THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. ' — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 120. CHICAGO, ILL., PETEK, 22. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 22, ld28. LETNIK XXXVII. TORNADO IN NALIVI POVZROČILI VELIKO ŠKODO.— STRELA UBILA VEČ OSEB. — POLEG MRTVIH JE MNOGO OSEB RANJENIH. — SKLADIŠČE ŽITA V DeKALB UNIČENO PO POŽARU. Srednji zapad je bil te dni silno prizadet po neurju. Celokupna škoda na poslopjih in pridelkih je cenjena nad milijon dolarjev: šest oseb je ubitih in mnogo ranjenih. V torek je v Chicagu strela udarila na petih mestih, dež je lil, da je bilo groza. Pred hišo na 3541 Reta ave. je treščilo v drog e-1 ktrične napeljave; gasilci so bili pozvani na pomoč tridesetim strankam. V Cloomington je strela u-iiri uslužbence državne univ. rze. Vedrili so pod drevesom v parku poleg šolskega ]-:>slopja ko je treščilo v drevo in '.-si štirje so bili na mestu mrtvi. — V Quincy je divjala silna nevihta in nalivi; promet po ulicah je bil nekaj časa ne-mnpot*. Avtomobile, ki so stali na cestah je odplavilo in strela jo udarila v več poslopij. Tri urr- ni o imeli električne luči; Skoda m pridelkih je velika. DMOR V JUGOSLOVANSKEM PARLAMENTU. Poslanec radikalne stranke u-strelil Pavla Radiča in težko ranil dva druga poslanca.— Brzojavna zveza med Dunajem in Belgradem prekinjena. Dunaj, Avstrija. — Semkaj je prišlo poročilo, da je Račič, v parlamentu ustrelil Pavla Radiča, nečaka Štefana Radiča. Ko je Radič padel smrtno zadet, je streljal še na druge poslance in težko ranil dva hrvaška poslanca. Komunikacije med Dunajem in Belgra-dom so prekinjene in še ni znano, kakšne posledice bodo nastale po tem dogodku. Tragedija je sledila takoj zatem, ko se je predlagalo v parlamentu, da bi se Štefana Radiča eliminiralo iz političnega življenja. To pa zato, kev j( PRIPRAVE ZA KONTEST. mK KRIŽEM SVETA. — San Francisco, Cal. — V soboto 23. junija bo odplul iz Mare otoka tovorni parnik Ni-tro z vojaškimi četami v Nika-raguo. - — Managua. Nicaragua. — Jugoslavije. KONJ SE JE USTRAŠIL MO TORNEGA KOLESA; POSESTNIK IZ BREZOVIC PADEL Z VOZA IN SE TEŽKO RANIL. — ŠMARNA GORA IMA NOV ZVON. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. "Racing Gobs" 3e vadijo na suhem za tekmo. Na sliki vidimo člane od U. S. S. New York, ki se nahaja v Honolulu, kjer se pripravljajo na kontest z moštvom drugih ladij. V I)r-a alb je treščilo v poslopje električne centrale. Stre-h je udarila v Kirkianaovo skladišče, nastal je požar in...... , dfetju povzročil nad $50,- m P™ zdrav, P««eti rtftO škode. — V bližini Mound' Trije clam parlamenta so pod zadnje ease večkrat dal s svojim vedenjem povod govo- <"i!v, Mo. je tornado razdejal hišo M. TTatloka; ženo staro "8 let je ubilo, gospodar in sin sta zadobila poškodbe. — V King City, Mo., je tudi neka ženska zadobila težke poškodbe. — Več farmarskih poslopij je razdejanih po neurju in levilo človeških žrtev je gotovo večje kakor poročano. V freston, Ta. je neurje povzročilo nad SI00,000 škode na pridelkih. — V bližini Newark, O., je strela ubila desetletnega dečka; v tej okolici je dvajset oseb ranjenih in škoda je cenjena nad $750.000.— V Frankfort, Ind., je tudi silno deževalo in voda je odnesla most. Independence, Kans. — V sredo je divjal nad tukajšnjo okolico tornado. V bližini So. ('offevville, Okla. je razdejano poslopje, v katerem sta prebivali dve družini. Ob življenje je prišel 6 Jet star otrok in več oseb je zadobilo poškodbe. -o- "MISS LINDY" DOBIU ŽENITNO PONUDBO. AMUNDSEN NAŠEL NOBILEJA. London, Anglija. — Veličastno so sprejeli v tukajšnjem mestu Miss Earhart in njena soletalca, Stultza in Gordona, Kmalu po sprejemu je dobila "Miss Lindy", ki je stara 29 let, ženitno ponudbo. Miss Ear-hart je tudi prejela od predsednika Coolidgea častitke, česar je bila izredno vesela. -o- KJE JE KALIFORNIJSKO SONCE? Los Angeles, Cal. — V Kaliforniji se vprašujejo kje je sonce ko je oseminštirideset ur neprenehoma deževalo, česar tam niso navajeni. Brila je tudi burja in ozračje ohladila, tako da imajo tam turisti zdaj *e prav slabe čase. pisali prošnjo, da bi Štefana Kadiča preiskali zdravniki, in če ugotovijo, da je pri pameti, da se ga nokliče na zagovor in kaznuje, ker je rabil proti drugim poslancem žaljive besede. Kakor znano, je Radičeva navada, da zmerja vse navprek kadar ga prime nevolja in v takih slučajih ne štedi s psovkami. Trdijo, da so viharji političnega življenja omajali njegove živce, da včasih ne ve kaj govori, kar je še pred kratkim o-dobraval, kmalu nato pobija. Po zadnjih vesteh sta bila \ ubita dva poslanca in šest ra-j njenih, med slednjimi je tudi Štefan Radič. Poročajo tudi o demonstracijah" v Zagrebu, natančnejše poročilo sledi. -o- BITKA MED GANGSTERJI; TRIJE MRTVI. Chicago, Tli. — V torek popoldne je na Milton Ave. in Oak cesti prišlo do boja med gangster j i in konkurenti, ki tržijo s prepovedano pijačo. John Oliveri in Joseph Salamo-ne sta prišla iz trgovine Samuela Morrealeja. Ko sta stopila v avtomobil, da bi se odpeljala, so iz zasede padali na au-tomobil streli, ki so ju pogodili in oba sta bila na mestu ubita. Oba sta bila znana kot prodajalca žganja, ki sta delala konkurenco drugi skupini bootleggerjev, znani pod imenom Aiello. V torek zvečer je bil ubit od krogle iz revolverja James Raggie, star 40 let. Policija je aretirala več oseb in upa, da bo storilce izsledila. -o- DRZEN ROP V KANSAS CITY. Kansas City, Mo. — Roparji so napadli tri uslužbence pri Metropolitan Life Insurance kompaniji v dolenjem delu mesta, kjer je bilo vse polno ljudi na ulici. S plenom okrog $5000 so pob'egnill. — ' Znameniti raziskovalec poletel na pomoč moštvu "Italie". — Nobile videl več letal, ki so ga iskali, a letalci ga niso mogli najti. London, Anglija. — V Londonu so prejeli poročilo iz King's Bay, da je kapitan Raold Amundsen poletel na pomoč ponesrečenemu moštvu vodilnega zrakoplova "Italia'\ ki se nahaja na ledeni plošči v bližini Foyn otoka. Poročajo, da je z generalom Nobilejem še pet članov posadke, katere skupno število je bilo osemnajst. Poročilo pravi, da so z letala spustili ponesrečencem jestvine, sami pa, da niso mogli tam pristati. Letalo se je potem vrnilo in rešilnemu par-niku Braganza sporočilo na- DRZEN ROP; PLEN $40,000. Banditi napadli ekspresni voz in s plenom pobegnili. — Policisti so takoj sledili roparjem. — Napad je bil izvršen ponoči. Toronto, Ont. — Šest oboroženih mož je napadlo ponoči uslužbence v eksprosnem vozu, ki je stal na progi v bližini Union postaje. Z avtomobilom so prišli tik k vozu in rekli, da bi radi prodali avto. Ko so nekoliko preštudirali okolščine, so potegnili revolverje in pograbili vreče registrirane pošte in s plenom, okrog $40,000 pobegnili. Uslužbenci so takoj naznanili policiji, ki jim je sledila, a banditi so bili že toliko naprej da jih zasledovalci niso mogli dohiteti. Policija je obvestila druga mesta v zapad- bodo zločinci prišli v roke pra- Lacey iz Lomax vici. -o- tančno, kje se ponesrečenci| nem delu Ontarie in upajo, da nahajajo. Izdelali so nov načrt po katerem se bodo zdaj ravnali člani reševalne akcije, ki si prizadevajo po suhem priti na pomoč. Nobile je po radio sporočil v Kings Bay, da je trikrat videl nad seboj letala, ki so ga iskala, a letalci, da njega niso opazili. Vsemogoča znamenja so dajali ponesrečenci, ko so nad njimi pluli aeroplani, da bi obrnili pozornost na sebe, a vse zaman. Bili so le neznatne pičice na ledenem polju. Eno letalo je krožilo prav v bližini. drugo pa približno miljo oddaljeno od njih. ——o- STROJEVODJE DOBILI VIŠJO PLAČO. Chicago, 111. — Strojevodje pet in petdesetih zapadnih železnic so dobili šest in pol odstotka povišanja plače. Letno bodo s tem pridobili $4,500,-000. Povišanja plače je deležnih 22,500 železniških uslužbencev in nova pogodba je veljavna od 1. maja 1928. — Kurjači so dobili enako zvišanje plače že poprej. -o- — Sioux City, S. D. — Iz ■Godwin je prišlo semkaj poročilo, da so banditi napadli u-službence First National banke in pobegnili s plenom $600. EKSPLOZIJA V MEHIKI; 26 OSEB MRTVIH. Jj » Poročnik W. Convav, ki je letalom padel v Coco reko. se je rešil na Cape Gracias. Pri-moran je bil spustiti se iz viso-čine radi silne nevihte. 