149. ite«.
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, v sredo 6. iuliia 1921.
Ahaja razen ne«tel| In praznikov vsak dan »b 10. uri dopoldne.
Drednietvo je v Ljubljani, frančilkanska nlica it. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm P° K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pri večjem naročilu popust
j
Glasilo iusoslov. socilalno - demokratične stranke,
Poumeuia stav. k i.
Lelo V.
Telefonska št. 312«
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 288, za pol ieta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo e v L ubljanf, Frančiškanska ulica št.6 L, OJHtc? eka tiskarna.
Priprave za atentat ea volilno pravico.
Pameten in miroljuben državljan danes že res več ne ve, kaj je reakcija in kaj napredek. Tako zmešane so politične razmere tudi v naš državi. Le poglejmo, kako pri nas vladajo radikalci in demokrati, pa bomo takoj prepričani, da tu vladata dve stranki, ki se povsod bahata z napredkom, a sta nazadnjaški po svojem delovanju. Ni nam . treba navajati obznane. dovelj je, „e,.^ribi3emo’ da se uvajajo sploh nekdanje avstrijske policijske raz-
*	.• ki jih pospešujejo zlasti Slo-
venci.
Še bolj značilna za reakcijonar-'.‘»'St vladajočih strank pa je uvodnik 1‘Rivalskega glasila »Samouprave«, v katerem se pritožuje nad splošno volilno pravico v parlament ter pravi. da so večje stranke zaradi splošne volilne pravice oškodovane, male stranke pa da imajo dobiček. To je nezmisel, kar trdi »Samouprava«. ker se mandati vendar raz-dele po številu volilskih glasov.
Večina konstituante je že s tem namenom sprejela načelo zastopstva manjšin, kar pomeni toliko ka-
kor. da dobe večinske stranke več mandatov sorazmerno kakor pa manjšinske. Srbski volilni zakon določa, da dobi večinska stranka dve tretjini poslancev in tretja tretjina se razdeli sorazmerno med manjšinske stranke.
Nekaj takega pripravlajo radikalci in demokrati, ki pišejo kljub temu. da bo novi volilni zakon popolnoma svobodomiseln ter boljši kakor oni, po katerem je voljena sedanja skuDščina.
Od splošne volilne pravice, ki smo jo imeli za volitev v konstitu-anto. hočejo napraviti večinski volilni red. manjšinam pa dati v skupščini le majhno zastopstvo.
In to imenuje gospoda svobodomiselnost in napredek! Ali ni to Ironija.
Kakšno pravico ima ta gospoda, da skuša na ta način vzkrathi ljudske pravice? Že tako namero smatramo za zločini V socijalnem zako-liodajstvu, v političnih pravicah povsod reakcija!
Pa tudi za taka dejanja pride obračun!
Pričetek zakonodajne skupščine*
Od našega posebnega poročevalca.
Beograd. 3. julija.
Včeraj (soboto) so bile dve seji. Dopoldanska, kateri so krisostvo-tudi klerikalci, ki so po daljšem c&su spet prišli v zbornico in meii ‘em tudi prisegli, se je pričela s tem. da je min. predsednik Pašič Drečital ukaz s katerim se v smishi ustave ustavotvoma skupščina pretvarja v Zakonodavno skupščino. Tako smo dobili torej prvi redni Parlament v naši državi, kajti niti Ptivremeno Narodno predstavništvo Hiti Konstituanta to nista bila. Ta zakonodavna skuščina sme zborovati še dve leti po završenem ustavnem delu. torej do konca junija 1923, ako se uopreje ne razpusti. Nade, ki jih stavimo v njo. niso velike; a vendar je parlament naša najvažnejša javna tribuna, s katere zamrejo naši zastopniki oznanjati za-iteve proletarijata, v kateri se za-Uoreio boriti za naše zahteve in Kritizirati kcruptni sistem buržuazije 111 njene uprave. In resnica je, da je najslabši parlament boljši, kakor noben parlament Naše zastopnike čaka tudi v tej zbornici veliko, resno delo. Naše zaupanje jili spremlja, ®aj jim daje moč in poguma, da se ?kažejo kos težkim nalogam, ki so jifl Prevzeli.
2 vstopom v zakonodavno delo so jc izvršila v naši poslaniški delegaciji sprememba. S. Anton Kristan je odložil mandat in na njegovo mesto je prišel sodr. Ivan Tokan, centralni tajnik strokovne komisije v Ljubljani, mož, ki pozna delavske razmere na Slovenskem zelo natanko. Z njim je socialistični klub pridobil vernega tolmača zahtev delavstva in preizkušenega borca.
Na seji v soboto dopoldan sta bila izvoljena tudi dva odbora; odbor, ki nai izdela nov poslovnik za parlament in pa finančni odbor. ki naj pregleda državni proračun. V prvem je od socijalistov E. Kristan, v drugem dr. Korun.
