120. številka. Ljubljana, v torek 29. maja. XXVII. leto, 1894.
SLOMŠKI IAROR
Uhaja viak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst r o - o gerek e dežele tn vae leto lft gld., za pol leta b gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mmoc 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poailjanja na dom za VBe leto lii gld., za četrt leta U gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ne po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poBtnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. \2. upravniAtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Madjarska obsodba  rumunskih rodoljubov.
Madjarsko porotno sodišče v Kološu je po tri tedne trajajoči obravnavi obsodilo trinajBt najodlič-nejših rumunskih rodoljubov, toženih, ker ao sestavili spomenico, v kateri so popiaaue nečuvenu krivice in brutalna nasilstva, ki se prizadevajo sedmo-graškim Rumunom. Izvzemši treh so bili obsojeni vsi zatoženci in sicer: župnik dr. Lucaciu na 5 let zapora, odvetnik dr. Ratiu na 2 leti, prof. Comsia na 3 leta, de Basesli na 2 leti, dr. Bar manu na 2'/a leta, odvetnik Coroianu na 21 'a lela, dr. Mihali na 2Vg leta, odvetnik Panica na 2'/i leta, župnik Do-mide na 2Va leta, odvetnik Veliciu na 2 leti, odvetnik Suciu na P/a leta, konzistorijalni svetnik Gristea na 8 mesecev, odvetnik Barbu na 2 meseca, vsi vkupe pa na povrnitev troškov v znesku 3238 goldinarjev.
Ta justični Skandal je v vsem civilizovanem svetu obudil največjo ogorčenost, ker take sodbe ni nihče pričakoval, ker tudi največji nasprotnik Ma« djarov ni mislil, da se bodo upali za tako sodbo zlorabiti kraljevo ime.
V rečenem memorandumu so bile obrazložene pritožbe narodno in politično preganjanega in stiB-kanega rumuuakega narodu, vsaka pritožba pa je bila podprta z dokazi in nebrojnimi fakti. To spomenico je nesla posebna deputacija na Dunaj, da jo izroči cesarju in kralju, ki je jedini faktor na Ogerskem, od katerega pričakujejo Rumuni rešitve. Deputacija ni mogla svojega namena izpolniti, ker ni dobila dovoljenja, stopiti pred cesarja. Izročila je spomenico v kabinetni pisarni, od koder se je neodpečačena poslala ogerski vladi, ki jo je zopet oeodpečačeno vrnila vodji deputacije.
Rumunski rodoljubi si tedaj niso vedeli druge pomoči, kakor da so svoj spis razglasili, naj svet izve, na kako nečuven način se preganjajo na Ogerskem Rumuni, kake razmere vladajo v tej deželi, kako je zbettoel madjarski šovinizem, da hoče več milijonov duš broječ narod uničiti, vzeti mu jezik in vero. Vsa Evropa je strmela, ko je čitala, kake grozovitoati, kaka hudodelstva, kake navadne lopov-
ščine se uganjajo s strani madjarakih fanatikov, da bi udušili rumunBko narodno gibanje in ta marljivi inteligentni narod vpregli v madjarski jarem. Deloma začeto mogočno narodno gibanje Rumunov, deloma pa sveta jeza, s katero je vsa Evropa obsodila orgije madjarskega šovinizma, |e napotila ogerBko vlado, da je začela aodno preganjati spisatelje in razširjevalce rečene spomenice.
Namen pravde je bil od vsega početka jaBen. Vlada je hotela ugonobiti prvoboritelje sedmograških Rumunov in s tem zadeti sam narod ter udušiti vse narodno gibanje. In v tem zmislu se je vršila tudi pravda. Zakleti sovražniki rumunskega naroda in njegovih prvoborilcev so sedeli za sodno mizo in na klopi porotnikov. Z zvijačami, žaljenji in z na-Bilstvom s«» sodniki prisilili zsgovornike, da so odložili zagovorništvo. Noben dokaz se ni dopuBtil. Reklo se je kratko : Vi ste hujskali zoper Madjare in zoper madjarsko državno ideio, zapadli ste torej kazni. Zanemarjale so se najeleinentarnejše zakonite for-malitete, z zatoženci se je pa ravnalo ne kakor s političnimi grešniki, nego še slabše, kakor z navadnimi hudodelci.
Zatoženci so stali pred madjarsko poroto kot poklicani zaBtopuiki celega naroda in njih obsodba ima zadeti celi narod, mu vzeti pogum, boriti se Se nadalje za narodne pravice in obuditi v narodu in v političnem svetu mnenje, da se poganja za ne pravično stvar. A ta namen se ni dosegel. Madiar-ska porota ni poklicana soditi celega naroda. Zadela je samo narodove zastopnike kot posamezne osebe, zadela jih je fizično, drugega efekta pa a svojo sodbo ni dosegla, ali pač, pokazalo se je, da Ma-diari ne spoštujejo uiti zakona niti pravice, da zlorabljajo juBtico, da se osvetijo narodu, ki se poteguje za svo|e narodne idaale.
S to tiransko sodbo si je madjarski narod užgal na čelo pečat azijatske zdivjanosti in je izgubil še tisto malo simpatii, kar jih je Še imel, ker se je izkazal nevrednega svobode, katero uživa. Rumunski prvaki stali so pred Kološkimi porotuiki kot obtoženci, dejanski pa so bili tožitelji in zmaga njihova je popolna. Kološka sodba je za Madjare moralen VilagoB.
Celo madjarski listi ne morejo tajiti, da je rumunski narod vsled nečuvenega preganjanja silno razburjen. Ta obsodba njegovih voditeljev, ki niso nezreli mladeniči, nego skoro vsi osiveli možje, pa je to razburjenost tako povečala, da se je Madiari že boje. A če tudi vse to gibanje sedaj še ne bo imelo uspeha, vender je ž njim že veliko doBeženo, zlasti ker je Kološka sodba Evropi pokazala, kake razmere vladajo v deželi, v kateri gospodari — Hun.
Državni zbor.
Na iMinaji, 28. maja.
Končno je prišla novelica k tiskovnemu zakonu vender pred zbornico. Karakteristično za današnjo razpravo je bilo to, da ni nihče trdil, da se r to novelico doseže kaj takega, kar je vredno posebne omemb«*, da so vse strauke naglašale oskoduost sedanjega tiskovnega zakona, vlada pa da je glede daljših koncesij zahtevala odpravo pristojnosti porot za tiskovne delikte. Koncem seje so dr. Laginja in tovariši interpelirali glede ustanovitve hrvatske gimuazije v Pazinu.
Začetkom seje naznani predsednik, da mu je došei dopis ministra unanjih del, s katerim se proBi, naj voli zbornica člane delegacije, ter naznani, da se bo ta volitev vršila v jedni prihodnjih sej, najbrž v petek.