24 ur je bil na vodil, predno se je rešil. — Milwaukee, Wis. — Neka mati je v tukajšnjem mestu pustila otroke sama doma in šla po opravkih. Med tem časom je nastal v hiši požar in trije otroci so zgoreli. — Starši ne puščajte otrok brez varstva ! — Mexico City. Mehika. — Aretirali so nekega moškega, ki je nameraval umoriti Mar-garito "Ranireza, guvernerja države Jalisco, j^retiranec je izpovedal, da je guvernerja zamenjal za nekega drugega, katerega je nameraval umoriti, ne na guvernerja. — Rabat, Morocco. — V A-tlas gorovju je 45,000 francoskih vojakov, ki so te dni zasedli utrdbe nekega uporniškega rodu, ki nočejo skleniti miru s francoskimi oblastmi. — Bukarešt, Romunija. — Nicholas Titu 1 esc u. romunski zunanji minister, ki je rahleca zdravja bo šel na počitnice, ki bodo trajale osem mesecev. — Springfield. Missouri. — Dobbs Adams je ustrelil policista Dearmonda. ko ga je hotel aretirati, ker je grozil domaČim in obstrelil svojo taščo, njeno prijateljico in z nožem težko ranil svojo svakinjo. — Lexington, N. C. — Charles Stafford, star 24 let. ki je s kolom ubil svojega očeta, ko je le-ta grozil svoji ženi z nožem, je sodišče oprostilo. — Indianapolis. Ind. — J. Tli., ki je v Richmondu ukradel aeroplan in z njim odletel v Caleno, Tli., je bil obsojen na leto in en dan ječe. V publičnem kopališču razneslo kotel; poleg mrtvih je večje število ranjenih. — Več poslopij v razvalinah. Mexico City, Mehika. — V tukajšnjem mestu je razneslo kotel v nekem javnem kopališču,. kamor zahajajo revnejši sloji. Razstrelba je bila strahovita ; več poslopij v bližini je popolnoma razdejanih. Šest in dvajset oseb je bilo na mestu ubitih, nad trideset je ranjenih. nekatere težko. Tragedijo je povzročil -kurjač, ker ni odprl "safety va!: ve", ko je videl, da je kotel postal preveč vroč, temveč je spustil mrzlo .vodo v vroče cevi, kar je povzročilo nesrečo. Detonacijo je bilo slišati po vsem mestu. Oblak dima se je dvigal visoko proti nebu. Več oseb, ki so bile par blokov oddaljene od mesta nesreče, je bilo zadetiji od kosov opek. -o- NESREČA V RUDNIKU. Nesreča na Tržaški cesti. Posestnik Martin Zidanek iz Brezovice se je peljal v ponedeljek 28. maja z ženo in tremi otroci z vozom v Ljubljano. Na Tržaški cesti, blizu Viča mu je privozil nasproti na motornem kolesu trgovski poslovodja Milan Česnik. Konj se je motornega kolesa ustrašil in zavil na nasprotno stran ceste. Radi tega se je motociklist zadel v voz in razbil vozu kolo. Pri trku je padel z voza Zidanek in vsi trije njegovi otroci. Zidanek sam se je pri padcu znatno poškodoval, otrokom pa se razen prestanega strahu ni pripetilo nič hudega, tudi ne vi cesti. — V Mariboru so našli čisto razmesarjenega Antona Omana, domneva se, da se je v samomorilnem namenu vrgel pod vlak pri železniškem mostu blizu Podbrežja. Star je bil 25. let. — V Novem mestu je umrl g. Josip Schwei-ger. davčni eksekutor v pokoju. Dosegel je visoko starost 78 let. Prvo potniško letalo v Sarajevu. V torek 2f>. maja dopoldne je dospelo v Sarajevo prvo potniško letalo jugosl. zrako-plovne družbe. Letalo je imelo nalogo, da preišče progo Bel- dvamesečni Helenci, ki je ma-l^-a - Skoplje - Podgorica - teri padla iz naročja v jarek. -o- zvon ze Mostar - Sarajevo - Belgracl. Letalo je vso to progo srečno preletelo in nepoškodovano prispelo v Sarajevo. Za pot iz Mostar j a v Sarajevo je letalo potrebovalo 25 minut. V cetr-0. maja popoldne pa jo Veliki šmarnogorski poje. V sredo 30. maja so ga zvle-kli iz jame, vsega umazanega, črnega, sajastega, vročega. Po-i poldne so ga že obesili in v upu j odletelo v Belgrad. Zrakoplov "Lie upravljal pilot Striževski. v j njem pa j« sedel ravnatelj j družbe Tadija Sondermayer. I Na letališču so ju sprejeli čast-; niki sarajevskega zrakoplov-nega polka, ki so prisrčno po- m tesnobi poskusili: kakšen glas ima ? Ali ima pravo višino ? Ali ima ugodne stranske tone? Ali ima mogočen, poln, hkrati pašen, svetel glas? Al? je glas mehak, voljan, da ga ne bo prevzemal kovinski žven-ket ? In vprašanj še in še! — Pa glej ! Takoj prvi udarec je pokazal, da zvon ni le čist a, torej zvon. ki ima po vojni v vsej Sloveniji najnižji glas, zdravljali prišlece. Striževski in Sondermaver sta izjavila, da je proga na vsej poti zelo povoljna in upata, da bo mogoče že letos, najkasneje pa prihodnje leto uvesti redni zračni promet na tej progi. V westvirginskem premogovniku je nastala eksplozija; pet delavcev ubitih. Širite amer. slovencai Morgantown, W. Va. — V sredo je nastala v premogovniku National Fuel kompanije eksplozija; pet premogarjev je bilo na mestu ubitih, sedem ranjenih. Med slednjimi je par težko poškodovanih in ni ^panja, da bi okrevali. Ko je nastala nesreča, je bilo v jami še več drugih delavcev, ki pa so se rešili na varno in ostali ne-1 poškodovani. -o- STREHA SE JE ZRUŠILA; PET MRTVIH. Teheran, Perzija. - V Tabriz kjer izdelujejo preproge se je v tovarni zrušila streha in pod ruševinami je našlo žalostno smrt pet delavcev, dvajset je ranjenih. Delavci tukaj so večinoma mali otroci, ki delajo kakor sužnji svojim gospodarjem. ampak da ima ta glas tudi vsa svojstva, ki se zahtevajo od j Stremela bosta, da vozne cene dobrega zvona. Ej, kako kra-j ne bodo previsoke, kvečjemu sen je bil že prvi udarec z na-j tolike, kakor so za I. razred vadnim kladivom! Kakor glas brzovlaka. 1 polnih, blestečih orgel; in spodnja oktava, ki je pač vedno še vzor in hrepenenje zvonarjev in strokovnjakov — kakor pedal Križmanovih ali Sil-bermannovih orgel je go del in valoval — od lahkega kladiva skoro dve minuti. Nasproti tej sijajno zadeti spodnji oktavi se v višini med glavnim tonom oglaša jasna, živa velika terca. nad njo čista kvinta in oktava, med spodnjima oktavama pa tudi še čista kvinta, tako da i-ma glasbenik še prav posebno veselje nad tem krasnim, vzornim orjakom. — Odboru in šentviški zvonarni je k tako se izredno posrečenemu litju le čestitati. Šmarna gora bo imela zvon kakršnega kot starodavna slovenska božja pot, kot nekakšen zemljepisni tečaj Slovenije zasluži. -o- Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani g. Henrik Podkrajšek, profesor sred-ne tehnične šole v pokoju. Pokojni je znan kot pisatelj stro-kovnjih knjig. — V nedeljo 27. maja je v splošni bolnici v Ljubljani umrl g. Dominik Skrdla, višji nadzornik diž. železnice. — Dne 29. maja je umrla gospa Terezija Kopri-vec. — V Mariboru je preminula 74 Jetna Hamdl Karolina, vdova po kapelniku. — Z alkoholom se je zastrupil v Mariboru 481etni železničar Ivan Kokol na binkoštni ponedeljek v neki gostilni na Aleksandro- Pogrešani deček. Desetletni Stanko Boštjančič je služil pri Janezu Selanu-Brdavsu v Sostrem. V torek dne 22. maja j3 pasel živino na travniku. Živina se je na večer vrnila k gospodarju, pastirja pa še do danes od nikoder ni. Njegova mati ga je iskala že po vseh vaseh, pa ni o njem ne duha ne sluha. Znabi-ti se je zgodila nesreča, da je padel Ljubljanico in utonil. -o- Širite "amer. slovenca* DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd Vaša denarna pošiljatev bo y starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din______$ 9.35 1,000" Din_____18.40 2,500 Din__45.75 5.000 Din_____91.00 10.000 Din______181.00 100 Lir ________________________$ 6.00 200 Lir______11.50 500 Lir______27.75 1000 Lir______54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoč* vnaprej cene določevati. Merodajna to cene dneva, ko denar »prejmemo. Nakazila is izvršujejo po pošti aM pa brzojavno. • IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Piama In pošiljke naslovita na? zakra jsek & cesark. «5 W. 42nd st„ new tore. x, * AMERIK AN 9K1 SLOVENEC 1.1'«-. i. i lil m Petek, 22. junija, 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja Tsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto__________$5.00 Za pol leta______2.5C Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_________$6.01 Za pol leta___________- 3.0C The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 {Subscription: year---- a year------ .$5.00 . 