120. številka. Ljubljana, v torek 29. maja. XXVII. leto, 1894. SLOMŠKI IAROR Uhaja viak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst r o - o gerek e dežele tn vae leto lft gld., za pol leta b gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mmoc 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poailjanja na dom za VBe leto lii gld., za četrt leta U gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ne po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poBtnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. \2. upravniAtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Madjarska obsodba rumunskih rodoljubov. Madjarsko porotno sodišče v Kološu je po tri tedne trajajoči obravnavi obsodilo trinajBt najodlič-nejših rumunskih rodoljubov, toženih, ker ao sestavili spomenico, v kateri so popiaaue nečuvenu krivice in brutalna nasilstva, ki se prizadevajo sedmo-graškim Rumunom. Izvzemši treh so bili obsojeni vsi zatoženci in sicer: župnik dr. Lucaciu na 5 let zapora, odvetnik dr. Ratiu na 2 leti, prof. Comsia na 3 leta, de Basesli na 2 leti, dr. Bar manu na 2'/a leta, odvetnik Coroianu na 21 'a lela, dr. Mihali na 2Vg leta, odvetnik Panica na 2'/i leta, župnik Do-mide na 2Va leta, odvetnik Veliciu na 2 leti, odvetnik Suciu na P/a leta, konzistorijalni svetnik Gristea na 8 mesecev, odvetnik Barbu na 2 meseca, vsi vkupe pa na povrnitev troškov v znesku 3238 goldinarjev. Ta justični Skandal je v vsem civilizovanem svetu obudil največjo ogorčenost, ker take sodbe ni nihče pričakoval, ker tudi največji nasprotnik Ma« djarov ni mislil, da se bodo upali za tako sodbo zlorabiti kraljevo ime. V rečenem memorandumu so bile obrazložene pritožbe narodno in politično preganjanega in stiB-kanega rumuuakega narodu, vsaka pritožba pa je bila podprta z dokazi in nebrojnimi fakti. To spomenico je nesla posebna deputacija na Dunaj, da jo izroči cesarju in kralju, ki je jedini faktor na Ogerskem, od katerega pričakujejo Rumuni rešitve. Deputacija ni mogla svojega namena izpolniti, ker ni dobila dovoljenja, stopiti pred cesarja. Izročila je spomenico v kabinetni pisarni, od koder se je neodpečačena poslala ogerski vladi, ki jo je zopet oeodpečačeno vrnila vodji deputacije. Rumunski rodoljubi si tedaj niso vedeli druge pomoči, kakor da so svoj spis razglasili, naj svet izve, na kako nečuven način se preganjajo na Ogerskem Rumuni, kake razmere vladajo v tej deželi, kako je zbettoel madjarski šovinizem, da hoče več milijonov duš broječ narod uničiti, vzeti mu jezik in vero. Vsa Evropa je strmela, ko je čitala, kake grozovitoati, kaka hudodelstva, kake navadne lopov- ščine se uganjajo s strani madjarakih fanatikov, da bi udušili rumunBko narodno gibanje in ta marljivi inteligentni narod vpregli v madjarski jarem. Deloma začeto mogočno narodno gibanje Rumunov, deloma pa sveta jeza, s katero je vsa Evropa obsodila orgije madjarskega šovinizma, |e napotila ogerBko vlado, da je začela aodno preganjati spisatelje in razširjevalce rečene spomenice. Namen pravde je bil od vsega početka jaBen. Vlada je hotela ugonobiti prvoboritelje sedmograških Rumunov in s tem zadeti sam narod ter udušiti vse narodno gibanje. In v tem zmislu se je vršila tudi pravda. Zakleti sovražniki rumunskega naroda in njegovih prvoborilcev so sedeli za sodno mizo in na klopi porotnikov. Z zvijačami, žaljenji in z na-Bilstvom s«» sodniki prisilili zsgovornike, da so odložili zagovorništvo. Noben dokaz se ni dopuBtil. Reklo se je kratko : Vi ste hujskali zoper Madjare in zoper madjarsko državno ideio, zapadli ste torej kazni. Zanemarjale so se najeleinentarnejše zakonite