Potem odgovarja miuisterski predsednik knez Windiscbgraetz na interpelacijo glede proti-semitske agitacije župnika ua Duuaji, dra. Deckerta. Ta župnik je izdal neke propovedi z napiBom „Ttit ktunotb und Judenherrschaft", mej katerimi se nahaja jedna, naslovljena „Das Vaterunser in der Judennotb". Dižavno pravdništvo je spis pregledalo, pa ga ni koufiskuvalo. Ko pa je Deckert rečeni odstavek dal poBebe natisniti, koufiskovalo ga je državno pravdništvo radi demonstrativnega nadpisa in nekega pristavka. Vsebina Deckertovih propo-vedij pa ni bila taka, da bi se moglo proti njemu sodno postopati. Vlada se je obrnila na škofijski ordinarijat in to je opozorilo rečenega župnika, naj se v svojih propovedih nikdar ne spozabi, proti Deckertu postopati pa tudi škofijski  ordinarijat ni
LISTEK.
Dr. Laza K. Lazarevic.
Zivotopisna studija. Sestavil J. P. Planinski. (Dalje.)
V ti povesti se nam opisuje usoda kartopirca, kako se časi vzdiga, časi spušča, kako se bliža svoji propasti in kako naposled ozdravi. Moj Dug, ali je to suhoparno! poreče ta ali oni. E, ali treba čitati, treba verno čitati to povest, pa potem dvomim, da še kdo poreče: ali je to suhoparno! Lazarevic je Mitrovo dušo motril pod mikroskopom in ji skrbno, kar najskrboeje opažal vsak pokret, vsako gibanje, i plimo i oseko, ter čitateljem predočil verno sliko sicer poštene, ali po strasti zaslepljene duše. In čim bolj se bliža kraju, tem očitneje postaje minucijozno opažanje, a prizor, ko idejalna žena na tako jnnaški način z brezmejno in neizmerno ljubeznijo in uda-nostjo rešuje svojega moža od poslednjega, resnobnega dejanja, od samomora, smemo imenovati najlepši psihološki moment v nji. EpBki pesnik se povzpenja na tem mestu na vrhunec draroatiške poezije. Ta prizor mej možem in Ženo sodi mej najdivnejša in uajveličanstvenejša mesta srbske pri
povedne književnosti, — ali vender je tako priprost, tako naraven, tako resničen. Priprosti prizor, v katerem mož zve, kakšno ženo ima, v katerem ga ona spravlja s svetom, s samim seboj, v katerem ga rešuje pred njim samim! Ona ga je hipoma storila za človeka, moža, očeta!
Druga povest Lizarevićeva je že večja, po vsebini in obsegu obširnejša, a zopet je s Bela in to s patriarhalnega sela v notraujosti Srbije, ka-keršmh ni več, a kakeršnih bi bilo še mnogo želeti. To je „Školska ikona" (.Slovinac" 1879, potem pretiskana v „Srbadijo".) — Priprosto, ali nenavadno živo in krasno pripovedovanje, prepleteno z zdravim in finim humorjem — katorega ima Bploh Lazarevic precej —, pesniško opisavanje, kateremu ni treba dosti besedij, pa da vender natančno predoči naravno razvijanje vseh dogodkov, zanimiv zaplet vseh nitij in spon, ki stvarjajo povest v krasno, pojmljivo in harmoniško celino: to so lastnosti te in — več ali manj — vseh ostalih Lazarevieevih povesti j. A to bo tudi sploh lastnosti vseh pravih novelistiških proizvodov, ki se mog 6 imenovati dobri in lepi. Vsak pesniški proizvod mora biti i po vsebini, duši svoji, i po vnanji obliki, opravi stoji, popolna, zaokrožena, harmoniška celina. Tedaj še le ima pečat pesniškega duha na sebi, kateri utneje i zamišljati i atvnrjati
i z življenjem navdahnjevati; kjer nedostaje vsega tega — ondu ni celine, ni življenja, ni prirode. A priroda je najlepša in najpopolnejša, ona je dovršena harmonija.
V „Školski ikoni" opisuje pisatelj idilsko Btanje v srbskem selu. Svečenik je duša vsega sela, tako da se uprav identinkuje ž njim, niti ne dela niti ne govori niti ne misli brez njega. Na vprašanje vla-dičino, koliko mu je let, odgovarja: „Jaz in narod računava, da mi jih bo tako nekako okolu sedemdeset". Kam hočeš tesnejše zveze, kakor nam jo daje ta odgovor! Ta idila pa se pokvari nag'o, kakor hitro pride v selo „gosposki človek", novi učitelj. To je tip neke vrste mladine, katera, prečitavši nekaj knjig, govori o narodnem spasu, ne d* bi imela cl pojma o načinu, kako bi se narodu pripomoglo do rešitve Ogromno plitkost svoje „učenosti" maskuje še z večjo nesramnostjo, da bi tako neukega zaslepel, a pametnega odgnal od sebe. Ta tip je pogojen do najtanje žice, v kratkih potezah, ponekod samo maskovano, a zopet ga vidimo pred seboj v polni goloti svojega frazeološkega naziraoja in totalne, uprav absolutne odsotnosti slehernega znanstvenega temelja. Ali on zopet hoče, da zna vso — ta novi osrečevalec, reete onosrečevalec svojega naroda. (Dulje prih.)
imel uzroka. Vlada torej v tej stvari nima ničesar več storiti, obžalovala pa bi, ako bi se bile izrekle besede, ki bi vznemirjenost prebivalstva mogle še povečati.
Po nekater h interpelacijah — mej drugimi je interpeliral posl. Sokol radi nkaza deželnega šolskega sveta, vsled katerega imajo okrajni italski nadzorniki poročati višjemu oblastvu tudi o političnem vedenju učiteljev — začela se je razprava o nasvetu, naj se sestavi permanenten justični odiek.
Posl. dr. Biirnreither se izreče za permanenten justični odsek. — Posl. dr. Vašatv pravi, da opozicija vladnih predlog ne zmatra resnimi, naj je grof Sclidnborn tisti minister, ki molči, kadar je interpeliran radi kršenja zakonov. V vladnem programu stala je na prvem mestu volilna reforma, potem davčna refurma, potem razne socijalne reforme in šele na zadnjem mestu justitna reforma. Tudi v prestol nem nagovoru se je napovedal tak vzpored. Vlada pa hoče javno pozornost odvrniti od volilne reforme in spravlja zategadelj take predloge v parlament. Tudi davčna reforma je dosti nujnejša, kakor justična. Državnega zbora mandat velja še za tri leta, v tej dobi se pa te reforme ne bodo rešile. Čas in trud — vse bo zgubljeno.
Zbornica je potem vzprejela predlog, da je voliti permanentni justični odsek za posvetovanje v civiluem pravdnem redu in začela razpravo o pre-membi novele k zakonu o zavarovanju delavcev proti nezgodi, katero premembo je bila sklenila gospodska zbornica.
Poročevalec Neuvvirtb predlaga, uaj se pre-memba iz oportunitete odobri. — Posl. Adame k obžaluje, da poštno in brzojavno osobje še ni zavarovano za Blučaj nezgod in zahteva, naj se razširi zavarovanje delavcev in saj se reorganizuiejo bol niške blagajnice. Posl. dr. Lueger dokazuje, da je gospodska zbornica delavcem tako malo naklonjena, kakor poslanska zbornica.
Po nekaterih opomnjah poročevalca vzprejela je zbornica predlogo in začela razpravo o noveli k tiskovnemu zakonu.
Poročevalec večine posl. dr. Rutowski prizna, da bs s predlogo ne doseže mnogo, sodi pa, da je tudi ta reforma koristna in važna.