2.50 For one For hali Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year_______________3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Na Balkanu. Na Balkanu je nastal požar, ki je imel za posledico strahovito svetovno vojno. Ugotovimo samo to dejstvo ne oziraje se na vzroke tega požara, ki so bili bolj izven Balkana, kakor na Balkanu samem. Balkan se pa po svetovni vojni nikakor ni umiril; naprej in naprej tam vre in se mesa. V dobi po svetovni vojni se je že večkrat z vso resnostjo govorilo o mogočem izbruhu novih homatij, ki bi mogle zavzeti še obširnejši krog, kakršen je bil pri zadnji vojni. Do požara k sreči ni prišlo. Kdo pa nam je svedok, da ga tudi ne bo v bodočnosti? Morda ga ne bo, mogoče se kak izbruh omeji samole na okvir Balkana, mogoče pa zavzame res še večji obseg od zadnje vojne. Kdo ve? Kak nenaden izbruh nas ne bo presenetil, ako že zdaj gledamo razmere na Balkanu kakršne so. Da se politične in narodne razmere na Balkanu še niso ustalile na količkaj zadovoljen način in se ne bodo, morda niti ne, če izbruhnejo nove krvave homatije, temu moramo iskati dva razloga. Prvi je izven Balkana, drugi na Balkanu samem. Izven Balkana so velesile, ki gledajo na razvite k političnih tamoš-njih razmer nekako kot na razvitek lastnih razmer. Na Balkan je nekoč gledala pred vsem Nemčija in z njo njena vazal-ka, Avstrija. Znano je stremljenje Nemčije po izreku "der Drank nach Osten — stremljenje na vzhod". Ker Avstrije ne bi mogla kratkomalo odriniti iz pozorišča, bi bila Nemčija na Balkanu iskala morda vsaj za enkrat le bolj gospodarske interese, a politično je škilila priti preko Balkana skozi svojo zaveznico, Turčijo, do Bagdada in do Indije in zadati tam s sunkom v srce angleškemu imperiju smrtni udarec, ter. kakor pač umevno, sama stopiti na še višje imperijsko mesto v vsem svetu. Tako je bil Balkan potegnjen v vrtinec, ki je imel svoj izvor izven Balkana. Svetovna vojna je temu stremljenju naredila, upajmo za gotovo, za vselej konec. Če kdaj pade angleški imperij, in pade prav gotovo, ga ne bo podrla Nemčija. Pa so za Nemčijo, ki v nekem obsegu in na izpremenjen način tudi zdaj ni popolnoma izključena, stopile v ospredje glede razmer na Balkanu druge velesile. Angleški lev je vedno na straži. V politiki Angležev ne pokosi nihče. Dasi Anglija na Balkanu ni neposredno zainteresirana, je pa posredno po svojih sredozemskih interesih in evropejskem političnem stanju. Pri tem ne stopa sama v ospredje, a tem bolj se vidi in pozna njen vpliv pri drugih, ali se k njim nagne, ali od njih odstopi. Kot spreten političen kramar si vedno zna ohraniti proste roke ter s tem tembolj zagotoviti svoje interese. Francija, ki je po vojni stopila v kontinentalni Evropi na političnem polju na prvo mesto, se za to mesto nekako nervozno boji. Povsod skuša dobiti zaveznikov, da si zagotovi, kar drži. Sad tega prizadevanja je mala antanta — Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumunija. Tako se raztegnejo francoski politični interesi na Balkan, oziroma se Balkan potegne v te okvirje. Prav posebno stališče zavzema Italija. Sicer zatrjuje prav nedolžno napol uradni Giornale d'ltalia, da baje italijansko stališče ni prav nič različno od stališča nasproti Balkanu drugih držav. Lisjaku pa nihče ne verjame, ko pravi: "Italija zahteva samole, da se interesira za zadeve na Balkanu z ozi-rom na dejstvo, da tako Adrijansko morje kakor balkanski polotok tvorita za njo problem mejašev, prav enako, kakor tvorita Belgija in Egipt mejna vprašanja za Veliko Britanijo." Zelo skromno, a dejstva kažejo, da je italijanski tek po Balkanu naravnost nenasiten. Albanija je postala gola kolonija, Jugoslaviji skuša škodovati in jo ovirati, kjer le more, med drugimi Balkanci meša prav po makijavelistično, da bi sama v kalnem ribarila. Ako dozdaj med Balkanci Se ni prišlo do zaželjenega miru in medsebojnega sporazuma, je glede zunanjih sil tega krivo edinole zadržanje in postopanje fašistične megalomanije. Drugi razlog za malo povoljne razmere na Balkanu je med Balkanci samimi. Sicer delajo drug drugega krivim, a nekaj krivde bo na vseh straneh. Grški minister zunanjih razmer je bil med potjo iz zasedanja lige narodov pri italijanskem diktatorju, Mussoliniju. Diplomatom ni verjeti, najmanj kakemu grškemu. Minister Mihalokupolos pravi* da o kaki zvezi z Italijo ni govora in si Grčija prizadeva ohraniti nasproti vsem silam proste roke. Mogoče, a je malo verjetno. Glede večkratnega poudarjanja: "Balkan Balkancem" se izrazi: "Ako se geslo 'Balkan za balkanske naroda* tolmači v tem smislu, da nobena država ne sme imeti vpliva nad vsemi Balkanci, mu nihče ne bo oporekal ali nasprotoval. Ampak, ako bi se to geslo razlagalo tako, da bi kaka posamezna balkanska sila zavladala nad drugimi, bi bilo za Grčijo nemogoče sprijazniti se s takim razlaganjem." Znano je, da balkanske države to željo po nadvladi nad drugimi druga drugi predba-civajo in je vsled tega prepira na vseh koncih in krajih le preveč. Pa poglejmo, kakšne so razmere na Balkanu trenotno. Velesile, pred vsem Italijo, bo težko odriniti, ali le, če bi se vse balkanslfe sile zedinile in ji pokazale zobe, na kar pa ni misliti. Razmere med balkanskimi državami samimi pa se ne bodo tako kmalu izčistile, a niso kratkomalo brezupne. V tem ozi-ru Grčija in Rumunija ne prideta preveč vpoštev, ker vlogo igrata le, dokler ne pride do sporazuma med zdaj najvažnejšo državo, Jugoslavijo, in Bolgarsko, recimo kratko, dokler se ne prikaže kak sad slovanske solidarnosti na Balkanu. Čas za tako solidarnost je bil veliko prekratek in po vojni prenemi-ren; stoletna nasprotstva ne izginejo tako mahoma, predsodki so še premočni, rane zadane drug drugemu še presveže. Mišljenje, mentaliteta, ki se je vkoreninila v dušah mnogih po dolgoletnem vplivu tujega, neslovanskega mišljenja, ne bo izginila tako naglo. O tem nam priča izjava sofijskega lista Slovo, ki povodom razprave grškega zunanjega ministra, izjavlja glede vloge Jugoslavije na Balkanu: "Geslo 'Balkan za balkanske narode' poudarja jugoslovansko časopisje, ker poraba tega gesla odvisi bolj od Jugoslavije kakor od kakšne druge države. Belgrad naj nam dokaže, da je Jugoslavija opustila divje sanje onih, ki hočejo, da se Jugoslavija raztegu-je od Adrijanskega do Črnega morja in do Egejskega, naj ponovno garantirajo pravice manjšin v okviru sedanjih mej kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in potem bo poziv na balkansko zedinjenje našel boljši posluh pri ostalih državah na Balkanu." Ta izjava cika na jugoslovansko Macedonijo. Kdor pozna razmere v Macedoniji, ve, da bi morebitna ureditev razmer v bolgarskem smislu pomenila samole poostrenje obstoječih homatij. mu paru želimo veliko božjega blagoslova! Poročevalec. "POSLEDNJI M02" NA ELY. Ely, Minn. V nedeljo, dne 10. junija, so igralci društva sv. Jožefa iz Chisholma predstavljali v Washington Auditorium igro "Poslednji mož". Udeležba je bila velika in igralci so dobro vršili svoje naloge in se mora reči, da so izborno igrali. — Pevske točke je izvajalo slovensko pevsko društvo "Lira' pod vodstvom prof. Max A. Nurnber-ga. Igra se je vršila v korist društva sv. Cirila in Metoda št. 1, JSKJ. Igrale so sledeče o-sebe: John Bevka, Mrs. Anton Pluth, Miss Mary Medved, Mrs. Angela Levstik, Frank Champa, John Pahule, Ignatz Klančnik, Mrs. John Sterle, Peter Krhin, Miss. Mary Bra-dach. — Peli so sledeči: Ignacij Klančnik, Jacob Osbolt, John J. Sterle, Stanley Bovitz, John A. Bovitz, Frank Champa, Matt Bartol, John Kordich, Anton Vesel, Jessie Bovitz, Mary Bradach, Mary Medved, Antonia Medved, Julia Shus-nik, Anna Verant, Ursula Lou-shin, Agnes Kochevar, Frances Praprotnik. Naročnik. RAZNO IZ CLEVELANDA IN OKOLICE. Cleveland, O. V Newburgu smo položili k večnemu počitku rojaka Johna Barle, ki je bil član treh društev. Slovesno mašo za pokojnika je daroval domači g. župnik ob asistenci Father Gnidov-ca in Father Jagra. Preostalim naše sožalje, pokojniku R.I.P.! Četrtega julija se bodo postavili člani društva "Krka" na Lazarjevi farmi v Genevi, O., kjer bodo imeli zabavni izlet. Ni pa s tem rečeno, da bi le člani morali biti deležni tega veselja, temveč kar leze ino gre. Kdor hoče biti tega veselja deležen, naj se zglasi pri Frank Košaku na 81. cesti, tam bo kaj več o tem zvedel. Torej, se vidimo! V soboto, 16. junija, je umrla po večletni bolezni v državni bolnici Mrs. Caroline Pushner, 16024 Holmes Ave., stara 44 let. — Nesreča je zadela soprogo znanega trgovca Antona Mervarja na 6921 St. Clair Ave. V nedeljo popoldne je bila povožena od nekega avtomobila in zadobila je precejšnje poškodbe na glavi in roki. Zdravi se doma. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Na Collinwood High School je graduiralo tudi mnogo Slovencev in Slovenk. Čast najboljše dijakinje na omenjeni šoli je dosegla Slovenka Miss Mary Bukovnik iz Upton Ave., ki je dobila v priznanje štipendijo, ki jo oprošča vsake šolnine v prvem letu njenih kolegijskih študij. V Newburgu se je poročil F. Novak, ki živi na 77. cesti in je znan kot izvrsten godec. Izbral si je kot družico na živ-ljenski poti Anno Košak iz Rosewood. Oba sta tukaj rojena in tukaj vzgojena. Kakor se sliši, bosta tudi še nadalje tukaj ostala. Novi par je šel v Canado na ženitovanjsko potovanje. 