemela kakor kraška skala , . , Nu videz mogočna zgradba fašizmu se je sesedla. Posijali sta dve svetil zvezdi: Prva uporna nezlomljiva vojska N. O. V„ d i uga sklep AVNOJ-e, da se eJovensko Pri morje priključi demokratični in federativni Jugoslaviji , ,; . ^ „ .„- Pi itiiorrl so aanti poeegli v boj za svTijo svobodo. S leni se povedali več kakor vsi plebisuiti, kakor vae izjave, kakor vsa zavita piaanja učenjakov ki pts- marjev , . . Bazo vit a Članice krajevne unije M International Ladiea Oarment Workers i iADH dela Je obleko sa J«MK>aievansko pomožno ak^o. II« allkl ae Della Oovernalle. Concetta Myer t« Jean Marcheae. Obleko le naraMJa evganisacila po Imenu United Vugoalav Relief Fund. kl Je 1 bila uatanovljena na pobedo nekaterih prominenlnih Američanov. MIHAIL ARCIBAfiEV \ SANIN (Nadaljevanja) Obe, vitki, mladi ln lepi ženski, sta bili svetli od solnca, smehljali sta se s strastnimi ustnicami in se pogovorili o praznih stvareh. Toda v Lidi se je dvigalo bolestno sovraštvo do srečnega, brezskrbnega dekleta. Karsavina je pa za-v i dela srečni, krasni, veseli in svobodni Lidi. Po kosilu je vzela Karsavina knjigo, se usedla k oknu in je zopet začela kar tako nepremično gledati v svet in v topli vrt, ki je preživljal zadnje poletne dneve; Prva bolest je minila. V njeni duži se je vse skrčilo v bolno utrujenost in brezbrižnost. "Saj je vseeno . . . uničena bom . . . Tako mi je torej usojeno ... Umrla bom," si je apatično ponavljala. , Karsavina je zagledala Sanlna prej, kot je on zapazil njo. Visok in miren je šel čez vrt ter se oziral na vse strani in se dotikal z rokama vejic grmovja, kakor da bi se ž njimi pozdravljal. Karsavina se je nagnila nazaj, pritisnila knjigo na prsi ter ga divje gledala, ko je počasi prihajal proti oknu. "Dober dan!" je rekel in iztegnil roko. Predno je ona utegnila vstati in se zavesti iz napol omotičnega kaosa čuvstev, Je ponovil Sanin z vztrajno prijaznostjo: "Dober dan vendarV V njegovem glasu je bilo nekaj takega, kar je vzelo, Karsavini možnost, da bi zavpila, vstala ln odšla; izgubila je voljo in tiho odgovorila: "Dober dan . . Ko je odgovorila, je začutila, da je on močnejši od nje in lahko napravi ž njo, kar hoče. Sanin se je naslovil na okno in dejal: "Pridite za trenotck na vrt, midva se morava pomeniti . . ." Karsavina je vstala. Bila je vsa v oblasti nenavadne moči in nI vedela, kaj naj stori, kam naj gre ln kako. "Jaz bom tam čakal," je pripomnil Sanih. Prikimala Je In mučno jo je bilo sram, da mu odgovarja. „ Sanin je odšel počasnnih, mirnih korakov in Karsavina se je bala gledati za njim. Nekaj trenutkov je nepremično stala in stiskala roki. Potem se je hipoma zasuknils in celo privzdignila krilo, da bi laglje šla Iz hiše. Zlati_solnčni žarki in rumeno listje je pronl-kalo skozi ves vrt. 2e od daleč je Karsavina zagledala Sanina, ki je stal na sjezl. Nasmehnil se ji je in pri njegovem pogledu se je deklica sramovala Iti. Zdelo se jI je, da je obleka že ne skriva več pred Saninom in da vidi on vsako kretnjo znanega, nagega telesa. Očutek onemoglosti in sramu je vzklil v njej tako, da jo je postalo sttah vrta in svetlobe. Naglo, toliko, da ni padla, je prišla in se ustavila tako blizu, ds bi je ne mogel videti cele od glave do nog. Takrat jo jc Sanin prijel za roko, jo potegnil s seboj med najbolj gosto zarastlo drevje in jo tam skoro posadil sebi na kolena. Sam je pa napol sedel na parobku stare jablane, • Od strani je lahko videl njen povešenl, nežni profil in mehke, slabotne, okrogle rame poleg svojih Urokih in trdih prsi, ki so se jim nenavadno