Poročevalec manjšine posl. dr. Paca k pravi, da ve, da odkloni koalicija njegov predlog. Minister Plener je bil nasprotnik časniškega kolka le dokler je bil poslanec, sedaj ga pa zagovarja. Leta 1892. je bila levica še za Jaijuesove predloge, sedaj pa se ne upa zanje glasovati. Pravosodni minister je postal pravi reakcijski minister. Za odpravo porot za tiskovne delikte se menda vender ne bo dobila večina. Hazžaljenja na časti naj se le odktžejo rednim sodnikom, razžaljenja vlade in politične delikte pa morajo tudi v bodoče porote soditi. Govornik se bavi potem z ukazom glede konihkovanja nenemških govorov in pravi: Pravosodni minister se je s tem ukazom drznil zapeljati sodnike in drž. pravdnike, a ukaza ne zamore zakonito utemeljiti. Tiskovna reforma pomeni za vlado pridobitev novih sredstev zoper časnikarstvo. To kar ponujata vlada in večina, je toliko, kakor uič.
Za besedo so se oglasili pro posl. dr. Kopp, Lienbacher in Kubler, contra poBl. E<m, Hofnan-Welleuhof, Gessinann, Schwarz, dr. Schlesinger, Ila-nek, dr. Kronavvetter in Pernerstorfer.
Posl. Eim omenja, kaka je bila prva tiskovna debata v parlamentu in jo primerja današnji. Uzrok, da se zborn ca hoče zadovoljiti b tako premembico, je iskati v tem, kako se je razvil liberalizem. Svoj čas je bil to priucip, danes pa to ni, danes se upira v m'mu. kar je zoper interese izvestnih ljudij. Koalicija se je sedaj spomnila, da v celi sesiji ni ničesar storila in zato je spravila v zbornico to spaku. Lani ho liberalci prazuovali obletnico decem-brove ustave, letos bi bili skoro praznovali obletnico ljudskošolskega zakona. Vsak minister je uaet za reforme tam, kjer nima nič govoriti. Finančni minister je za etično reformo, neče pa odpraviti kolka, pravosodni minister pa je za zboljšanje materijel-nega stanja časnikov, ni pa za etično reformo. Vprašam pravosodnega ministra, na podlagi katerega zakona se vladnim listom dovoli, da izhajajo brez kolka? Vprašam trgovinskega ministra, na podlagi katerih norm se razpošiljajo kot uradne stvari. Vprašam ministra notranjih del, kako pridejo politična oblastva k temu, da smejo takim listom služiti kot raznašalci ? Vprašam celokupno vlado, kako da ona, ki hoče odpraviti umazano konkurenco, po-
spešuje a tem najumazanejšo. Govornik razpravlja potem o konfiskacijah, o kolportaži in o določbi glede kavcije ter zlasti obširno o objektivnem postopanju. Pripoveduje, da se je v Pragi pri konfiskaciji odnesla neka nepravi nekonfiskovana številka, da pa je sodišče konfiskacijo potrdilo. Vsaka konfiskacija se odobri, ne da bi se kaj pretakalo. Objektivno postopanje demoralizuje sodnike. V nobeni kulturni drlavi niso take tiskovne razmere kakor pri nas. Ce ne je liberalna stranka izneverila svojim principom, če lahkim srcem žrtvuje tiskovno prostost, pa tega ne bodo storili sovraženi Čehi. Ti se bodo vedno borili za svobodno šolo, za splošno volilno pravico in za tiskovno svobodo.
Posl. dr. Kopp pravi, da gre tu za vprašanje, ali je bolje doseči nekaj malega kakor nič, ali bolje nič kakor nekaj malega.
Pravosodni minister grof Schdnborn pravi, da je s predlogo storjen prav izdaten korak. Določba glede kavcije bo zlasti manjšim listom v posebno korist. Določba glede konfiskacij bo sicer časih delala sitnosti), ali vlada radi te teškote ne bo nasprotovala predlogi. Glede premembe objektivnega postopanja pravi, da je stvar odvisna od vprašanja, v koliko naj se tiskovni delikti odkažejo rednim soduikom.
Minister notranjih del marki Bacquehem se izreče zoper svobodno kolportažo in opravičuje svoje stališče glede prodajanja časopisov po avtomatih.
Posl. dr. Hofman-Wellenhof izjavi, da nemški nacijonalci sicer niso zadovoljni s to predlogo, kakor niso zadovoljni s sedanjim tiskovnim zakonom, da pa bodo vzlic temu glasovali za predlogo.
Posl. Lienbacher očita vladi, da vedno le objektivno postopa, izredno malokdaj subjektivno, to pa je krivo, da je časopisje sprijeno. Izreče se zoper časnike in za to, da imej vsak poslanec pravico, govoriti v državnem zboru v svojem jeziku.
Razprava se potem zaustavi in na vrsto pridejo interpelacije, mej njimi interpelacija posl. dra. Laginje in tovarišev glede ustanovitve hrvatske državne gimnazije v Pazinu.
Prihodnja aeja jutri.
Politični razgled.
[Vol ran Je dežele.
V Ljubljani, 29. maja.
Minister Schbnborn ne odstopi.
Razni Dunajski listi javliajo, da se v parlamentarnih krogih govori, da misli pravosodni minister po sklepu zasedanja drž. zbora odstopiti. Ofici-jozno sl zatrjuje, da je ta vest povsem neosnovana. Levičarji in Udje.
Protisemitska agitacija Dunajskega župnika dr. Deckerta je napotila Žide, da so jeli na levičarje pritiskati, naj uprizorilo parlamentarno akcijo. To se je tudi zgodilo. Levičarji so podali interpelacijo, na katero dolgo ni bilo odgovora. Razdraženost v židovskih krogih jo Čedalje bolj rasla in levičarji so bili Že v strahu, da izgube najboljše svoje zaveznike. Včeraj je končno vlada odgovorila na t sto interpelacijo, a tako, da so židje še bolj nezadovoljni. Vsi židovski listi prinašajo ostre, zoper vlado naperjene članke, nekateri pa pozivljejo svoje rojake kar na* ravnost, naj se postavijo zoper levičarje.
Položaj na Ogerskem.
Skoro bi dejali, da je ministerstvo VVekerlovo vender premagalo vse obstoječe težkote. Včeraj se je v Budimpešti sešel ministerski svet in določil, katere zahteve je staviti glede zagotovitve , da vzprejme magnatska zbornica predlogo o civilnem zakonu. Vlada bo predlagala, kakor se sedaj ofici-jozno prizna, naj krona imenuje neaaj novih članov magnatBke zborn ce. Sodeč po tem, kar pišejo ma djarski listi in uvažuje, da so klerikalna glasila postala hkrati malodušoa in da sta dva odlična magnata, ki sta prvič glasovala zoper predlogo, hkrati odpotovala v Osteude, bi skoro rekli, da zmaga madjarski psevdoliberalizem. Kriza se bo rešila do srede.
% nanje države.