4. julija bosta napravila svojim prijateljem na farmah ženinovega očeta Frank Novaka, velikansko zabavo. Mlade- BOJ ZA YRANGL0Y OTOK. Kakor je vroči pas težko dostopen in kakor je tudi tam narava ustvarila tisoč nevarnosti za človeka, se vse te težave ne dajo primerjati z odporom polarne narave proti poizkusom, ki jih dela človek, da bi si podjarmil njene predele. Zgovoren zgled za to je Vranglov otok. Vranglov otok leži na severovzhodu Azije sredi plavajočega ledovja sibirskega polarnega morja. Zdi se, kakor bi stal na straži ob vhodu v Beringov preliv. Zanj sta se dolgo kosali Amerika in Rusija. Še I. 1924. sta obe državi odposlali vsaka svojo ekspedici-jo, da bi zasedli otok. Ruska ekspedicija je pretekla ameriško in tako je Rusija anekti-rala otok. Toda za resnično posest otoka bo treba še ogromnih naporov. Sibirski trgovci so bili zvedeli za ta otok že v 17. stoletju in 1. 1875. je izšel prvi zemljevid, v katerem je bilo severno od Čukškega polotoka — po pripovedovanju kozaka Dave-kina — prvič vrisano ozemlje, ki se je — na zemljevidu stikalo z Ameriko. Na podlagi tega zemljevida je skušal ruski raziskovalec F. Vrangel 1. 1823. najti ta otok. Prepotoval je 135 km na saneh, toda ga zgrešil in šel zapadno mimo njega. Vendar je z Rta Jako-na videl njegove gore in v svojem poročilu precej natančno označil njegovo lego. Prvič je stopila človeška noga na Vranglov otok 1. 1881. Posebna reševalna ekspedicija se je bila odpravila iskat kapitana de Longe, ki je bil s svojo ladjo "Jeanette" gori ponesrečil. Dve ladji reševalne ekspedicije: "Korvin" in "Rot-gers" sta dosegli otok in kapi- tan Berri ga je krstil za Vranglov otok. Toda šele 1. 1911 so ruski raziskovalci izdelali natančno topografično karto tega otoka in določili astronomično točko. Dela je izvršila "hidrografič-na ekspedicija severnega Ledenega morja" na ladji "Vaj-gač" in po teh narisih se je potem otok označil na vseh zemljevidih sveta. Sedaj so se pa začeli za o-tok zanimati tudi Američani Leta 1913.. je kanadska vlada opremila ekspedicijo pod poveljstvom W. Stephensona, ki naj bi raziskala severno Kanado. Ekspedicija se je vozila na treh ladjah; poveljnik je bil na "Karluku". To leto je bilo pravo ledeno leto in "Karluk" je le s težavo prišel naprej, dokler ni slednjič ob ustju reke Kolville obtičal. Stephenson je bil prepričan, da je nastopil čas prezimovanja ter jc odšel na obalo na lov. Tedaj se je pa zgodilo, kar je pogu-bilo že toliko polarnih ekspe-dicij: Vihar je odnesel ladjo z ledovjem v odprto morje. Stephenson je ostal na obali, a Karluk je začel svojo tragično vožno. Tok je nesel ladjo proti zapadu in dne 10. februarja 1914 so ledene mase ob Vranglov em otoku ladjo strle. Toda "Karlukov" kapitan Bartlette, izkušen polarni raziskovalec, je bil na tak konec pripravljen in je že preje velel vso opremo in živež znositi ven na led. Na ta način je rešil celo ekspedicijo. Toda čakali so jih še silni napori. Člani ekspedicije so po ledu odšli proti Vranglovemu otoku, ki so ga pa dosegli šele sredi februarja. Na poti so umrli trije znanstveni sotrudniki in en mornar. Toda kapitan Bartlett je vedel, da spričo težke dostopnosti teh predelov ni pričakovati kake pomoči. Zato se je v spremstvu Eskimov, ki jih je imel s seboj, odpravil peš preko ledenih gora in ravani, ki so se neprestano premikale, proti sibirski obali ter je od tam z neko ribiško ladjo dospel na Alasko. Po trimesečnem izredno težkem potovanju je dospel do naselbine St. Michael. Tu je z železno energijo organiziral reševalno ekspedicijo in jeseni istega leta so vseh deset članov ekspedicije, ki jih je bil pustil na Vranglovem otoku, rešili in pripeljali v Nome na Alaski. Istočasno sta se bili odpravili ameriški ekspediciji na pomoč dve ruski ladji, toda sta se morali zaradi nepremagljivih podnebnih zaprek brez uspeha vrniti. Usodni Vranglov otok pa je dalje netil želje i Američanom i Rusom. Leta 1921. je odposlal Stephenson novo ekspedicijo, ki naj bi okupirala otok za Ameriko. Člani ekspedicije so bili trije Kanadčani in ena eskimska ženska, poveljeval je Crawford. Ekspedicija se je nadejala bogatega lova in je vzela seboj samo za šest mesecev živeža. Pomoči za njimi niso poslali. Ko je 1. 1923 dospela na Vranglov otok Neus-sova ekspedicija, je našla živo samo še eskimsko ženo. Craw- ford se je bil z dvema tovarišema odpravil preko ledu proti Sibiriji, a so izginili v ledov-ju brez sledi: Night, ki je bil ostal na otoku, je umrl meseca junija 1922. Neuss je pustil na otoku 13 Eskimov in Američana Wellsa, da bi ustanovili lovsko farmo. Leta 1921 se je v naglici odpravila na Vranglov otok nova ameriška ekspedicija, ki naj bi prehitela Sovjete in na otoku razvila ameriško zastavo. Toda Američani so prišli le do malega Ilaraldovega otoka, kjer so razvili ameriško zastavo. Dne 20..julija se je iz Vladi-vostoka odpravila na pot tudi sovjetska ekspedicija pod poveljstvom Davidova. Vozila se je na topničarki "Rdeči oktober". Po nezaslišanih težavah je ekspedicija 20. avgusta dospela v Rotgerjev zaliv in no Vranglovem otoku razvila ondi sovjetsko zastavo. Še tisti dan je odšla ekspedicija proti zapadu in kmalu našla kočo, šotore in lovski plen ameriške lovske naselbine. Zaloge so konfiscirali, lovce — 1 1 po številu — pa odpeljali s seboj. Dne 23. avgusta se je "Rdeči oktober" odpravil nazaj proti Vladivostoku. Ledovje pa je postalo nepremagljivo in ekspedicija je z nepopisnimi težavami dospela na sibirno obalo, kjer je prezimila. Koncem septembra se je začel le.i premikati in kljub pomanjkanju kuriva so tvegali prevoz proti Beringovemu prelivu. Ob velikem viharju in težkem pomanjkanju so dosegli našelbi-no Well en na severni obali Dež-nevskega rta. Tu so razbili dvojambornik, ki so ga našli na obali in ga porabili kot kurivo. S tem so shajali do prvih zalog premoga in 29. oktobra so se srečno vrnili v Vladivostok. Sovjetska vlada namerava Vranglov otok sistematično kolonizirati ter je poslala tjekaj lovce za kožuhovino. Tudi nameravajo ustanoviti na otoku meteorološko postajo. -o- GROZNA DEDŠČINA. Na binkoštni ponedeljek je na Dunaju umrl vseučilišč i profesor Emil From m, vodja medicinsko-kemičnega instituta. Tik pred smrtjo je še doživel pretresljiv opomin, kako strašni stvari je posvetil svoje življenje: strupeni plini, ki so v Hamburgu zahtevali toliko žrtev, so bili njegova iznajdba, vsaj kot vojno sredstvo. Fromm je bil med svetovno vojno voditelj nemške plinske vojne. Zavezniki so v mirovni pogodbi tudi zahtevali njegovo izročitev, da bi ga z drugimi poveljniki in državniki, ki so se v vojni posluževali nedovoljenih sredstev, postavili pred vojno sodišče. Prof. Fromm, ki je zlorabil znanost v tako nečloveške namene, je pa tudi sam postal žrtev svojega dela. Pri preizkušanju strupenih plinov se je zastrupil in obolel na srcu; tej bolezni je sedaj podlegel. Žal, da svojih izumov ni ponesel s seboj. Štefan Lazar: TITANA. / Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc. — Ko da živi v njih ona eksplozivna sila, ena gigantska eksplozivna moč, ki je v ne-doumni napetosti v zračnih daljavah raz-gnala star kaos . . . Overton se je zagledal pred se. — Lažje je od zraka in težje od vsega! Ne more ga premagati človeška misel, ki je obsegla zvezdnato vesoljstvo Mlečnih poti. -— ... in nova čuda mikroskopa: orjaško povečani svet nevidnih malčkov — je nadaljeval Brinkley. — Prijatelj Overton, misel treba povečati! Ker tu je malo mno- go večje, ko veliko . . . Sklonil je sivo glavo in se zamislil. V sa-njavih žarkih zahajajočega solnca je bil ko kak star svetnik . . . — Kdo bi mislil — je tožil Overton dalje — da je ta mali nič tako mogočen, tako žilav in neubogljiv, tako neukrotljiv! Malo je v resnici mnogo večje, ko veliko. Gospod profesor, kaj mislite, ali se mi posreči ukrotiti revolucionarno plinsko molekulo? Brinkley ga je bodrilno gledal. — Vkujte jo v verige, ujamite jo, zaprite jo v ječo, naravnajte jo in jo prisilite, da izstopi iz stare zakonitosti in da živi po vaši volji. Ker plinske molekule živijo! Imajo preteklost, sedanjost, bodočnost. — Preteklost sega do zibeli ustvarjenja, sedanjost meji v življenje