prilegale. Nehote je Čutil, da slovesno obožuje njeno lepoto in kakor da bi se priklonil pred njo, se je sklonil in tiho poljubil tanko, suho blago, ki je prozorno pokrivala njeno toplo, nežno telo. Karsavina se je stresla, u se ni odmaknila. On jo je nadkriljeval s svojo močjo in pogumom, Ona pa njega s svojo než- nostjo in lepoto; oba sta se pa bala drug drugega. Sanin ji je hotel povedati mnogo nežnih, pomirjevalnih besed, vendar se mu je zdelo, da bo pri prvi njegovi besedi Karsavina vstala in ošla; zato je molčal. Dekle je čulo njegovo napeto dihanje. "Kaj hoče ... Kaj bf napravil? ..." si je mislila odrevenela od strahu in sramu. "Kaj res misli spet . . . Jaz se bom iztrgala, ušla bOm!" "Zinočka," je končno dejal Sanin in njegov glas je nerodno izgovoril ime, ki ga ni bil va-i jen; bil je nežen in nenavaden. Karsavina mu je mimogrede za hip pogledala v obraz in srečala njegove svetle oči, ki so jo navdušeno in boječe gledale tako blizu, da se je prestrašila. Prestrašila se ga je ln obenem je instinktivno čutila, da ni on prav nič strašen ln da se zdaj bolj on boji nje kot ona njega. Nekaj podobnega lokavi, dekliški radovednosti se je zganilo v kotičku njene duše in hipoma ji je bilo laglje, nI več se ni sramovala, da sedi na njegovih kolenih. "Ne vem," je izpreg&vorll Sanin,-"morda sem zelo kriv pred vami in ne bi smel priti. vendar vas ne morem pustiti tako! .. .Tako bi. rad, da bi me razumeli . . . Kaj sem bil dolžan napraviti? Prišel je tak hip, ko sem začutil, da je med nama nekaj izginilo ln če zamudim, se ne bo ta hip v mojem življenju nikdar ponovil ... vi boste šli mimo in jaz ne bom nikdar doživel onega uživanja in sreče, ki ga lahko doživim . . . Vi ste tako lepi, tako mladi . . ." Karsavina je molčala. Njeno prozorno, napol z lasmi pokrito uho je rdelo ln trepalnice so ji podrhtevale. | Prav tako tiho, z nejasnimi in drhtečimi besedami ji je Sanin pravil o svoji ogromni sreči, ki mu jo jenudila ona, o tem, da ostane ta noč za vedno v njegovem življenju kakor pravljica. Po njegovem glasu je bilo slišati, da trpi, ker mu je nemogoče povedati nekaj takega, od česar bi minila žalost in prišel val veselja, od česar bi postala ona vesela, da je življenju nekaj dala in nekaj vzela. * "Vi trpite, včeraj Je pa bilo tako lepo!" je rekel. "To trpljenje ja pa samo od tega, ker je naše življenje nezmiselno urejeno, ker so ljudje sami nakazali plačo za svojo lastno srečo . . . Če bi pa mi živeli drugače, bi ostala ta noč v najinem spominu kot eden najdragocenejših, najzanimivejših in najlepših dogodkov, kl je samo zaradi njih življenje drago! v ." "Da,*če bi!" je mehanično rekla Karsavina in se hipoma celo sami sebi nepričskovano, lokavo nasmehnila. \T Kakor da bi vzšlo solnce, da bi ptičice zapele ln tratice zašumele, tako je postalo lahko in svetlo v njegovi duši od njenega smehljaja, ki je aa hip zopet porodil prejšnje veselo in pogumno dokle. Toda to je bilo samo vzplapo-lanje, ki je hitro ugasnilo. Hipoma je stopila pred Karsavino vsa njena bodočnost v temnih, raztrganih in umazanih cunjah iz pletk, zaamehovanja, gorja in sramu, ki prehaja v sramoto. Vsi znani obrazi so se zablesketall pred njo in vsi so gledali zaameh-ljivo in ogabno. Nekake nezmiselne slike so zdirjale okrog nje. Črn strah Je pokril njeno dušo in ji vzbujal sovraštvo. "Pojdite, puatite me!" jo rekla Karsavina; prebledela Je in stisnila zobe z neusmiljenim Izrazom, kakor da bi se mu hotela maščevati za svoj smehljaj. Sunkoma se je odmaknila od njegovih prsi in vstala. * (Dalja prihodnjič.) Pospravljanje ruševin