Prevrat v Srbiji. Iz Belegagrada sta došli zopet dve kaj čudni novici. Prva javlja, da pop Milan G j uru', ni bil zaprt, ker je bil pač na sumu, a ni bilo zoper njega ni-kakega dokaza. Tudi preiskava radi zarote zoper Obrenoviče in za Karagjorgjeviče se je razkadila v nič. Zaprti Čebinac je bil pač v zvezi s Karagjor-gjevići a le da jih je zase denarno izkoriščal, resnega pa zanje in za premembo ustave ni storil ničesar. Čebinac je Karagjorgjevićem 80 000 frankov dolžan. — To oficijozno priznanje je pač dokaz, da si je Milan izmislil bajko o zaroti, da je mogel odpraviti ustavo in zapreti nekatere odlične radikalce.
Kaj je pravi namen njegov, se vidi iz tega, da je ukazal, da prevzamejo prefekti upravo občinskega in okrožnega imetja. Ta denar bo kmalu izginil. In Rusije
Ruski car je izdal ukaz, ki obuja veliko senzacijo. Doslej so imeli poaamni ministri pravico, da ao imenovali aižje uradnike. Car pa je sedaj odredil, da |e sestaviti pod njegovim neposrednim nadzorstvom stoječo komisijo, ki bo predlagala imenovanje uradnikov. Imenovanja ae bodo povaem neodvisno od mtaiiterstev izvrševala. Ministrom se je a tem vzel velik del njihovih predpravic in njihovega upliva. Car je hotel s tem odpraviti protekcijo, ki je bila doslej odločilna. Govorica, da hočejo vsled tega vsi ministri odstopiti, je neosnovana. — Tudi v Avstriji bi bila taka uredba kai koristna. Francoska kriza.
Še vedno ni gotovo, kako se bode rešila mi-nisterska kriza. Radikalni kandidatje so sestavo vlade odklonili, ker vedo, da bi njihovo ministerstvo ne moglo dobiti večine v zbornici. Brisson je odklonil, ker hoče kandidovati za predsedstvo republike, Dupuy pa ne najde potrebnih mož. Garnot bi najraje videl, da sestavi Dupuy novo ministerstvo, vedoč, da se pri volitvi predsednika sme nanj zanesti. Dupuy bi mu tndi rad ustregel, a — vsaj doslej — ne more. Ako ne sestavi Dupuy novo vlado, hočejo oportunisti prirediti Perierjn veliko ovacijo, da bi ga kaptivirali, ali upanja nimajo, da ga pregovore.
Dopisi.
Is Gorice, 27. maja. [Izv. dop.] („Sloga" ustanovi obrtno nadaljevalno šolo. Volitev Goriškega župana. Goriško pokopališče.) Dasiravno ni ugodil leto« Goriški deželni zbor prošnji političnega društva „Sloga" za letno podporo 1000 gld., da bi se ustanovila v Gorici obrtno-nadaljevalna šola s slovenskim učnim jezikom, misli društveni odbor vender resno na to, da se otvori ta šola že prihodnjo jesen. V ta namen priredil se je že učni načrt, pridejal se mu urnik ter se je celo tudi za učiteljske moči poskrbelo. Dotična prošnja za odobrenje te šole odposlala se je — tudi vladi in tako znamo imeti, ako bode šlo po sreči, kakor rečeno, že prihodnjo jesen slovensko obrtno- nadaljevalno šolo navzlic vsem zaprekam, ki so se stavile temu narodnemu podjetju od tuje in domače strani. Ako bi „Sloga* za nas Slovenoe na Goriškem nič več ne storila, postavila si je z ustanovitvijo svoje lastne alovenske šole in šolskih vrtov v Gorici trajen spominek, ki bode z zlatimi črkami zapissn v zgodovini probuje slovenskega naroda. Ali politično društvo „Sloga" ne drži tudi danes križem rok, ono vedno bdi nad pravicami slovenskega naroda in povzdigne svoj glas vedno in povsod, kjer se naši narodnosti godi krivica, mej slovenskim narodom na Goriškem pa širi narodno zavest, širi narodni ponos, spodbuja slovensko ljudstvo k požrtvovalnosti na način, ki nai bi bil v vzgled vsem dragim jednakim društvom na Slovenskem. — Naše politično društvo se pa tudi strogo drži one točke slovenskega programa, katero naši tako zvani konservativci tako radi poudarjajo, namreč krščansko-nravne vzgoje — a vender ni niti ono varno pred napadi. In kje se čitajo pogostoma napadi na naše društvo? Čitajo se v Ljubljanskem „Slovenci". Mi se gospodom pri uredništvu tega lista prečuditi ne zamoremo, da odpirajo predale svojega lista dopisnikom, kojih jedina narodna zasluga je pač ta, da so poskusili sejsti prepir mej naše rodoljube is zgolj osebnih koristij. Svojega namena pri nas sicer niso dosegli in ga tudi ne bodo — sli čemu daje „Slovenec" prnstora takim dopisom, saj ni v njih nikdar nič bistvenega — marveč sami osebni napadi in sumničenja. „Slovenec" pravi, da mu je mar za slovensko stvar. Naj vender dokaže dejanski, da je na tem kaj resnice, pokaže naj našim Tomažem vrata, potem mu bodemo šele verjeli.
Volitev novega župana bode 30. t. m. Stari župan dr. Manrovich, ki je bil od leta 1861 mestni odbornik in je zadnjih 12 let zaporedoma županoval, odložil je pro&lega torka mestno odbor-ništvo. Mož je namreč uvidel, da se mu maje županski stol, katerega sicer jako nerad zapusti, zato si je pa izmislil ta manever. V Beji, katero so imeli istega večera starešine, sklenilo se je, da se odpošlje k njemu deputacija, ki naj bi ga prosila, d« prekliče svojo odpoved. Najbrže so gospodje mislili, da ostane mož pri svojem sklepn. Ali motili so se. Maurovicb je namreč odgovoril deputaciji, da se bo premislil. V tej deputaciji znašel se je pa tudi novi kandidat za županovo mesto, dr. Vennti, mož, Id si je baje za to priliko pripravil že dva govora. Morete si torej misliti čuden ta tableauz 1 A vender
je zatrjeval dr. Venuti starega župana, da izraža srojo in celega starešinstva iskreno željo, da bi ne ostal pri svojem sklepu. Pa kaj hočemo, svet je taki Ta komedija je danes v Gorici glavni predmet pogovarjanja in vse je radovedno, kako se bode izvršila. Nekateri sicer mislijo, da bi ne dobila Veautijeva izvolitev  za župana cesarjeve potrditve.   Zsano je namreč, da je Venuti od kar je aačel misliti, vroč pristaš tiste italijasska stranke, ki pravi, da je Italija sicer zedi njena sma non compiuta".   Mož izvršuje te svoje politične nazore tudi praktično. Svojega aina na pr. dal je v vzgojo v Italijo i. t. d. Če ni  zadobila izvolitev Mladučeha za predsednika čeikega dež. kulturnega sveta cesarjevega potrjenja, sato ker nasprotuje mladučeška stranka aedanji vladi, o kateri je prepričana, da ni prijazna češkemu narodu, bi ne bilo nič čudnega, ako bi se ne potrdila izvolitev  moža  za Goriškega  župana,  ki   nt samo sedanji avstrijski vladi protven — ampak še marsičemu drugemu. Pa pustimo to, nam Slovencem je pač vse jedcu, katerega  izmej sebe bodo Goriški mestni očetje postavili na županov stol, nasprotoval nam bo vsakateri, bodi ai potem   Peter ali Pavel. Na novem Goriškem pokopališči se ne da rad vsak pokopati, bogateji ljudje se pokopujejo na drugih pokopališčih v okolici ali pa celo na sv. Gori. Temu je kriva lega sedanjega pokopališča. Kraj, kjer leži, je namreč jako močvirnat in so vsled tega novi grobovi vedno polni vode — tako da treba rakev pogostokrat k tlom   pritisniti, ko se  pokopavajo mrliči. Naš rodoljub dr. A. Rojic bil je odločno proti temu, da se napravi pokopališče na sedanjem kraji, a prestati je moral zaradi tega od svojih laških kolegov marsikatero britko. Ali ko bi mesto poslušalo takrat svet. dr. Roica, ne bi imelo daues sitnosti in stroškov, ki bo postali neizogibni. Baš te dni bavila se je vladna komisija na lici mesta s to zadevo. Stavil je namreč pred kratkim državni poslanec grof Co-ronini reako  interpelacijo do vlade v tem pogledu ter   jo opozoril na nevarnost, ki prati splošnemu zdravju. Pokopališče bode treba premestiti.