vesoljstva, bodočnost pa se skriv'a v nepoznanih.formulah nevidnih izprememb. Ali verujete to? — Verujem ... In tudi verujer , da ima molekula zavest, veliko in strahotno zavest. Kak umetnik je bil, ki jo je iz diha in kovine: iz vibracij tresljajev ustvaril vesoljno življenje! — In vi selaj hočete prekrižati račune tega velikega Umetnika! — se je smejal Brinkley. — Glej* glej ... Overton se je za trenutek zmedel. — Kako bi prekrižal? —je odvrnil zmagoslavno. -— Saj molekula ostane, samo moji volji se ukloni. To ne bi prevrnilo svetovnega reda, le reguliralo bi ga, ne bi ga skvarilo, temveč spopolnilo . . . — Dragi sinko, — je kimal starec, — misel, ki vrta v vaši glavi, ni vaša . . . — Marveč čigava? — Misel onega velikega Umetnika . . . — Naj bo — se je vmešal v borbo Overton. — Toda ta veliki Umetnik hoče morda ravno potom mene zboljšati svoje remek-delo. Naj bo! Misel, da bi uklonil raztez-nost, naj bo misol Stvaritelja sveta. A veste, kaj povem, gospod profesor? Telo stvarnika narave je neskončila materija in duša je titranje, žarek, misel, ki nese v mrtvo materijo življenje. To je Bog! In jaz sem morda misleč in plameneč odlomek božjega razuma . . . Brinkley je osupnil nad njegovo besedo. — Trd govor, — je rekel mirno. — Recimo, da je resničen. Toda povejte, kdo je ustvaril materijo? — Sama od sebfe je . . . — Omne vivum e vivo — vse živo je iz živega. Omnis celulosa e celulosa — vsaka stanica je iz stanice. Kdo je ustvaril prvo stanieo? — Nastala je potom medsebojnega vpliva anorganskih snovi . . . — In kdo je ustvaril tteorganske snovi? — se je smejal prizanesljivo profesor. — Vidite, mladi prijatelj, sem bil svoj čas ravnotak, potem pa sem polagoma prišel na to, da sto obrazcev s6m, sto obrazcev tja, Boga ne bom iskal, ker ga itak vidim... Overton se ni hotfel prepirati. — Tudi jaz ga vidim . . . — V i«ra ga vidite? — je aapičil v njega stroge oči. — V Aliciaem smehu . ,. — se je usluž- no priklonil. — V njeni duši je tudi navzoč, — se je očetovsko nasmehnil. — Da bi že le napočil dan zaroke. — Pride. Do tistega časa pa moramo delati. Overton, glejte, neko slutnjo imam. Včasih se kar bojim . . . — Česa, g. profesor? — Spomnite se Mutsuhito Dsaina, ko je odšel. Nikoli ne pozabim njegovega temnega, pretečega pogleda! Bistroumnost tistega človeka je strahotna . . . — Ubogi fant! Skoraj se mi smili. Kaj pa je hotel ta mali, rumeni vrag? Smešno... Brinkley ga je resno pogledal. — Overton, on je velikan. Eden največjih talentov naše dobe. Pomislite, ako bi postavil svojo listvarjajočo moč v službo japonskega militarizma . . . Kaj bi bilo? — Nič, — je zamahnil Overton.— Amerika ima take gospodarske moči in momente, ki jo delajo nepremagljivo. — Japohška se skrivaj obOrožuje. — Amerika tudi ne zaostane za njo. Petek, 22. junija, 1928. AMERIKANSK1 SLOVENEC SfiwaS ooooo<}ooooooo<><>o<>o<^^ >000000000000000 Družba >ooooooooooooooo< sv. Družine vooooooooooooooo< 0000000000000000 8 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. zstvJr"Švkf Sedež: Joliet, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, UL L podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR; Anton Štrukel, 1240 — 3rd St, La Salle, III. Joseph Pavlakovich, 39 Wincbell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL Do dne 1. ian. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. 9 Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000 00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje lc za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! ctoooooo(}oooo(KH}ooOTOoo-CK>o, .vo št. 1.—Pristopili: Rudolph Skul, star 22 let, zavarovan za $250. Frank Hastigar, 44 let, zav. za $500. Frank F. Oštir Jr., 21 let, zav. za $500. Rudolph Kalčič, 31 let, zav. za $1000. Martin Govednik, 35 let, zav. za $500. Michael Klobuccher, 28 iei, zav. az $500. Umrl: Peter Rogina, ccrt. št. 130, star 6S let, zav. za $250. Društvo št. 6.—Pristopila: Rose Kavčič, 41 let, zav za $500. I)ruštvo št. 11.—Umrl: Michael Šepec, ccrt. št. 1233, 58 let, zav. za $250. Društvo št. 12.—Pristopile: Mary Kalb, 26 let, zav. za $1000. Helen Zelko, 16 let, zav. za $500. Antonia Kastelic, 29 let, zav. za $500. i »i n ivo šu 13.—Suspendiran : 1. Društvo :'14.—Pristopili: Jacob Baršič, 16 let, zav. za $500. Anna Gojtan, 20 let, zav. za $250. Poškcdnine so se izplačale sledečim: Društvo št. 1: Rade Čudič ža operacijo na slepiču $75.00. je res vnet za napredek našega društva in Družbe sv. Družine. Tudi vse naše člane in članice lepo pozdravi in nam želi veliko napredka. Torej vsi na sejo kot zgoraj rečeno! S sobratskim pozdravom, Louis Martincich, tajnik, 1410 N. Center St. -o- IZ URADA DR. SV. IVANA KRSTITELJA ŠT. 13 D.S.D. Chicago, III. Tem potom se uljudno vabijo člani društva sv. Ivana Kr-stitelja na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v nedeljo, 24. junija, v navadnih prostorih. Pridite vsi brez izjeme, ker se imamo dosti važnega za pogovoriti. Kakor veste, se bo 1. julija vršil naš piknik, torej bodite vsi navzoči, da bomo v stanu kaj dobrega ukreniti, da bo naša prireditev kar najbolje izpadla. Pisem in tiketov ne bomo razpošiljali, ker vsak član sam ve, da bo piknik, pa tudi mora vsak član vedeti, da je njegova dolžnost, da se ga udeleži. Piknik bo v korist društvene blagajne. Ne čakajte torej, da bi vsikdar le eni šli na delo in pri prireditvah pomagali, drugi pa le od strani gledali. Saj tudi, ko se deli podpora, smo vsi enaki. Vsled tega je odbor prireditve sklenil, da dobi vsak član za en dolar "Čipsov" na pikniku in te mora na prihodnji seji po pikniku plačati. Ta dolar gre v društveno blagajno. Izvzeti so le bolni člani. Pridite vsi in pripeljite svoje prijatelje, da nas bo več. Piknik se bo vršil v Willow Spring na John Vid mar je vem grovu. Vožnja na truckih stane za tja in nazaj 50 centov za osebo. En truck preskrbi sobrat Steve Horvath, 1533 N. Sedgwick St. Pri njem se zgla-site vsi tisti, ki živite na North Side. Drugi truck bo pri sobra-tu Frank Gorkisu, 1834 West 22nd PL, ta je blizu cerkve sv. Štefana. Zglasite se pri našem v tajniku na 2027 W. 22nd St. V zgornjem poročilu se vidi, kako kaj napredujemo \i- Vožnja za otrQke tja in nazaj imo, da društvo št. 1 v Jolietu se najbolj trudi za napredek, kar se uradnikom in članom (icam) prav prisrčno zahvalim njihov trud, in upam, da bodo še naprej delovali za napredek in procvit naše dične organizacije D.S.D. Konec naše kampanje se bliža in 30. junija bo kmalu tu. Ali ste že pripeljali vašega prijatelja ali pa znanca v našo sredo? Ne. Zakaj pa ne? Ali ni dolžnost vsakega člana storili kar mu je mogoče za svojega prijatelja ali pa znanca? Gotovo storimo dobro delo, če pridobimo prijatelje, da • i topijo k društvu. Zdaj je še čas, pojdimo ponje, da jih pridobimo. Če bomo vedno to stvar odlašali, ne bo nikdar kaj \ i uspeha. Torej pojdimo na delo in pokažimo, da smo ak-: ni, tako da bo prihodnje poročilo kampanje res vredno poročati. 7. bratskim pozdravom ostanem Vaš udani za napredek DSD. Frank J. Wedic, gl. tajnik. -o--- ČUDEŽ. je le 25 centov. Kdor i:>a hoče iti s karo, naj vzame katerokoli karo do Archer, od tam pa do City Limit. Tam pa vzemite Willow Spring karo, katera vas pripelje do Vidmarjevega grova. Pojdite vsi na delo, da bo Kaj je čudež? Čudež je pojav, učinek v vidni prirodi, ki nima sebi primernega vzroka v prirodnih silah; opozarja nas tedaj na neko višjo silo, na neko nadnaravno delavnost, ki je iz nje izšel, je dokaz božjega gospodstva nad prirodo. Ali je čudež mogoč? To vprašanje je istovetno z vprašanjem: ali je skrivnost možna? Kar je namreč skrivnost z ozirom na duha, to je čudež z ozirom na prirodo. Skrivnost je čudež duha, čudež je skrivnost priro-de. Najenostavnejše nam dokazuje možnost čudežev njih resničnost; ako stoji, da so se čudeži godili, potem se morajo naše teorije ravnati po dejstvih in ne dejstva po teorijah. Vendar pa nočemo preskočiti vprašanja o možnosti čudežev. Težave, ki se tuintam pojavijo v razmišljujočem duhu glede možnosti čudežev, se zmanjšajo, da popolnoma izginejo, ako prav razumemo pojem stvarstva in odvisnost stvari od Stvarnika. Prirodo in njene sile je ustvarila vsemogočnost Boga; ta vsemogočnost jih tudi vedno ohranjuje in vzdržuje, zakaj sekundarni vzroki — prirodne sile — delujejo le v moči prvega in najvišjega vzroka — Boga. Bog pa se v prirodi, v njenih silah in zakonih ni izčrpal, njegova vsemogočnost se ni zmanjšala v teh po