for-malitete, z zatoženci se je pa ravnalo ne kakor s političnimi grešniki, nego še slabše, kakor z navadnimi hudodelci. Zatoženci so stali pred madjarsko poroto kot poklicani zaBtopuiki celega naroda in njih obsodba ima zadeti celi narod, mu vzeti pogum, boriti se Se nadalje za narodne pravice in obuditi v narodu in v političnem svetu mnenje, da se poganja za ne pravično stvar. A ta namen se ni dosegel. Madiar-ska porota ni poklicana soditi celega naroda. Zadela je samo narodove zastopnike kot posamezne osebe, zadela jih je fizično, drugega efekta pa a svojo sodbo ni dosegla, ali pač, pokazalo se je, da Ma-diari ne spoštujejo uiti zakona niti pravice, da zlorabljajo juBtico, da se osvetijo narodu, ki se poteguje za svo|e narodne idaale. S to tiransko sodbo si je madjarski narod užgal na čelo pečat azijatske zdivjanosti in je izgubil še tisto malo simpatii, kar jih je Še imel, ker se je izkazal nevrednega svobode, katero uživa. Rumunski prvaki stali so pred Kološkimi porotuiki kot obtoženci, dejanski pa so bili tožitelji in zmaga njihova je popolna. Kološka sodba je za Madjare moralen VilagoB. Celo madjarski listi ne morejo tajiti, da je rumunski narod vsled nečuvenega preganjanja silno razburjen. Ta obsodba njegovih voditeljev, ki niso nezreli mladeniči, nego skoro vsi osiveli možje, pa je to razburjenost tako povečala, da se je Madiari že boje. A če tudi vse to gibanje sedaj še ne bo imelo uspeha, vender je ž njim že veliko doBeženo, zlasti ker je Kološka sodba Evropi pokazala, kake razmere vladajo v deželi, v kateri gospodari — Hun. Državni zbor. Na iMinaji, 28. maja. Končno je prišla novelica k tiskovnemu zakonu vender pred zbornico. Karakteristično za današnjo razpravo je bilo to, da ni nihče trdil, da se r to novelico doseže kaj takega, kar je vredno posebne omemb«*, da so vse strauke naglašale oskoduost sedanjega tiskovnega zakona, vlada pa da je glede daljših koncesij zahtevala odpravo pristojnosti porot za tiskovne delikte. Koncem seje so dr. Laginja in tovariši interpelirali glede ustanovitve hrvatske gimuazije v Pazinu. Začetkom seje naznani predsednik, da mu je došei dopis ministra unanjih del, s katerim se proBi, naj voli zbornica člane delegacije, ter naznani, da se bo ta volitev vršila v jedni prihodnjih sej, najbrž v petek. Potem odgovarja miuisterski predsednik knez Windiscbgraetz na interpelacijo glede proti-semitske agitacije župnika ua Duuaji, dra. Deckerta. Ta župnik je izdal neke propovedi z napiBom „Ttit ktunotb und Judenherrschaft", mej katerimi se nahaja jedna, naslovljena „Das Vaterunser in der Judennotb". Dižavno pravdništvo je spis pregledalo, pa ga ni koufiskuvalo. Ko pa je Deckert rečeni odstavek dal poBebe natisniti, koufiskovalo ga je državno pravdništvo radi demonstrativnega nadpisa in nekega pristavka. Vsebina Deckertovih propo-vedij pa ni bila taka, da bi se moglo proti njemu sodno postopati. Vlada se je obrnila na škofijski ordinarijat in to je opozorilo rečenega župnika, naj se v svojih propovedih nikdar ne spozabi, proti Deckertu postopati pa tudi škofijski ordinarijat ni LISTEK. Dr. Laza K. Lazarevic. Zivotopisna studija. Sestavil J. P. Planinski. (Dalje.) V ti povesti se nam opisuje usoda kartopirca, kako se časi vzdiga, časi spušča, kako se bliža svoji propasti in kako naposled ozdravi. Moj Dug, ali je to suhoparno! poreče ta ali oni. E, ali treba čitati, treba verno čitati to povest, pa potem dvomim, da še kdo poreče: ali je to suhoparno! Lazarevic je Mitrovo dušo motril pod mikroskopom in ji skrbno, kar najskrboeje opažal vsak pokret, vsako gibanje, i plimo i oseko, ter čitateljem predočil verno