Domače stvari.
— (Slovenska višja dekliška šola.) Mej občinske odbornike Ljubljanske razdelil se je te dni „statut mestne viš|e dekliške šole v Ljub Ijani". Sestavil je ta statut — kolikor Brno se mogli v naglici prepričati — prav izborno gosp. ravnatelj SenekoviČ.   Storjen je torej odločilni korak k usta novitvi tega za narodno našo organizacijo prepotreb nega učilišča, kateremu je temelj položil gosp. Josip Gorup z velikodušnimi svojimi darili.
— (Sokolov izlet v Novo mesto.) Z ozirom na številsa vprašanja glede udeležbe naznanjamo novic, naj se zunanji udeležniki oglase* za vozne listke naravnost in jedino pri gosp. V. Je niču v Ljubljani, za udeležbo pri banketa pa pri „Sokolovom" odboru v Ljubljani. Cena vožnje se nič ne zniža, tudi če kdo na potu vstopi v vlak. — Kakor čujemo, pozdravljeni bodo izletniki tudi na raznih postajah pred Novim mestom.
— (Osobne vesti.) Gosp. Silvo Do m i cel j, ki je bil nedavno tega imenovan vladnim koncept nim praktikantom za Kranjsko, je imenovan poštnim konceptnim praktikantom v Črnovcih. — Privatni docent na Graškem vseučilišči in knjižničar deželne knjižnice v Joaneju dr. J. p). Zvriedinek-SUdeshorst je imenovan izrednim profesorjem novejše zgodovine na vseučilišči v Gradci.
— (Občni zbor kranj«ke kmetijske družbe.) Dae 14. junija ob pol 9. uri dopoludne bode v mestni dvorani Ljubljanski letošnji občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
— (Nova firma.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani je vpisalo novo združno firmo „Leuz in Rohrmann" za trgovino z deželnimi pridelki in živili v Ljubljani, ki je pričela z novim letom 1894.
— (Promenadni koncerti) vojaške godbe v Ljubljani bodo — kakor nam naznanja mestno vojno poveljništvo — v mesecu juniju vsako nedeljo dopoludne ob 7,12. uri v Zvezdi in vsak četrtek ob 7,6. uri popoludoe pod Tivoli. Dne 31. t. m. ne bode svirala vojaška godba pod Tivoli.
— (Glas iz občinstva.) Iz Trnovskega predmestja v Ljubljani dohaja nam naslednja pritožba : Na vsakih štirnajst dnij, ko dobe italijanski delavci necega stavbinskega mojstra svoje zaslužke, t. j. v nočeh od sobote na nedeljo in od nedelje na ponedeljek, — na Trnovskem predmestji ni moči
uživati prepotrebnega nočnega miru. Omenjeni delavci prihajajo iz raznih gostiln v gručsb, oavndno od 10. do 2 ure v noči z neprimernim kričanjem. Prišedši do doma, zahtevajo otvorjenja, in tu prične se razbijanje, da odmeva po celem predmestji. Tako počenjanje traje nepretrgoma v zgoraj navedenih nočnih urah. Ker moramo tudi Trnovski posestniki plačevati mestne doklade, s ksterimi se vzdržuje redarstvo, zdi se nam pač opravičena nujna prošnja, da bi mestni magistrat izvolil skrbeti za red in nočni mir Trnovskim prebivalcem.
—  (Izpred   porotaega sodišča.) Včeraj pričelo se je pri deželnem sodišči Ljubljanskem drugo letošnje porotno zasedanje.   Ofršile bo se prvi dan tri obravnave. Pri prvi sedel je na zatožni klopi  71   let  stari  oženjeni   delavec Janez C o t m a n s Ilovce. Cotman, ki je bil radi različnih deliktov že 34krat, radi tatvine že 24krat kaznovan, bil je tudi včeraj obtožen radi hudodelstva tatvine. Meseca jaouvarja letos ukradel je obdolženec Frančiški Polak na Dunajski cesti gladež; radi tega bil je na jeden mesec v zapor obsojen ter je to kazen 10. februvarja prestal, a dva meseca pozneje izvršil je zopet tatvino. Dne 16 aprila prišel je namreč Cotman v Fischer-jevo hišo na Kongresnem trgu ter prosil za obed; kuharica zavrnila ga je, naj malo počaka. Mej tem ukral je Gitman na mostovžu za perico pripravljeno perilo ter kuharici veliko sukneno ruto, a potem zbežal po stopnicah. Obdolženec priznal je pred poroto, da je res izvršil omenjeno tatvino; tudi priča kuharica Magdalena Sevšek  izpovedala je v smislu obtožbe Z ozirom na to, da je Cotmanu tatvina že v navado prišla, obsodilo ga je sodišče  na pet let težke ječe, poostrene z jedaim postom mesečno. — Pri drugi obravnavi bil je 19 let stari opekarski delavec Angelo della Flora iz okraja Pordenone na Laškem obtožen radi hudodelstva uboja. Laba Pietro Gasagraode in Angelo della Flora delala sta kot ceglarja na Viču.   Dae 15. marca sprla sta bo bila nekoliko in prepir obnovil se je dne 18. marca zvečer; pri tej priliki euoil je della Flora svojega tovariša z nožem v desno stegno in mu po izreku zvedencev prerezal privodnico.   Ker ni bilo nagle zdravniške pomoči, skrvavel je ranjenec ter na meBtu umrl.   Della Flora obsojen je bil na 3 leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem dne  18. marca vsakega kazenskega leta — Pri tretji obravnavi tožilo je državno pravdoištvo 24 let starega samskega dninarja Petra D a c a r j a z Naklega radi hudodelstva uboja in prestopka proti telesni varnosti.   V noči od  18. na  19. februvarja letos  prišel je Dacar pred hišo Janeza Matjana v Naklem in je dobil ondi Janeza Potočnika, kateri mu je opomnil, da se Matjanove dekle nečejo oglasiti. Dacar zgrabil je potem dolgo raoto 'n jo skozi okno porinil v sobo, kjer sta ležali dekla Ana Orebar in pastarica Marjana Strupi; Strupi je bila od rante, zadeta, vendar pa ne vidno poškodovana. Ko je gospodar Matjan Blišal ropot, prišel je iz hiše, da bi ponočnjake odpodil,  Dacar pa je takoj gospodarja s polenom udaril s tako silo po glavi,  da se je ta zgrudil na tla in izgubil zavest.   Že drugi dan pa je umrl.   Po zvedeniškem izvidu in izreku umrl je Matjan silovite smrti vslod pritiska krvi na možgane, kateri so otrpnili; poškodba bila je absolutno smrtna. Storilec tudi pri obravnavi dejanja ni tajil, izgovarjal se je pa, da se je on moral braniti pred Matjanom. Žena ubitega Matjana in dekla Orehar pa sta izpovedali, da je ta zagovor neutemeljen in da Matjan obtožencu ni storil ničesar.   Porotniki potrdili so soglasno vprašanje  glede uboja in prestopka proti telesni varnosti in sodišče obsodilo je Dacarja na 6 let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dne 19. februvarja vsakega kazenskega leta. — Jutri prične se obravnava proti Antonu Prelovšku in tovarišem radi umora bivšega škofjeloškega okrajnega sodnika dr. Krausa. Vstop v dvorano dovoljen bode le onim, kateri se izkažejo z vstopnico.