času in prostoru, obsegu in udejstvovanju končnih bitjih, ker je priroda delo njegove proste in svobodne volje. Zato priroda ne more omejevati božje delavnosti, in vsemogočna volja, ki je ustvarila ve-soljstvo, more tudi na drug nh-čin in brez posredovanja sekundarnih vzrokov proizvesti nove učinke. Ti učinki — čudeži — niso protinaravni. Čudež samo izključuje dejalnost prirodnih sil in zakonov, onemogoči konkretno dejanje, ki T3 sledilo iz njih udejstvovanja, ako ne bi posegla vmes neka nadnaravna sila. Ta poseg višjega reda v nižjega opazimo v celi prirodi, kjer vlada vkljub silnemu nasprotju posameznih ; sil in zakonov harmonična skladnost in podrejenost. Spomnimo se samo na organizem. Princip, ki tvori in vzdržuje organizem — življenska sila — pre- sile razkrajajoče delovanje na truplu. Vpliv višje stoječih bitij in sil v prirodi na nižje je analogija čudeža. Kakor v celotni prirodi tako zasledimo tudi v dejalnosti človeškega duha analogijo čudeža. Ako kemik spaja snovi, jih razkraja in tvori nova telesa, ali ne vodi prirode po njenih zakonih k cilju, ki ga ti zakoni sami na sebi in v danih razmerah ne bi dosegli? Ali ne ustvari nekaj, kar bi se brez njega ne zgodilo ? Ako da zdravnik s primernimi zdravili telesu zopet tiste snovi, od katerih ravnotežja in določenega razmerja v organizmu zavisi njegovo zdravje, ali ako človeški duh v slikarstvu, plastiki in glasbi mrtvo železo, les, platno in barve poduhovi, poživi, jim vdihne svojega duha, svoje misli, da vzbujajo v KAKO SLUŽIJO LETALCI. Francoska letalca Costes in Le Brix, ki sta pred kratkim izvršila polet okoli sveta, si nista zaslužila le slave, marveč tudi lepe denarce. Izprva se je pričakovalo, da ju bo primerno nagradila država; toda ta jima je le laskavo častitala po svojem ministru, o drugem pa ničesar ni zinila. To se je Francozom zdelo umazano in so sami segli v žep, da se letalcema njuno podjetje na čisto trgovski način izplača. Najprej je razpisal zbiranje prispevkov list "L'Auto" in v kratkem prekoračil prvih stotisoč frankov; potem so sledili ostali listi, predvsem "L'Intransigent", ki je zbral že nad četrt milijona frankov; tovarna za motorje Breguet in tovarna za letala Hispano, pri katerih sta letalca uslužbena in sijajno plača- gledalcu in poslušalcu člove- na> sta Jima izplačali vsakemu DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA DRUŠTVA SVETE na delo DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, II!. Vse člane našega društva "Ijudno vabimo, da se udeležijo prihodnje redne seje dne 24. unija popoldne ob 1. uri v navadnih prostorih. in pomagamo drug drugemu. Obenem ko to pišem, ne smem pozabiti, da je naš sobrat Marko Plut iz West Al-lis, Wis., mene obiskal, za kar se mu zahvalim, ker vidim, da večja udeležba na pikniku ™ !maga in določa zakon težnosti, več zabave. Vabimo tudi vsa 1 prepregi laatno delovanje ke_ chicaška društva, da bi nas obiskala omenjeni dan v Willow Spring. Torej ne pozabite dne 1. julija. Preskrbljeno bo za vse, za stare in mlade. Imeli bomo neko posebnost, kar še nobeno društvo ni poprej imelo. Za plesaželjne je tudi preskrbljeno. Igral bo Račič-Foy-sov orkester. Na veselo svidenje v nedeljo, 1. julija 1928! Odbor. Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki ''Amerikanski Slovenec!" mičnih sil in jih vodi k skupnemu višjemu cilju, k ohranitvi življenja. Kakor hitro se loči življenska sila od organizma, začno te nasprotujoče si ške misli, najvzvišenejša čutila, najmogočnejše občutke, ali ne doseže v vseh teh in podobnih slučajih inteligenca in volja učinkov, ki jih priroda sama po sebi ne bi nikdar dosegla? Ali naj odrekamo Bogu, Stvarniku vesoljstva to, kar ima človek, stvar božja, v svoji oblasti ? ! Največja zmaga nad prirodo, nad njenimi zakoni in nagoni je prosto nravno dejanje človeka, ki ustvarja, ko je premagal svojo lastno čutno naravo, nov svet moralnega reda. Kakor počiva v človeškem duhu. ki je določen za nravnost in za njo stremi, polnost sil, ki ž njimi premaga v sebi naravo mikrokozmosa in si u-stvari vkljub odporu čutnosti krepostno življenje, tako biva v duhu Boga bogastvo sil, ki proizvajajo pojave in učinke v makrokozmosu, velikem telesu stvarstva, ki jih ta v sebi in po sebi ne more storiti. Tako je krepost analogija čudeža, krščanska popolnost in svetost vedno se ponavljajoči veliki čudež. Ako se tedaj trdi, da je čudež protinaraven, moremo to priznati v analognem smislu, kakor priznamo, da obstoji nasprotje med težnostjo in privlačnostjo magneta, med ke-mizmom in organizmom, med organizmom in psihizmom, med človeško svobodnostjo in fizičnim redom. Kakor nas pa to nasprotje, kakor je že polno ugank, ne opravičuje, da tajimo svobodnost in prostost človeka, prav tako nas ne o-pravičuje nasprotje med čudežem in prirodo, kakor je že skrivnosti polno njeno bistvo, da tajimo možnost čudeža. po 350,000 frankov. Njun potopis bo izhajal v raznih listih, njuno pripovedovanje se izkorišča za gramofonske plošče, filmajo ju, za navzočnost pri velikih prireditvah jima plačujejo lepe nagrade. Vse z vsem bosta spravila za svoj polet vsak najmanj milijon frankov. Lahko bi bilo pa seveda izpadlo čisto drugače, smrt je v tisočerih oblikah prežala na nju. -o- RAZTRESENI KIRURG. Nenavadna pravda je v teku na tretjem pariškem sodišču. Trgovec Gaillard je bolehal za kilo ter se je dal slove-čemu kirurgu operirati. Na svoje veliko presenečenje je pa po operaciji zvedel, da mu niso operirali kile, marveč slepo črevo. Gaillard svojega presenečenja ni skrival in kirurgu se je videlo, da je v zadregi. Rekel je, da je pri zarezi opazil, da je slepič vnet ter se mu J nujnejša nego operacija kile, Potem je kirurg rekel, da mu bo za ta honorar operiral tudi še kilo. Vse te okoliščine in pa dejstvo, da ni čutil v trebuhu nikdar nobenih bolečin, je Gaillarda prepričalo, da ga je kirurg iz raztresenosti operiral na zdravem slepiču. Vložil je tožbo, kjer zahteva 70,000 frankov odškodnine. Sodišče stvar zavlačuje, ker gre za dobro ime znanega zdravnika; zadevo imajo ; daj v rokah strokovnjaki. -o- POLICIJSKA SREDSTVA PROTI SAMOMOROM. Akcija madžarskega notranjega ministra za pobijanje samomorilske kuge je naletela v javnosti na oster odpor. S policijskimi odredbami se samo-umorov ne da zajeziti, pišejo vsi listi soglasno. Pred vsem je treba materialnih sredstev za oblažitev bede med ljudskimi sloji, a o tem finančni minister noče niti slišati. Minister za so-cijalno politiko je protestiral, da se notranji minister vtika v socialno politiko. Javnost zahteva, da naj notranji minister odstopi. -o- EKSPLOZIJA V TOVARNI; ENA OSEBA MRTVA. Chicago, 111. — Pri Eagle Fireworks kompaniji na Ruby cesti in Irving Park je razneslo posodo smodnika, ob življenje je prišel John Johnson, star 25 let. Johnson je bil zaposlen v tovarni kot izdelovalec "firecrackers". Pri delu mu je pomagal 20 letni Raymond Crystal. Johnson je umrl na poti v bolnišnico, Crystal je sicer o-stal pri življenju, a je težko ranjen. -o-- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri- zdela odstranitev le-tega kanski Slovenec 1" A. Grdina & bons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN iN NOCl Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — V/aterloc Road — Phone Eddy 5849 3 V po znizam ceni. Večini je že znano, da naše društvo priredi piknik dne 1. julija t. 1. v Rivals Parku. Zato se pričakuje velike udeležbe na to sejo, kajti stalni odbor ne more sam narediti vse, kar je potreba na pikniku. Prosim, da boste tudi vi nam pomagali kar bo največ mogoče. Če bomo vsi člani in članice našega društva sodelovali, bomo tudi lahko napredovali. Kampanja je tudi še odprta za nove člane in članice. Zato se je treba tudi potruditi za lepe nagrade, ki jih dobe tisti, ki pridobe enega ali več novih članov in obenem pomagajo sobi in društvu ter Družbi sv. Lružine. Seveda ne pozabimo na našo mladino, katero naša organizacija potrebuje. Naša dolžnost je, da mi vsi, ki imamo otroke, jih damo zapisati v društvo. Naše društvo ima kampanjo za odrasli in mladinski oddelek, zato je prav, da gremo vsi Pred ognjem in tatovom. so naše varnostne skrinjice vedno varne- V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so Vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od' strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. . V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaša ve£ kot $740.000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLltfTON STS., JOLlfcT* ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dun da. pomožni kasir V1CICH & MUHA 1842 W. 22nd Str., Chicago, ill. Phone Canal 03S4 Furniture — Upholstering & j jf ifjPfjj—~ -RePairin&- (Tapeciranje) V M ^^^^^^^^^^^^^^ ročava pri nakupu pohištva, vse kar se rabi za dom. — Ol 25 do 50 odstotkov prihranite. — Parlor suit napravimo po naročilu. — Popravljamo vse v to stroko spadajoča dela. Pridite ali pokličite, pridemo "" na dom—Odprto do 10. zvečer. Skupina devetih knjig za J SLOVENCI V JOLIETU IN OKOLICI POZOR! Nove hiše Nove hiše Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočamo, kadar potrebujejo stavbinskega kontrak-torja, bodisi za hiše ali kaka druga poslopja. Preskrbimo načrte in vse, kar je potrebno za zgraditev vašega doma. Delo jamčimo. Gradimo nove moderne hiše, kakoršnokoli želite in si je izberete. — Ako nameravate zidati in postaviti si novo hišo,, ali pa staro prenoviti, pokličite nas in vprašajte nas za ceno in nasvet. Se javnosti priporočamo! Mat hi w Gregory & Bros. 1222 BROADWAV STftEET JOLIET, ILL. fčlfcphfene: 3343 1.