Na popoldanski seji so bile volitve v dve parlamentarni preiskovalni komisiji, v prvo, ki na preišče upravno korupcijo in nerednostl na državnem posestvu nadv. Friderika v Baranji je od socijalistov Izvoljen sodr. Brkič, v drugo, ki naj preišče ministra Vejizarja Jankoviča korupcijo na državnem posestvu v Top-čideru pa sodr. Kristan. Treba bo velike metle, da nomede v^o svinjarijo.
Vročina y Beogradu je res velika in bivši ustavotvorcl. sedanji zakonodavci se čutijo utrujene (seveda najbolj tisti, ki so sedeli doma) in najbolj trudno se čuti vlada  — zato so nastopile parlamentarne počitnice, ki bodo za celo zbornico (plenum) trajale najbrže do oktobra. Po zakonu se mora zbornica sestati najkasneje 20. oktobra; če bo pa potrebno, se bo sešla poprej.
Odbor za poslovnik in za finančni odbor bodeta pa že v avgustu začela delati. Tako vsaj upajmo. Doba kislih kumare in časnikarskih
rac pričenja —---------
♦
Morda pa vendar ta doba ne bo tako nezanimiva. Iz več vzrokov. NI izključeno, da pride v tem Času do nove parlamentarne grupacije. Vladne stranke se med seboi niso nikdar ljubile, posebno radikalci in dem .krati se sovražijo kot pes in mačka Pa ;udi v strankah samih se olj e jr- Muslimani so se med seboj 2e spri. rad.kaki se ločijo v Proti-čevce m Pašičevce. demokrati ima-je v sebi konservativce in modernejše elemente, ki se težko drže pod enim klobukom.
Vlada se zato ziblje, nevarno ziblje. In marsikaj »tonemo doživeti. bi rekel, čeprav ne maram pro-rokovati.
Gotovo pa ne bo v škodo razbistritvi politične situacije m konzoli-dacije razmer, če ne te nenaravne vezi med strankami in v strankah razpadejo in se meščanske stranke orijentirajo po stvarnih geslih, če že ne po programih, ne pa samo po — koritih, kakor dosedaj. Socijalisti kot razredna stranka se v te stvari ne bomo utikali in bodo naši zastopniki troti vsaki meščanski vladi v opoziciji; a vsejedno nam pa vendar ni, ali so pri krmilu stranke politične reakcije ali pa stranke širših, modernejših političnih vidikov.
*
V Belgradu govori te dni vse o atentatu in komunistih. Ali so komunisti v stvar zapleteni ali niso? To vprašanje je v ustih vseh. In je v resuici važno, ker nam odgovor nanj zamore odpreti pogled v notranjost te stranke, v njene metode in njeno politično — pamet.
Umevno je. da meščansko, posebno vladno časopisje trdi. da je atentat delo komunistov, komunisti-
čen komplot, ki je imel velike cilje. V meščanskih časopisih zamore vsakdo brati, kateri komunisti da so v komplot zapleteni, kje je policija našla bombe, strojne puške, proklamacije za slučaj posrečenega atentata i. dr. Kdor hoče, tudi lahko vse to verjame. Če pa vsega ne verjame, bo storil pa bolje.
Pozabiti ne smemo, da hoče vlada porabiti atentat, ki ga je St e ji č izvršil, za udarec proti komunistični stranki. Ne samo moralno hoče vlada komunistično stranko pokazati v svetu kot anarhistično - pustolovsko. ampak tudi pristriči ji hoče nit življenja. O tem ni dvoma. Zato je ves aparat na nogah.
Mi ne moremo po informacijah, ki smo jih do danes dobili verovati, da bi bila komunistična stranka v atentatovsko afero zapletena; verjetnost pa obstoja, da je Stejič imel skrite pomočnike in da bo morda kak komunist med njimi. Dasiravno smo protivniki komunistične stranke, si vendar ne moremo misliti, da bi stranka zašla na pota. ki bi njenemu lastnemu programu bila nasprotna. Taktiko komunistične stranke iz načelnih razlogov ne odobravamo in jo smatramo za škodljivo proletarijatu. a stranko kot tako smatramo za resen pojav po psihozi desorijentiranega delavstva. Ce bi
se bili pa komunisti podali na anar-histično-teroristična pota. bi pa s tem pokazali, da so sami nad seboj obupali. To bi pomenilo njihov popoten bankerot!
•»
Pravkar sem dobil v roko »Naprej« od sobote (včeraj). Vidim, da je konec mojega predzadnjega dopisa koniisciran. Seveda ne smem povedati, kaj se ni policiji dopadJo. Kdo ve. če bo policija konfiscirala tudi izjavo naših poslancev v parlamentu. ki so jo dali z ozirom na atentat? Dokler ni bilo ustave nas niso konfiscirali, ker pa imamo ustavo pa so že začeli I Res. lepa ustava!
*
V Belgradu se vrše pogajanja med vsemi tremi sociialističnimi strankami (slovansko, centrumaško in Koračijanci) za ujedinjenje. Kakor je razpoloženje, bo rezultat takšen, kakor ga vsi želimo iz dna srca: V doglednem časit bo v celi državi enotna socijalistična fronta! Desničar. levičar, centrumaš — to bodo besede preteklosti, v enotni stranki bo prostora za vse, ki sociialistično mislijo in čutijo, za vse. ki stoje na stališču razrednega boja.