— (Ajdovska predilnica.) Dne 31. t. m. bode imelo delniško društvo tega podjetja občni zbor. Odbor bode baje predlagal, naj se v Ajdovščini zopet zgradi predilnica, toda manjša. V nadomestilo pa naj se zgradi predilnica tudi v Ronkah. Tako poroča »Primorec*.
— (Zdravstveno stanje.) V občini Loški potok zbolelo je v vaseh Hrib, Travnik in Srednja vas 21 otrok za osepnicami; umrl ni nobeden, bolnih je zdaj še 6. V občini Mozelj je zbolelo v nekaterih vaseh 22 otrok za ošpicami, izmej katerih je 1 umrl, 8 pa jih je ozdravelo.
— (Novo šolsko poslopje) se gradi v Mošnjah v radovljiškem okraji.
— (S t r e 1 s) je udarila minuli petek v Trojanah v leseno streho skladišča tamošnjega poštarja in gostilničarja g. Fr. Konšeka. K sreči sta poštar in njegov hlapec takoj zapazila ogenj in ga udušila ter zabranila večjo nesrečo.
— (Zs štajerske vinogradnike,) ki hote nasaditi ameriške vinograde, je, kakor znano, dovolila štajerska hranilnica 100000 gld. Iz te vsote se je dozdaj dalo 550 vinogradnikom posojila 47 900 gld. Polovica posojila se izplača, ko je vinogradnik dovršil rigolovanje in se izkazal z občinskim potrdilom. Druga polovica pa se izplača takoj, ko je dovršil nasajevanje ameriških trt Pogoji za obre-štovanje in vračilo posojila bo jako ugodni.
— (General-štabsko potovanje.) častniki in vojaki general štabskega izleta bo prenočili v nedeljo v Komnu na Krasu iu odšli potem preko Tržiča (Monftleone) v Gorico. Od tam se odpeljejo v Pulj ter se vrnejo nazaj v Gorico, od koder odidejo čez Predel na Koroško.
— (Nova deželna blaznica) se bode gradila na G iriškem. Deželni odbor je razpisal natečaj za prodajo primarnega zemljišča na goriški ravni mej izlivom Vipave v Sočo do gord. Ponudbe je poslati do konca meseca junija t. I. deželnemu odboru v Gorici.
— (Razpisane službe) Na dvorazredoi ljudski šoli v L i e n f e I d u je izpraznjeno mesto nadučitelia s plačo III plač. razreda. Prošnje du dne 8. junija pri okr. šolskem svetu v Kočevji. — Na dvorazrednici v S 1 a v i n i je razpisano drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. plač- razreda. Prošnje do dne 7. junija pri okr. šolskem svetu v Postojim. — Pri okrožnem sodišči v C e I j i , oziroma pri kakem okrajnem sodišči se vzprejme uradni sluga. Prošnje do dne 1. julija pri predsedstvu okrožnega sodišča v Olji.
r
Slovenci ln Slovenke I ne z&bite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 I
r>------4
Razne vesti.
* (Na pet let težke ječe) je bil obsojen v Karlovcu 57letni upokojeni major Marko Javorina iz Karlovca zaradi zločinstva proti nravnosti. V tajni obravnavi je bilo pozvanih tudi 13 mladoletnih deklic iz Karlovških meščanskih krogov za priče.
* (Senzačna pravda.) V Berolinu se je začela te dni senzačna pravda. Zatoženka, 271etna bivša šivilja Josipiaa F ar kas, rojena Madjarka, seznanila se je bila v Berolinu z neko postarno damo, vdovo nekega justičnega svetnika. Živela je ž njo v nemoralni zvezi in jo vrh tega na razne načine pripravila do tega, da jej je posodila 300 000 mark. Zatožeoka je tudi v raznih trgovinah, zlasti v trgovinah a konfekcijskim blagom, napravila nad 100.000 mark dolgov, vse na račun za njo nezakonsko dete baje na Dunaji naložene večje svote in na ime svojih baje imovitih sorodnikov. DejaoBki je bilo za dete naloženih 300 gld. Sorodniki lepe za-toženkn pa spadajo mej sramežljive siromake.
* (Električno kosilo) je priredil nedavno Novojorški .Franklin ekaperimental-klub* v proslavo prve obletnice svojega obstanka. Dvorana bila je električno tazsvetljeoa, jedila, ki bo bila kuhana s elektriko, so se servirala z malo električno železnico. Avtomat, ki je predstavljal Franklina, je pozdravil goste fonograficuo. V stranski sobi je sviral električni stroj komade, ki bo i. 1889 v Parizu bili fonografično posneti. Po končanem obedu so se vaule na goste cvetice, katere bo bile nabrane na železni ž<ci in tako na elektromagnetu viseče. Mej tem je sviral drug fouograf slavnostno koračnico is Čikaške razstave.
Knjltovnost.
— „Popotnik* glasilo „Zavece slovenskih učiteljskih društev" ima v štev. 10. tole vsebino: Paihologii ni listi. (H. Schreiner ) — Slovniška teorija Keruova. (Dr Bezjak ) — Prirodopisoi pouk v jedno-razrednicah (H. Schreiner in J. Koprivnik.) — šolstvo na ameriški razstavi. (J. S.) — Slovstvo. (Poročilo odbora za oceno slov. mladinskih spisov.) — Društveni vestnik. — Dopisi in druge vesti. — Natečaji.
— „V ienac1 ima v št. 21. naslednjo vsebino : Radmilovič, povest, spisal Ksaver Šandor Gjal-ski; — Sudac Zalamejski, spisal Calderoo, preložil F. Z. M. ; — Grčka priča o Prokni i Filomeli kod Hrvata; — Dumas Fils, spisal Nikola Andrič; — Listak; — Svafitice. — Slika: Rimski triklinij, slikal H. Bauer.