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................G5c 2.) NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c 3.) SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c 4.) Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c 5.) PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10 SKUPAJ....................$3.30 Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz naše knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. XMERIKAW5KI SCO VEH EC Petek, 22. junija, 1928. jfrMlillllHIHW i63ramnminmnraimcD <»gnmmniniiiimnmniuBiiBa ♦isnminmcmimnmat ♦jmuiiumnmni Džungla flULUUIlllIlUil« iBiiiiiniiuLJiiiniinnito Tirrnnnininiiiiiunmr* rnmrnnnirmnr se beli neznanec vrne šele, ko bomo mi že odpluli. Boječ je, plah. Morebiti si ne bo upal priti koj s Carperterjem in Arnotom. Morebiti tudi da vobče ne bo hotel z nami. Stvari, ki so v koči, so njegova last, tako je napisal na vrata, ko smo prvikrat prišli sem. Kako bi bil žalosten in nesrečen, če bi mu vse odnesli —! Tudi hvaležni mu moramo biti in mu že radi tega pustiti njegov« stvari. Mnogo dobrega nam je storil! Predlagam, da počakamo s selitvijo, dokler se ne vrne Carpenter, in šele potem u-krenemo, kaj bo s stvarmi gospoda Johna." Med takimi pogajanji je minil dan in stvari so ostale v koči. Tisto noč so izgnanci prvikrat spet spali v udobnih postelah in ni čuda, da r.o se zbudili šele pozno drugega dne. Prvo vprašanje je seve bilo, ali se je poročnik Carpenter že vrnil. Ni ga še bilo. Se še tudi ni mogel vrniti. Pot do naselbine je bila dolga in težavna in kdo ve, ali ni bilo treba iti iskat Arnota še dalje v pragozd. Vkljub temu je celo kapitan sam proti večeru kazal vznemirjenje. Vsaj sela bi bil lah ko poslal Carpenter, je pravil. Že se je dogovarjal, da pošlje ob prvem svitu drugega dne novo četo za Carp en ter j era, ko poči strel na obali. Straža na robu džungle je dala dogovorjeno znamenje. Carpenter se je vrnil. Njegovo poročilo je bilo kratko, kruto in krvavo. Ob poznem mraku so prišli do naselbine. Sled je bil cisto razločna. Obkolili so vas in jo ponoči napadli. Na mah so se polomila lesena vrata pod težkimi udarci, kratek pa hud boj se je vnel na ulicah in potih med kočami. Francoze je podžigala misel na nesrečnega Arnota, črnce pa je iznenadil nepričakovani napad in vrhu tega so se le slabo ustavljali puškam in samokresom s svojimi puščicami in sulicami. V manj ko pol uri je bila vas v rokah Francozov. Črncev je mnogo padlo v boju, drugi so pobegnili, nekaj pa so jih Francozi zajeli. Začelo se je iskanje in popraševanje za Arnotom. Skrbno so pregledali vso vas, prebrskali vsako kočo. pretaknili vsak kotiček, pa Arnota ni bilo nikjer —. Popraševali so z znamenji ujetnike, našli tudi črnca, ki je z Ino govoril v svoji polomljeni angleščini, pa ničesar gotovega niso zvedeli o usodi svojega tovariša. Razburjeno kričanje in krilenje z rokami in par angleških besed o "neznanem strahu," o "zlih duhovih", ki prebivajo v džungli, — to je bilo vse, kar so dobili v odgovor na svoje popraševanje. Bolj in bolj se je Francozom utrjevalo prepričanje, da so črnci njihovega tovariša ubili in — snedli. Prenočili so v naselbini, drugo jutro pa so se vrnili na obrežje. Izprva so nameravali vse črnce pobiti ter se krvavo maščevati za Arnotovo smrt. Pa opustili so te maščevalne naklepe, zadovoljili so se z žrtvami, ki so padla v nočnem boju, trdo so povezali ujetnike., da bi ne mogli kmalu za njimi, in so odšli. — Žalostno poročilo Carpenterjevo je potrdilo poveljnika križarke v njegovem sklepu, da nenadoma odpotuje. Ine se je vidno prestrašila. Zaman so iskale njene nemirne oči junaškega rešitelja, ko se je vrnil Carpenter s svojimi ljudmi. Otožna zamišljenost je legla na njen mladi obraz. Vedela je, da bi se bil gotovo vrnil, če - i ga ne bila zadržala nepremagljiva ovira. O — poznala je svojega belega junaka ! Ženska, in če je tudi samo mlado dekle, ima bistre oči —. Ni vsega povedala oni večer, ko je pravila svoje dogodivščine —. Vrnil se bo —! Ivrižarka ni smela odpotovati —! Za vsako ceno jo je bilo treba še zadržati, vsaj za teden dni —. Krčevito je iskala, pod kako pretvezo bi se dal zavleči odhod. Pravega vzroka ni smela, — ni mogla povedati. Saj niti sama pravzaprav ni vedela, zakaj se tako zelo boji, da bi beli neznanec prišel prepozno —. In česar ni uganil izkušeni ladijski kapitan, to je uganilo mlado dekle —. "Gospod kapitan," se je pogumno oglasila, ko je poveljnik križarke napovedal, da koj odpotujejo, "—-ali se vam ne zdi mogoče, da bi poročnik Arnot še živel ? Kdo ve, kaj se je zgodilo! Morebiti pa je rešil beli neznanec tudi njega —. Morebiti leži kje ranjen v divjini, ne more potovati, in beli neznanec mu streže —. Kako strašno bi bilo za gospoda Arnota, če bi recimo črez teden dni prišel h koči in na obrežju ne bi našel nikogar več!" Kapitan se je zamislil. (Dalje.) "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki 80 pokaženi, ne odla-šajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje itv. sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, DLL. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postreinica Odprto: od B. zjutraj de zvečer. V nedelje od 10. zjutraj do 12. opoludne. m rf-rirr nri~ v ~ Slovenske in druge "Victor" plošče. NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, PRIPOROČAMO. KATERE POSEBNO 68923 68924 78406 79483 79484 80183 80184 80331 80332 80333 80334 80481 80482 80526 80527 67979 G9317 69698 69802 72206 72207 72208 72210 72231 72232 72364 72472 72514 72707 73721 77422 77490 77746 77897 77898 77912 78176 78182 78313 78408 78554 80059 S0183 PO 184 Zenitovanje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom........................$1.25 Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25 Vojaški nabor, polka — Poročni valček, harmonika........................75 Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester.....................75 Vesela Gorenjka, polka — Korajža velja, polka, orkester.................75 Oj, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75 Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem....... .75 Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester.....75 Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem.............75 V krčmi, 1. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem.......................... .75 France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester.............................75 Dolg, dolg fant, polka — Setiičica, polka, orkester.............................75 Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom............................75 Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom.............................................75 Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.....75 SLOVENSKO PETJE. Slovenske zdravice — Svarjenje ............................................................ .75 Tolažba — Veselja dom ........................................................................... .75 Sveti večer — Tiha noč ...................................................................... .75 Ne bom se možila — Ljubca povej.........................................................75 .75 •i 00<>-0<>00<>00000-0<><><><>OOOK>^ ( PISANO POLJE ioooooooooooo jyj Trunk' oooooooooooo Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica.................................. Ljubca moja — Otok Bleski ............................................................. O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let............................ Slepec — Mila mila lunica ................................................................... Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo............................ Sem slovenska deklica — Bom šla na planince................................ Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička .........................................75 Na planincah — Barčica .............................................................................75 Odpri mi kamprico — Prišla bo pomlad ............................................75 Naprej! — Vse mine .............................................................................75 Micka na šrauf — Na maškaradi ........................................................... .75 Neža in Pavel — Deset zapovedi -......................................................... .75 Vabilo — Pastirček .................................................................................. .75 U boj, u boj! — Garavuša ...................................................................... .75 Strunam — sirota ...................................................................................... .75 Sveta Lucija — Planinarica ...................................................................75 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera) .............................................75 Dva utvi — Oj večer je že.........................................................................75 Nove harmonike — Sentklarski paberki .................................................75 Knefra in vagabundi — Kako je bilo .....................................................75 Jadransko morje — Čuj Micika .................................................................75 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko.......»...........................„...........75 Srpska himna — Napitnica ....................................................................75 Oj, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s pet......75 Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem.....75 80332—Amerikanec ,v stari domovini — harmonika s petjem.................75 80333 V krčmi. 1. in 2. del. Harmonika s petjem.............................................75 80482 Njega ni — Nocoi je luštna noč, petje z orkestrom.............................75 80526 Naš maček — Ribniška »petje z orkestrom.......:.....................................75 68923 Zenitovanje, 1. in 2. del. Slov. slika s petjem in orkestrom__________ 1.25 G8924 Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25 NABOŽNE PLOŠČE. 19759 Blest Christmas Morn — In Heavenly Love Abiding, pet. s klav. .75 19816 Christmas F-r>+asy, 1. in 2. del, orgle.....................................................75 15820 Silent NIJ.i — Holy Night, orkester.....................................................75 19822 Silent Night, vijol, flavta, harfa — Christmas Hymns, harfa.........75 19823 Silent Night, petje z orkest. — The Herald Angels, petje, orgle.....75 19833 The Birthday of a King — Star of the East, petje z orglami.........75 19967 The Palms — Stabat Mater, orgle.............................................................75 ( domiselnemu 19981 Hail, Queen of Heaven — Mother Dear, petje z orglami.................75 21216 The Rosary — Ave Maria, orgle..............................................................75 21254 Hosanna — God so loved the World, petje z orglami...................... .75 ?1255 The Power of Jesus' Name — Jesus Christ is Risen, petje, orgle .75 69698 Tiha noč, sveta noč — Sveti večer, petje z orglami.............................75 78533 Hallelujah — Velikonočni zvonovi, moško petje z orkestrom.........75 78913 O Salutaris, Tantum ergo — Ave Maria, petje z oglami.................75 80158 Stille Nacht — O du Frohliche, vijolina z orkestrom.........................75 £0160 Kyrie, Sanctus — Benedictus, Agnus Dei, petje.................................75 45519 Silent Night — Holy Night, petje z orglami........................................ 1.25 35768 'Gloria fro m the Twelfth Mass — Messiah, Aleluja, petje, orgle____ 1.25 68924 Romanje k Materi božji, 1. in 2. del....................................................... 1,25 OPERA IN RAZNE. 1 500 La donna e mobile — Questa o quella, petje, orkester____________________ 1.50 547 Lohen&rin — March Miniature, orkester__________________________________________ 1,50 1159 The Prisoner's Song — The Old Cabin, petje z orkestrom____________ 1.50 3019 Tales of Hoffman — Serenade, petje, violina in piano................... 2.00 6058 The Prophet — Song of The Volga Boatmen, petje, orkester________ 2.00 6129 Lucia, Mad Scene — Dinorah, petje, orkester.................................... 2.00 6132 Lakme, Bell Song — Solvejg's Song, petje, orkester_____________________ 2.00 6172 Elizabeth's Prayer — Elsas Dream, petje, orkester_______________________ 2.00 6213 Rigoletto, Caro nome — Traviata, Ah, fors* e lui, petje, ork......... 2.00 16226 Uncle Josh Playing Golf — At Meeting, monolog.............................75 19459 The Waltz of Love — Sweet Rose o' Sharon, petje, orkester.........75 20173 Red Wing — Rainbow, mos'.ro petje z orkestrom................. .75 20568 Aint 'she sweet — What do I care.........................................................." js 21142 On the Mountain — Blue Yodel, petje s kitaro.............................." .75 20129 Nearer My God to Thee — Abide with me, orgle........ ; .'75 /0246 Joy to the World — Oh come, Ye Faithful, petje z orkestrom .75 20298 Oh, come, All Ye Faithful — Silent Night, orgle.................................75 20889 Andante ReliSioso — Cantique de Noel, violina z orkestrom........ .75 55048 Wedding March — Lohengrin, Wedding March, orkester_________ L50 Žarek skozi oblake. Gotovi krogi, ki hočejo človeka potisniti na stališče samo-le malo bolj razvite živali, pri vsaki priliki kažejo na — divjake. O rodu "Veddas" na otoku Borneo piše n. pr. g. Molek: "Razuma imajo prokleto malo, ker stoje le nekaj stopinj (pač stopenj) nad uran-utani (opicami), s katerimi žive skupaj v džunglu." Prolet. št. 1081. Prav v nekem smislu se je mnogo pisalo o nekih palčkih (pygmies) v Afriki. — Miss O'Brien je bila pri teh palčkih in se je pred kratkim povrnila v St. Paul, Minn. O teh palčkih piše: "The pygmies are darling little creatures — mične stva-rice so palčki — but I had to teach them to act wild — ampak učiti sem jih morala, da so se divjaško obnašali." Malenkostna, a zelo značilna pripomba. Sami niso taki divjaki, a morajo biti divjaki, da grejo v okvir teorije gotovih "učenjakov". Važna izjava. Profesor Masaryk je igral nekoč v prejšnji Avstriji zelo važno vlogo v duševnem po-kretu ne samole češkega, temveč sploh slovanskega dijaštva na vseučiliščih. Ves liberalni ladikalizem jo bil osredotočen okoli njegovih idej. Katoliško cerkev je naravnost črtil in vsepovsod pobijal idealistično krščansko naziranje. Ko jo zasedel po svetovni vojni predsedniško mesto v Čehoslovaki-ji. je navidezno napočil čas, da se radikalizem čeških svobodo-miselcev vpelje tudi v javno življenje, saj je bil s svojo stranko na vrhuncu in pri moči. Sledilo je zelo sovražno nastopanje proti katoliški cerkvi. Škoda je bila velikanska in izgube zelo znatne. Papežev zastopnik je moral končno zapustiti svoje mesto. Ampak krščanski nazori se lahko ovirajo, zatreti jih ni mogoče. Med češkim narodom je proti svobo-radikalizmu na-rastel odpor, in Masaryk je bil primoran, da je stopil s sveto stolico v pogajanja. Zopet je Proti želodčnim nered nostim nI boljšega zdravila za otroke. Mrs.Winslows Strup prišel v Prago papežev zastopnik, mons. Pietro Ciriaci. Nedavno od tega je izročil zastopnik papeža predsedniku svoje poverilne listine, kakor je stara navada, in pri ti priliki je Masaryk izjavil, da "je pri-jjravljen sodelovati z zastopnikom sv. očeta in delati na tesnejšo in bolj prisrčno razmerje s sv. stolico." Iz katoliškega in slovanskega stališča je predsedniku le častitati, da je prišel do tega spoznanja, ker bo duševno klanje ponehalo in se napori lažje osredotočijo na pravi napredek češkega naroda. :