sliko sicer poštene, ali po strasti zaslepljene duše. In čim bolj se bliža kraju, tem očitneje postaje minucijozno opažanje, a prizor, ko idejalna žena na tako jnnaški način z brezmejno in neizmerno ljubeznijo in uda-nostjo rešuje svojega moža od poslednjega, resnobnega dejanja, od samomora, smemo imenovati najlepši psihološki moment v nji. EpBki pesnik se povzpenja na tem mestu na vrhunec draroatiške poezije. Ta prizor mej možem in Ženo sodi mej najdivnejša in uajveličanstvenejša mesta srbske pri povedne književnosti, — ali vender je tako priprost, tako naraven, tako resničen. Priprosti prizor, v katerem mož zve, kakšno ženo ima, v katerem ga ona spravlja s svetom, s samim seboj, v katerem ga rešuje pred njim samim! Ona ga je hipoma storila za človeka, moža, očeta! Druga povest Lizarevićeva je že večja, po vsebini in obsegu obširnejša, a zopet je s Bela in to s patriarhalnega sela v notraujosti Srbije, ka-keršmh ni več, a kakeršnih bi bilo še mnogo želeti. To je „Školska ikona" (.Slovinac" 1879, potem pretiskana v „Srbadijo".) — Priprosto, ali nenavadno živo in krasno pripovedovanje, prepleteno z zdravim in finim humorjem — katorega ima Bploh Lazarevic precej —, pesniško opisavanje, kateremu ni treba dosti besedij, pa da vender natančno predoči naravno razvijanje vseh dogodkov, zanimiv zaplet vseh nitij in spon, ki stvarjajo povest v krasno, pojmljivo in harmoniško celino: to so lastnosti te in — več ali manj — vseh ostalih Lazarevieevih povesti j. A to bo tudi sploh lastnosti vseh pravih novelistiških proizvodov, ki se mog 6 imenovati dobri in lepi. Vsak pesniški proizvod mora biti i po vsebini, duši svoji, i po vnanji obliki, opravi stoji, popolna, zaokrožena, harmoniška celina. Tedaj še le ima pečat pesniškega duha na sebi, kateri utneje i zamišljati i atvnrjati i z življenjem navdahnjevati; kjer nedostaje vsega tega — ondu ni celine, ni življenja, ni prirode. A priroda je najlepša in najpopolnejša, ona je dovršena harmonija. V „Školski ikoni" opisuje pisatelj idilsko Btanje v srbskem selu. Svečenik je duša vsega sela, tako da se uprav identinkuje ž njim, niti ne dela niti ne govori niti ne misli brez njega. Na vprašanje vla-dičino, koliko mu je let, odgovarja: „Jaz in narod računava, da mi jih bo tako nekako okolu sedemdeset". Kam hočeš tesnejše zveze, kakor nam jo daje ta odgovor! Ta idila pa se pokvari nag'o, kakor hitro pride v selo „gosposki človek", novi učitelj. To je tip neke vrste mladine, katera, prečitavši nekaj knjig, govori o narodnem spasu, ne d* bi imela cl pojma o načinu, kako bi se narodu pripomoglo do rešitve Ogromno plitkost svoje „učenosti" maskuje še z večjo nesramnostjo, da bi tako neukega zaslepel, a pametnega odgnal od sebe. Ta tip je pogojen do najtanje žice, v kratkih potezah, ponekod samo maskovano, a zopet ga vidimo pred seboj v polni goloti svojega frazeološkega naziraoja in totalne, uprav absolutne odsotnosti slehernega znanstvenega temelja. Ali on zopet hoče, da zna vso — ta novi osrečevalec, reete onosrečevalec svojega naroda. (Dulje prih.) imel uzroka. Vlada torej v tej stvari nima ničesar več storiti, obžalovala pa bi, ako bi se bile izrekle besede, ki bi vznemirjenost prebivalstva mogle še povečati. Po nekater h interpelacijah — mej drugimi je interpeliral posl. Sokol radi nkaza deželnega šolskega sveta, vsled katerega imajo okrajni italski nadzorniki poročati višjemu oblastvu tudi o političnem vedenju učiteljev — začela se je razprava o nasvetu, naj se sestavi permanenten justični odiek. Posl. dr. Biirnreither se izreče za permanenten justični odsek. — Posl. dr. Vašatv pravi, da opozicija vladnih