v Cherbourgu, Francija. Pri delu pri čiščenju ulic pomagajo tudi ameriški voJakL Z delom kile tudi v velikem pristanišču, da ga čim prej popravijo sa promet. Do sdaj Je bil ves ogromni material za zalaganje ameriške ln angleške armade Izkrcan na obrežju. TAKI SO LJUDJE Roman a francoskega podeželja Roger Martin Du Gard. poslovenil C. Peletln (Se nadaljuje.) Sprevod je'bil veličasten. Na čelu brigadir z dvema orožnikoma. Potem župan in g. Ertnbcrg. ki ju spremljata poljski čuvaj m ptsmonoša. V dostojni razdalji va&čani brez razlik«* strank, Houstin, Tulle In pascalon. Ilosae in Querolle, Mcrlavigna in Ferdinand, kolar Pouillaude in vsi šolarji. Za njimi ženske— kakor pri pogrebu. Končno, piecej oddaljeno, • kot zadnja straža, r izrazom, kot da ae samo slučajno sprehajajo tod. stopajo /upnikova seaira, gospodična Verne in njej ob strani go-s|xidični Masaot in CVIesttna. čim ao orožniki krenili s cente na stezo, ki |>elje do kmetije. sta PatjueUftova paa, privezana na dvorišču, planila Iz svojega hleva in renčita, grizeta verigo, tn strašno lajata in bes nita Skozi plot se vidi, kako so m* fefka vrata pri hiši malo (Kipi la in m» takoj spet zaprla. Sprevod se ustavi. Brigadir stopi brez vidnega razburjenja sam naprej do ograje in zakričl v tišino * "Paqucux, ste tu?" r— Psa se vedno huje penita ln lajata. Houstin se mora krepko oprijeti vratu svojega (»aribal-dija, ki hoče priskočiti državni oblasti na pomoč. • Trenutek mine Na pragu se prikaže suhljat fant z ozkimi očmi in rumenim, nizkim čelom. Množica šušlja: "Kitajec . . " On zapre vrata za seboj, gleda brigadirja in. ne dk bi stopil koi ,•»k naprej, vpraša: "Kaj h očrte?" "Ukahte p»oma mir in odprite nHI* (•las je odločen; v njem drhti grožnja, ki odmeva v srcih vseh. Kitajec navija trenutek svoje brke, potem »urno uboga. Za orožniki prodre pogumno v ogrado županova skupina. Drugi, radovedneži se gnetejo za plotom. "Ali še prebiva tu vaš oče?" Fant okleva; potem se trma sto obrne; "To nikogar ne briga." "Opnaitite, mene briga. Moram govoriti z njim." "Povejte meni. Mu bom že jaz sporočil." "Itrecno z njim moram govoriti," izjavi brigadir odločno in stopi proti hiši. Kitajec stoji kot pribit pred zaprtimi vrati. Ne da bi mignil z očmi, reče: "Ni treba misliti, da se kar tako stopi v našo hišo. O, ne!" Brigadir prime za revolverski tok. Množica nezadovoljno mr mra: ne ljubijo preveč Paflueu xoV, toda še bolj mrze orožnike. Iz toka potekne brigadir listič ln ga razgrne pred očmi mjadega kmeta: , "Pazite, Paqueux, lahko slabo izteče za vas. Obtožujejo' vas da ste zaprli onemoglega starca. Mi smo uradno tu, da razjasni mo celo zadevo. Dajte, da vstopim. Sicer . . * Orožnika napravita kretnjo, kot da hočeta fanta prijeti in vklenitl. .On pogleda kot prega njana divja žival in meri z očmi drugega za drugim orožnike, župana In vae druge, ki ao prišli na dvorišče Skomigne i ramami m togotno spregovori, kot da bi pljuval besede: "Meni je vseeno! Vstopite, če hočete!" Nato udari s pestjo po vratih in strogo zapove: "Odpri!" Sliši se, kako pade zapah, in vrata se zasute jo v tečajih. Kmečka soba, prav posebno temna in zakajena. Hči Paqueux se je umaknila v kot sobe, kjer je postelja pod križem ,ki je okrašen s suho bukovo vejico. Suha je, brez bokov. OtroČe v kratki srajčki, z glavo, skrito v materin predpasnik, kaže samo rdečo zadnjico. Kot da bi hotel braniti sestro, se Kitajec postavi zraven nje. "Dobro," pravi brigadir po kratkem molku., "Jn oče, kje je oh?" "Doma," odvrne fant. "Kje je to?" "V svoji sobi." "Kje je ta?" IstočaŠno pokažeta sin in