■
Dunaj 29. maja. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o premembi tiskovnega zakona. Mladočeh Sclnvarz je nasvetoval premembo tiskovnega zakona v zrn i si u imunitete nenemških državnozborskih govorov. Perner-storfer je kritikoval postopanje podpredsednika dež. sodišča Dunajskega, Holzingerja, in s svojimi izvajanji prouzročil burne prizore.
Dunaj 29. maja. V današnji seji gospodske zbornice se je sprožil predlog, naj se za zbornično poslopje naroče doprsni kipi Schmcrlinga in grofa Leona Thuna.
Dunaj 29. maja. Narodnogospodarski odsek poslanske zbornice je odobril trgovinsko pogodbo z Rusijo in volil posl. barona Schwegla poročevalcem.
Dunaj 29. maja. Generalni ravnatelj južne železnice, Friderik Schuller, umrl je danes opoludne v Modlingu.
Lvov 29. maja. K otvoritvi deželne razstave gališke pridejo ministri Falkenhavn, .Taborski in Bacquehem in mnogo državnih poslancev. Cesar obišče razstavo dnć 7. junija.
Budimpešta 29. maja. V Kološu so bile velike demonstracije za obsojene rumunske rodoljube. Vojaki in orožniki so demonstrante razgnali; dve osebi sta bili ubiti, več drugih pa ranjenih.
Listnica uredništva.
Gg. dopisnikoma v Domžalah: Poslani dopia zastran „zakotnih krčimrjev" je preveč nejasen, da hi bil za porabo. — G. „Narodovcu* v Litiji: Lepo je, kar pi&ete, a mislimo, da bi Vi to porabili povodom kakega dogodka, ki Be Vam gotovo v kratkem ponudi; torej sedaj ne bo priobčeno.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Holl-ovega Seidlitc-pra&ka",
ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna fikatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpo&ilja ta prašek vsak dan lekar A. MOhL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-lauben it. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.
1 (16—7)
Umrli so ▼ Ljubljani:
26. maja: Ana Novak, sedlarjeva vdova, 78 let, Flo-rijanske ulice it. 15. — Antonija Mihelič, delavka, 34 let, Florijanske ulice it. 18. — Evgen Betetto, metlarjev sin, 5'/i meseca, Florljanake ulice it 8.
27. maja: Jožef Begali, posestnik in mizar, 55 let, Sv. Petra ceata it. 21. — Franc Pečar, delavec, 18 let, Kravja dolina it. 11.
V deželni bolnici
23. maja: Anton Hren, gosteč, 80 let.
24. maja: Jožef Blžal, delavec, 26 let.
26. maja: Andrej Kavčič, gostač, 78 let.
27. maja: Jožef Šostariič, posestnik, 52 let. — Ivan Plevelj, delavec, 47 let. — Marjeta Remc, delavka, 40 let.
V vojaški bolni oi:
23. maja: Franc Ponob, c. in kr. poročnik, 26 let.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
CS a 00 (M	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	726-9 »o. 730- 1 an. 731- 6 mu.	9 6» C   si. jzh. 17 0« C   al, jzh. 120° C   il. jzh.		obl. jasno obl.	0-00 mm.
Srednja temperatura 12*9°, za 3*4° pod normalom.
JDiariaJslsa, borza
dne* 29 maja t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru    .   .   . ,
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/, .....
Ogerska zlata renta 4»/0.....,
Ogerska kronska renta 4°/0 ..... Avstro-ogerske bančne delnice   .   .   . ,
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 mark   . ,
20 mark............
80 frankov..........,
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini .   . .......,
Dne" 28. maja t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 25C gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/0 P° 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4». ,°/0 zlati sast listi
iJOBLJiifti zvor
■tb)i
r.a vso leto 4 gld. 60 kr.; s a pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 k/.
Tu jel:
28. maj h.
Pri Nlonn t Novak i* Železnikov. — Beck z Dunaja. — SuiderA c it Gradca. — Havas iz Velike Kaniže. — Abeles iz Prage. — Scurpa, Marasatti, Lieblein, Janitti iz Trsta. — Kozuian iz Reke. — Grtlnvvald iz Zagreba. — Miloš«-vič iz r.rtuj aluke.
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. Tramivar-druAt. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubelj.......
98	gld. 40		kr.
98	a	30	
120	■	65	sj
97	m	90	1
120	a	55	■
95	p	20	■
997		—	0
353	■	—	m
125	■	10	
61	■	80	
18	■	26	■
9	•	s*V,	m
44	t	70	n
5	■	89	m
147	gld.	_	kr.
200	•	—	■
126	•	75	e>
123		50	n
197	a	—	m
25	i	—	a
22	■	25	n
151	■	—	■
300		—	m
1	•	34«/	1 it
Prodajalnica s stanovanjem
•e da tak«) v najem v LJubljani, v Trnovskih ulteah it. 7. (584—2)
essr Hiša !
v kateri je goMtllnlea* v l*o<lpe*l li. nt, H pri Lukovici, tik državne ceste, od Brdsfcega sodišča komaj pet minut oddaljena, prav pripravna za kak obrt, v prav dobrem kraju situvirana, obstoječa iz sledečih prostorov: gostil-ulMka soba, kamra, prostorna kuhinja, proda« Inluica, velik obokan vliiMkl klet, v skal« »sekan klet aa pivo, hlev, prostor nad hlevom, dimnikar-uica,  vrt, prostor za drva  in  utica za prosto zabavo,
se daje s 15. junijem t. I. v najem.
Pri „JuNtreburNkl delni A k i hranilnici", ki se ima novo osno vati, Dopolniti je
mesto knjigovodje
z letno plačo 1200 gld
Natecalct  imajo  svoje   prošnje,   opremljene z dokazili  o dosedanjem avojem službovanji,
do 15. junija 1884
podpisanemu ravnateljstvu predložiti in ob jed nem dokazati, da so vešči hrvatskemu ali kateremu drugemu slovaškemu jeziku.
Za „Jastrebarsko delniško hranilnico"
V J a »k i (pri Zagrebu), dne 25. maja 1894.
Ravnateljstvo.
VIZ1TNIGE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizki ceni.
C. lr. glava« ravnateljitva avstr. drž, želeinte.
Izvod iz voznega reda
•v-elia.-v-xa.eg-a od 1. aaaaja 1S94
lfMtop.no omenjani prihajal-iI ln odhajalnl cul oinaćeni 10 * liiaj»isi>i»iin immu. 8r«dnJe«t»op«kJ oh j« krajama eaau ▼ Ljub. U »nI aa S minuti naprej.
Odhod !■ kVJublJane rjui. kol.).
OS IX. mri 3 anaee. pa hoM osebni vlak v Trbia, PonUbel, F«ljak, CV lovec, Franaenafeate, Ljubno, 0«e Helsthal ▼ Alinee, Iachl, (imun-dan, Solnograd, Lend-Gaataln, Zali n* jasam, Sta«-*, Lino, Iiinlejerloa, Plaenj, Marijina vare, Kger, Karlove Tara, Francoza ▼are, Prago, Llpeljo, Dunaj Tia Amatettan.
Ob 0. uri 7 min. mjutmi meianl vlak t Kočarja (r Btadolforo od dneva otvorjenja prometa).