predlog ne zmatra resnimi, naj je grof Sclidnborn tisti minister, ki molči, kadar je interpeliran radi kršenja zakonov. V vladnem programu stala je na prvem mestu volilna reforma, potem davčna refurma, potem razne socijalne reforme in šele na zadnjem mestu justitna reforma. Tudi v prestol nem nagovoru se je napovedal tak vzpored. Vlada pa hoče javno pozornost odvrniti od volilne reforme in spravlja zategadelj take predloge v parlament. Tudi davčna reforma je dosti nujnejša, kakor justična. Državnega zbora mandat velja še za tri leta, v tej dobi se pa te reforme ne bodo rešile. Čas in trud — vse bo zgubljeno. Zbornica je potem vzprejela predlog, da je voliti permanentni justični odsek za posvetovanje v civiluem pravdnem redu in začela razpravo o pre-membi novele k zakonu o zavarovanju delavcev proti nezgodi, katero premembo je bila sklenila gospodska zbornica. Poročevalec Neuvvirtb predlaga, uaj se pre-memba iz oportunitete odobri. — Posl. Adame k obžaluje, da poštno in brzojavno osobje še ni zavarovano za Blučaj nezgod in zahteva, naj se razširi zavarovanje delavcev in saj se reorganizuiejo bol niške blagajnice. Posl. dr. Lueger dokazuje, da je gospodska zbornica delavcem tako malo naklonjena, kakor poslanska zbornica. Po nekaterih opomnjah poročevalca vzprejela je zbornica predlogo in začela razpravo o noveli k tiskovnemu zakonu. Poročevalec večine posl. dr. Rutowski prizna, da bs s predlogo ne doseže mnogo, sodi pa, da je tudi ta reforma koristna in važna. Poročevalec manjšine posl. dr. Paca k pravi, da ve, da odkloni koalicija njegov predlog. Minister Plener je bil nasprotnik časniškega kolka le dokler je bil poslanec, sedaj ga pa zagovarja. Leta 1892. je bila levica še za Jaijuesove predloge, sedaj pa se ne upa zanje glasovati. Pravosodni minister je postal pravi reakcijski minister. Za odpravo porot za tiskovne delikte se menda vender ne bo dobila večina. Hazžaljenja na časti naj se le odktžejo rednim sodnikom, razžaljenja vlade in politične delikte pa morajo tudi v bodoče porote soditi. Govornik se bavi potem z ukazom glede konihkovanja nenemških govorov in pravi: Pravosodni minister se je s tem ukazom drznil zapeljati sodnike in drž. pravdnike, a ukaza ne zamore zakonito utemeljiti. Tiskovna reforma pomeni za vlado pridobitev novih sredstev zoper časnikarstvo. To kar ponujata vlada in večina, je toliko, kakor uič. Za besedo so se oglasili pro posl. dr. Kopp, Lienbacher in Kubler, contra poBl. E------4 Razne vesti. * (Na pet let težke ječe) je bil obsojen v Karlovcu 57letni upokojeni major Marko Javorina iz Karlovca zaradi zločinstva proti nravnosti. V tajni obravnavi je bilo pozvanih tudi 13 mladoletnih deklic iz Karlovških meščanskih krogov za priče. * (Senzačna pravda.) V Berolinu se je začela te dni senzačna pravda. Zatoženka, 271etna bivša šivilja Josipiaa F ar kas, rojena Madjarka, seznanila se je bila v Berolinu z neko postarno damo, vdovo nekega justičnega svetnika. Živela je ž njo v nemoralni zvezi in jo vrh tega na razne načine pripravila do tega, da jej je posodila 300 000 mark. Zatožeoka je tudi v raznih trgovinah, zlasti v trgovinah a konfekcijskim blagom, napravila nad 100.000 mark dolgov, vse na račun za njo nezakonsko dete baje na Dunaji naložene večje svote in na ime svojih baje imovitih sorodnikov. DejaoBki je bilo za dete naloženih 300 gld. Sorodniki lepe za-toženkn pa spadajo mej sramežljive siromake. * (Električno kosilo) je priredil nedavno Novojorški .Franklin ekaperimental-klub* v proslavo prve obletnice svojega obstanka. Dvorana bila je električno tazsvetljeoa, jedila, ki bo bila kuhana s elektriko, so