hči rokami na nizka vrata ob vznožju postelje. "Pokažite tni pot," pravi brigadir. Fant se obrne k sestri, potem gre do vrat ,in jih odpre. Ta vodijo v vlažno in črno pralnico;' na koncu so druga vrata, in sin zavrti ključ v njih. Brigadir se skloni, da stopi klet, ki meri štiri kvadratne metre; zaduhei smrad izpuhteva njej. i . Na slabem ležišču sedi starec, oblečen v popolnoma novo blu zo, ki se zdi, kakor da mu drži gornji trup pokonci. Vsaka od grčavih rok je skrčena na enem od kolen; s pomežikujočimi, rdeče obrobljenimi, brezizraznimi očmi gleda prišlcce. Klet je v prizidku: samo pri vhodu lahko stojiš pokonci. Brez stropa. Sredi upognjene opeke med dvema šperovcema so na pravili zasilno okence, ki se nc da odpirati. Tla so prstena. Na stolicl je čista skleda; pred ležiščem je vedro za potrebo, brez pokrova in prazno, vendar se dviga iz njega duh po amonija-kii. "Dober dan, oče Paqucux," pozdravi brigadir. . Stari, že bebast, se ozre proti orožniku, pa nič ne odgovori. '"Kaj vendar počnete v tej luknji? Zakaj niste v sobi skupaj s svojimi otroki?" "Tu mu bolj ugaja," zakriči surovo hčL Vsi, celo starec, jo pogledajo. Ona škilj in ta napaka kakor da še povečava nesramnost njenega obnašanja. "Jaz govorim s starim, pustite, da on odgovori... Zakaj ste tu, stari oče, pri tem lepem vremenu? Tu se mora zastrupiti človek. Ali ne bi bili rajši zunaj?" Stari pogleda hčer, potem sina in končno brigadirja.- Toda niti besede ne zine. "Torej," povzame spet brigadir, "\fetanite! Prišli smo, da Vas peljemo na zrak. Meni se zdi, da vam ni v zabavofda ste tu." "Pa ravno!" se oglasi hči. "On sam hoče biti tu!" Brigadir hoče prijeti očeta za roko. Toda starec se izmuzne z nepričakovano odločnostjo. "Ne!" . Hči se reži. "Ali nočete, da vam pomagamo? Dobro. Pa sami vstanite! Pojdite v sobo, da se pogovoriva med štirimi očmi." "Ne!" "Zakaj?" Molk. "Ali se bojite svojih otrok?" "Nikogar se ne bojim!" zago-drnja stari. "Zakaj se pa date potem zapreti v ta brlog?"" "Saj ni zaprt!" ugovarja hči. "Oprostite. Ključavnica se odpre samo s ključem, ključa od obeh vrat sta pa na zunanji strani. To se pravi zaprt biti." *'Če se pa dobro počuti tu?" bevskne hči. "Pustite nas pri miru!" ponovi stari z istim ostrim glasom. ''No," pravi brigadir, "to je kot na dlani: vaša otroka vas imata tu zaprtega, da sta gospodarja v hiši in se namesto vas okoriščata z vaš'm premoženjem!" * "Laž!" šikne hči. Stari jo pogleda in ziimrmra: "Laž . . ." "Je pač star," razlaga Kitajec z zajedljivim in zvijačnim izra-J zom. "Nima več moči. Ni več slabega vam nočemo. Zakaj st* tu? Prostovoljno? Ali so vas za-prli?" Stari zmiga z ramo in ne reče besede. _ Hči izbruhne: "Koga to briga? Ali je ,am svoj gospodar, ali drek?" "Nehaj!" ji reče brat. Oče Paqueux ^mržnjo pogle. da hčer in ponovi s takim gla. som, kakor da ni njegov: "Sem sam svoj gospodar ali drek?" . (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi POTREBUJEMO izkušene in ne izkušene dclavce za pakiranje mesa. PRIGLASITE SE TAKOJ pri WILSON & CO., INC. v uposlovalnem uradu 2406 W. 63rd St. 4200 S. Marshfield Ave, Phone Prospect 6279 pri pameti. Hoče ostati tu, ker hoče imeti mir .. . Jesti pa ima kolikor hoče, da, kolikor hoče Vse, kar rabi, ima, vsega ima Ali ni reš, oče?" "Da." Sin stopi korak bliže. "Pokaži orožnikom svojo pipo!" Stari ubogljivo brska po slam-njači in privleče počrnjen viv-ček in škrtiicelj iz, časopisnega papirja s tobakom. Kitajec triumfira: "Ničesar mu ne odrečemo. Vsaki želji ustrežemo ... Ali ni TRGOVSKO PODJETJE, 2 nadst. k>. sena hiša. prodajalna in 5 sob zgoraj. Cena je $3>500. 