Ob 7. Mri lO min. zjutraj oaabal vlak v Trbia, Pontabal, Beljak, Oe-lovec, frantenafeate, Ljubno, Dunaj, oaa Salathal v Solnoejrad, Dunaj ria Amatotten.
Ob 11. mri 41 tmin. dopoludme molani vlak t Kočevje (▼ Rudolfovo.
od dneva otvorjenja prometa). Ob 11. mri SO min. dopotudn« oanbnl vlak v TrbU, Pontabal, Beljak,
Oeloveo, Vransenafeete, Ljubno, Salathal, Dunaj. Ob 4. mri 14) min. ftmpiluđmm osebni vlak v TrbM, Beljak, Celovec,
Franaenafeate, lijulmo, be* Selstbal v Solnoamd, Land-Oaatain, Zau
na Jeseni, Inomost, Bragnlo, Ourlh, Oanevo, Pariš, Stojr, Lino, Omun-
ilon, Iachl, Budejaviae, Plaenj, Marijine vara, Kgsr,  Francu ve vara,
Karlova vara, Praa*o, Llpako, DttnaJ vi» Amatetten. Ob B. uri SO min. *t<eč*r meianl vlak v Kočevje (t Budolfovo od dneva
otvorjenja prometa).
Prihod v IaJabUano (jas. kol.).
Ob 8. mri 53 min. tjutr<t) oaebni vlak s Dunaja vla Amatetten, IJp-»ije, Pra«re, Franoovili varov, Karlovih ▼arov, Kffra, Marijinih v arov, Planja, Budejevio, Soluograda, Idnoa, Stevra, Omundena, Ischla, Aua-aaaa, ZeUa na jeseni, Lend-Gaateina, I.juhn«««, Oelovoa, Beljaka, Fransenafeate, Trblia.
Ob 9. mri 9 mita. ajutrtjj meianl vlak ia Kočevja (li Badolfovega ato-prav od dneva, ko bode promet otvorjen).
Ob 11. mri V7 min. dopotudn* oaabnl vlak ■ Dunaja via AmateHen, l.ipalje, Prage, Franoovlh varov, Xarlovih varov, Kgra, Marijinih ▼aro«', Planja, Budejevio, Soluojrrada, Iiinca, Htejra, Farlaa, Genove, Curiha, Bregnloe, Inomoata, Zella na jeaeru, lieud-Oaatelua, IJubnega, Oelovoa, Liansa, Pontabla, TrbUa.
Ob 1)1. mri min. jtopoludne meianl vlak ia Kočevja (ii Budolfovega. atoprav od dneva, ko bode promet otvorjen).
Ob al. Mri 4H min. fionofaadn* oaebni vlak s Dunaja, LJubsoga, Selithala, Beljaka, Oelovoa, Franaenafeate, Pontabla, Trbtaa.
Ob 8. uri 84 min. «vee#r meianl vlak is Kočevja (is Budolfovega atoprav od dneva, ko bodo promet otvorjen).
Ob V. mri iti min. mvnb*>r oaebni vlak a Dunaja preko Amatottena in. Idubnefa, Beljaka, Oelovoa, Pontabla, Trblia.
Odhod Is LJubljane (dri. ko!./
Ob
7. »ari »3 min. mjutm)      v Kamnik. »■   »   08    .    popotudn* „ . •.   -   SO n
10.
IO
(tlednji vlak le ob nedeljah in premikih.)
Prihod v LJubljano (drl. kol.).
Ob   8. mri 80 min. »JutmJ       ia Kamnika. •   *'•   n   "     *     dojMtluttnr   „ „ „    «.   „   »O „
(4—118)
88
(Blodnji vlak lo ob nedeljah
in premikih.)
Služ-be 16ie
izurjena prodajalka
z dobrimi spričevali. — Ponudbe vzprejema upravniitvo .Slovenskega Naroda". (587—2)
Izurjenega stenografa
ki je tudi v zt-mljeknjižnih zadevah izvežban, vzprej-mem v svojo p'sarno.
T>r. U. Lemez, (598-1) odvetnik v Slovenski Bistrici.
Posredovalnica stanovanj in služeb G. Flux, Breg čst. G.
Velika izbor služob vsake kategorije, zlasti za bi-šine in kuharice, priproste in fine, za Trni, I*nl|. ©o« rfeo, Gradec« Celje, Uuua|, Bled (mdi v nriatokra-tiinih hišah, nekatru tudi k j«dni osebi ali dvoiua osebama, jako dohro nlnlbe; daljo aaraeunMjoče in priproste natakarice, l»li»K»i uleariee, plaarieo, pe-»tuujo, koeljaia v Jako lini liiai, JO gld. plače in vse prosto. Isber v službah za poletno »esono itd. itd. Priporoča se vee močnik «lt>klet aa vsako Uelo, ki znajo nekaj kuhati, šivati in perilo likati. (597>
Lepega bika
if/learakega plemena, tudi potrjenega zn pleme, sta> rega 2 leti, ki tehta 640 kg., proda (59K-L)
Josip Hočevar v Količevem pri Domžalah.
L Luser-jev obliž za turiste.
Dobiva so v lekar- v^vcS^ nah.   X^ ^ CS
f«ol«»v<» in lillro npli-\;iju('i' sredstvo proti Lm: jim m ihdin, , žuljem uh pod- y^V5-U^ plutih, petah in sC&r la^S^ Veliko dmgiin trdim ^/^Sj^ pri/.iuiliiih prnskaui >^N.^ S pisem je na kože.      /7^5^ <jr v
V^* arlavni razposiljalnici
L. Schwenk-a lekarna
(40-21) Meldllng-DunaJ.
Pristen samo, če imata navod in v-^sv ć!*'^     obliž varstveno zhauiko in podpis,
•Xv ^' i" tu zr»vt},,i tore.i naJ 80 ^)azl
in zavrne vso manj vredne ponaredbo.
Pristen  v  l.|nl»ljtani:
Jon. Mayr, J. Sv/oboda, U. pl.Trnkoczy.G.Pic(!oli,L. Urećel; v Ku<lolfwwenm S. pl. Sudovifi, F. Haika; v Kamniku J Močnik ; v t'elovel A. Egger, W. Thunnvvald, J. liirnba-cher; v Breiah A. Aich-iuger; v Tricu (na Koroškem) C. Menner; v It« Ijiikn F. Srbol/., Dr. E. Kunipl; v Cioriel (i. B. Pontoni; \ Wolfb-bergu A. Huth; v Kranj 1 K .Savnik; v ICmi-goul C. E. Andrien ; v Idriji Josip Warto; v Kadovlilc! A. Roblek; v Celji J. Kupforscbmid.
XH*ajboljd(
se nalagajo glavnice
te se kupujejo
4°jo založnice gališkega zemljisko-kreditnega društva.
Iste don»Rajo
dobička več ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupilarne varnosti,
se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vlože kot kavcija
in kot vojaška ienltna kavcija   raieo tega je vsakih 100 gld. založnic zavarovanih po hipotekami vrednosti :?!>.'t gld. 38 kr.
Založnico se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
banka in menjalnica v Ljubljani. ^s-s)
Izdajatelj iu odgovorni ureduik: Josip No U i.
Lastuiua in tisk -Narodne Tiskarne'