se servirala z malo električno železnico. Avtomat, ki je predstavljal Franklina, je pozdravil goste fonograficuo. V stranski sobi je sviral električni stroj komade, ki bo i. 1889 v Parizu bili fonografično posneti. Po končanem obedu so se vaule na goste cvetice, katere bo bile nabrane na železni ž 123 50 n 197 a — m 25 i — a 22 ■ 25 n 151 ■ — ■ 300 — m 1 • 34«/ 1 it Prodajalnica s stanovanjem •e da tak«) v najem v LJubljani, v Trnovskih ulteah it. 7. (584—2) essr Hiša ! v kateri je goMtllnlea* v l*oi»iin immu. 8r«dnJe«t»op«kJ oh j« krajama eaau ▼ Ljub. U »nI aa S minuti naprej. Odhod !■ kVJublJane rjui. kol.). OS IX. mri 3 anaee. pa hoM osebni vlak v Trbia, PonUbel, F«ljak, CV lovec, Franaenafeate, Ljubno, 0«e Helsthal ▼ Alinee, Iachl, (imun-dan, Solnograd, Lend-Gaataln, Zali n* jasam, Sta«-*, Lino, Iiinlejerloa, Plaenj, Marijina vare, Kger, Karlove Tara, Francoza ▼are, Prago, Llpeljo, Dunaj Tia Amatettan. Ob 0. uri 7 min. mjutmi meianl vlak t Kočarja (r Btadolforo od dneva otvorjenja prometa). Ob 7. Mri lO min. zjutraj oaabal vlak v Trbia, Pontabal, Beljak, Oe-lovec, frantenafeate, Ljubno, Dunaj, oaa Salathal v Solnoejrad, Dunaj ria Amatotten. Ob 11. mri 41 tmin. dopoludme molani vlak t Kočevje (▼ Rudolfovo. od dneva otvorjenja prometa). Ob 11. mri SO min. dopotudn« oanbnl vlak v TrbU, Pontabal, Beljak, Oeloveo, Vransenafeete, Ljubno, Salathal, Dunaj. Ob 4. mri 14) min. ftmpiluđmm osebni vlak v TrbM, Beljak, Celovec, Franaenafeate, lijulmo, be* Selstbal v Solnoamd, Land-Oaatain, Zau na Jeseni, Inomost, Bragnlo, Ourlh, Oanevo, Pariš, Stojr, Lino, Omun- ilon, Iachl, Budejaviae, Plaenj, Marijine vara, Kgsr, Francu ve vara, Karlova vara, Praa*o, Llpako, DttnaJ vi» Amatetten. Ob B. uri SO min. *tr oaebni vlak a Dunaja preko Amatottena in. Idubnefa, Beljaka, Oelovoa, Pontabla, Trblia. Odhod Is LJubljane (dri. ko!./ Ob 7. »ari »3 min. mjutm) v Kamnik. »■ » 08 . popotudn* „ . •. - SO n 10. IO (tlednji vlak le ob nedeljah in premikih.) Prihod v LJubljano (drl. kol.). Ob 8. mri 80 min. »JutmJ ia Kamnika. • *'• n " * dojMtluttnr „ „ „ «. „ »O „ (4—118) 88 (Blodnji vlak lo ob nedeljah in premikih.) Služ-be 16ie izurjena prodajalka z dobrimi spričevali. — Ponudbe vzprejema upravniitvo .Slovenskega Naroda". (587—2) Izurjenega stenografa ki je tudi v zt-mljeknjižnih zadevah izvežban, vzprej-mem v svojo p'sarno. T>r. U. Lemez, (598-1) odvetnik v Slovenski Bistrici. Posredovalnica stanovanj in služeb G. Flux, Breg čst. G. Velika izbor služob vsake kategorije, zlasti za bi-šine in kuharice, priproste in fine, za Trni, I*nl|. ©o« rfeo, Gradec« Celje, Uuua|, Bled (mdi v nriatokra-tiinih hišah, nekatru tudi k j«dni osebi ali dvoiua osebama, jako dohro nlnlbe; daljo aaraeunMjoče in priproste natakarice, l»li»K»i uleariee, plaarieo, pe-»tuujo, koeljaia v Jako lini liiai, JO gld. plače in vse prosto. Isber v službah za poletno »esono itd. itd. Priporoča se vee močnik «lt>klet aa vsako Uelo, ki znajo nekaj kuhati, šivati in perilo likati. (597> Lepega bika if/learakega plemena, tudi potrjenega zn pleme, sta> rega 2 leti, ki tehta 640 kg., proda (59K-L) Josip Hočevar v Količevem pri Domžalah. L Luser-jev obliž za turiste. Dobiva so v lekar- v^vcS^ nah. X^ ^ CS f«ol«»v<» in lillro npli-\;iju('i' sredstvo proti Lm: jim m ihdin, , žuljem uh pod- y^V5-U^ plutih, petah in sC&r la^S^ Veliko dmgiin trdim ^/^Sj^ pri/.iuiliiih prnskaui >^N.^ S pisem je na kože. /7^5^ .'t gld. 38 kr. Založnico se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri banka in menjalnica v Ljubljani. ^s-s) Izdajatelj iu odgovorni ureduik: Josip No U i. Lastuiua in tisk -Narodne Tiskarne'