3554 W. North Ave. ALBany 0236. , APARTMENT POSLOPJE—Takoj J« plačati $10,000. Ocenjeno manj kot 4 najemnine. 13 opremljenih apart-mentov 5-3, 7-2, 1-1 in 1-5 sob, 2 prodajalni, za 2 kari garaža. Poslopje in oprava predelano vse v A-l stanju- Nahaja se v 79th in ^Halsted okraju. Lastnik gre v Florido. Letni najemni dohodki $8,996—100% v najemu. 'Ostalo $25,000 plačate mesečno iz dohodkov. M. G. Cirkte, 726 W. 79th St. RAPcliff 6660. res, oče?" "Da." Brigadir osuplo godrnja: "Torej je vse v najlepšem redu!" Skloni ee in položi roko na starčkovo ramo: "Čujte, oče Paqueux, zadnjikrat: povejte mi resnico. Nič FARMA—60 do 160 akrov peščena zemlja. 55 akrov obdelano, ostalo pašnik in šuma. Dobra poslopja, silos, vodnjaki. Cement podlaga. Elektrika, dva sadnjaka blizo dobre ceste, cerkve in šole. Stroji, živina in kokoši. Proda se vse skupaj, ali pa posamezno. Lahki obroki. Vzrok prodaje je bolezen. Pišite za pojasnila lastnici: Mrs. Robert Wise, Route 2, Box 18, Wausaukee, Wis. V Proaveti so fnevne svetovne ln delavske vesti. AU lih citate vaak dan? AS HITLER HEARD GOEBBELS TALK TISKARNA S.N,P.J. - sprajama vsa ■ v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za vejice, in shoda, vizitnice, časnike, knjiga,, koledarja, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jadku in drugih . ....... VODSTVO TISKARNE APELIRA IVA ČLJkNSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarne . . Cene smerne, unij ako dalo prve vrsta Pišite po informacije na naalov: snpj pri n t e ry 2657-59 S. Lawndale Aventae i - Chicago 11 Illinois TEL. ltOCKWELL 4904 ln the eompaar af ioim of hI* toyal llautenants. Adolf Hitler la iHovn tolloarlng I K« rocent broodrast mada by Propaganda Minister Josaph Goabbal. At rt#»t. vitli h*«d bandagod la Oanaral J odi. wha vat ln-lurod during tha ottompt on Httlar s lile. Thi« plcture was Iransmlttad bv radio I ram Stockholm lo thia couatrf. sae naroČite si dnevnik prosveto Po sklopu 12. rodno konvencijo se lahko naroči na Ust Prosveto la priftteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ene drušine k eni naročnini. List Prosveta slano a« vse enako, sa člane ali nečlane M 00 ss ono letno naročnino. Kei oa člani lo plačajo pri aaosmeetr $U0 sa tednik, so Jim lo prišteje h naročnini. Torej sedaj nI varoka. rett. da je lia! predrag sa člane SNPJ. List Prosveta Je vala lastnina la gotovo Jo v vsaki družini nekdo, kl M rad čital Ust vsak dan. Pojasnilot—-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člen SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam ivoj list tednik, bode mural tisti član Iz dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefa ne stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cona listu Prosveta Jot Za Zarui. drfttve in Kanado $4J9 1 tednik ln 2 tednika in 3 tednike in 4 tednike ln I tednikov in Za Chicago In okolico Je—17 SO 1 tednik 1n-----------t* t tednika In___________ 9 tednike ln-____________* 4 tednike ln________*-70 I tednikov In.-----— > w __________$9.00 Is polni ta spodnji kupon prilošite potrebno vsote denarja sil Money Order v pismu ln si naročite Prosveto. llsL kl Jo vaša lastnin«. PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lawndale Avo. Chicago 23. IU. Priloteno potil jam naročnino aa Ust Prosvete vsoto $.. 1. Ima _____________________ fiL druitra Ift.__________ - M..ln. ---—— Ustavite tednik ln ga prtpiAite k moji noro članov mojo d rutina: 1 • M a__ čainl od sledačib Itva H--------- Ura lin ■■ — ČL drvi ...............ČL dna Mra li....... Nov naročnik Q