O vprašanju ujedlnjenja in teku pogajanj Vam sporočim o priliki kaj več.	n. n.
Proti stalni vojski, za narodno milico.
Govor poslanca sodruga Josipa Kopača i« BI. rednem sestanka unavotvorne
skupjčine.
Gospodje narodni poslanci! Stalna vojska pomeni za ljudstvo najhujše Žrtve, ki jih ono doprinaša za vzdrževanje stalne armade. Zatorej Je naša dolžnost, da v Imenu delavskega ljudstva pri tej priliki čislo jasno po«vemo, kaj ono k temu poglavju misli. Ako nekoliko pregledamo zgodovino svetovne vojne, vidimo, da so ravtoo one države, ki so imele dovršeno stalno vojsko, propadle, one države, ki so imele milico, so pa premagale pruski in avstrijski militarizem. Mi vidimo, kakor Zvezene države Amerike, ki so imele pred vojno stalno armado 80.000 mož in niso imele nM toliko oficirjev, da b! mogle postaviti svoje bataljone, da so one v najkrajšem času zbrale velikansko vojsko, in sicer vojsko, ki je vedela, zakaj gre v boi.
Stalna vojska nalaga delavskemu ljudstvu najhujša bremena ravno takrat, ko bi orno moglo nekaj zaslužiti, seda po vojašnicah in tam ubija čas s popolnoma neplodnim delom. Mi gotovo nismo tisti, ki hočemo, da naj naš vojak ne bo izobražen. Ali sistem vojske na« bo ukoreninjen v ljudstvu sameni, ne pa v stalni vojski, v kateri se zbirajo dostikrat klike, ki ne streme za nič drugim nego za gospodstvom. Vojska, ki ni ukoreninjena v ljudstvu samem, se čisto lahko uporablja v največ slučajih proti ljudstvu in to tem lažje, ker je kralj vrhovni zapovednik te vojske. Naravno je, da gospodje oficirji stremijo za tem, da dopa-dejo na zgoraj, ne glede na to, ali imajo zaslombo v narodu rti ne.
Vem, snspodje poslanci, da ni niti enega med vami, ki bi odobraval pruski in avstrijski militarizem. Vsi, kolior nas je bilo tarat nekolko naprednih ljudi, smo obsojali sistem te stalne vojske, pa naj si bo pruski ali avstrijski. Ali, gospoda, kakor se vidi, se pripravlja tudi pri nas isti sistem in morda ne bo dolgo trajalo, ko bomo ml nadomestili pruski sistem z naSim sistemom.
Poslanec Etbin Kristan: »Parademarš!«
Kopač: Ravno to sem hotel povedati. Mi že stegujemo noge pri parademaršu tako, kakor so jih stegovali Prusi; naši vojaki nosijo orožje tudi takrat, kadar ga ne potrebujejo. Čemu nosi vojak sabljo, kadar ni v službi? Orožje naj nosi samo takrat, kadar je v službi, ne pa zato, da z njih razbija po tlaku, da postane človek nervozen, kadar gre mimo oficirja, ki rožlja s sabljo. (Ugovori.) Nikar ne pravite tega, ker nisem videl samo jaz, ampak kar vidite tudi vi lahko vsak dan. Človek, ki je oborožen, ima tudi veliko več poguma nego tisti, ki ni oborožen. In tako se dostikrat pripete slučaji, da taki gospodje potegnejo za vsak} malenkost svojo bridko sabljico in udarijo po državljanu, ki plačuje in vzdržuje z davki to stalno vojsko.
Vofal minister genomi Stevo HadtU;
»A oficirji i sinu za državni«
Kopač: Padejo tudi drugi
Vojni minister general Hadžič:	»Baš
juče pogibiše u Makedoniji jedan o&cir i dvojica podoficir«!«
Kopač: Pa ne na tak način, kakor tem jaz povedal.
Vojni minister general Stevo Hadžič:
»Ktio sam samo da kažem da oilciri ginu I drukčije!«
Kopač: izjavljam v prvi vrsti v imenu delavstva, da so ravno delavci tisti, lei najhuje občutijo to stalno vojsko. Predstavljajmo si ubogega delavca, Id do 18. ali 19. leta ni zaslužil nič, sedaj pa, ko se Je izuči, ko bi lahko nekaj zaslužil, da M vzdrževal ta podpiral svoje starše, mlajše brate in sestre, pride država, ki ni nikdar nič storila zanj in ga kratko malo vzame zase. Otrok se rodi, kdo se briga zanj? Nihče. Starši morajo skrbeti z« njegovo življenje in njegovo vzgojo, država se ne briga za otroka niti najmanj. Ko pa je dorastel la postal krepak, pa država pravi: sedaj pridi k meni, d asi nj zanj nikdar skrbela.
Kdor ima premoženje, temu Je Sala, od. siužitl tistih 18 mesecev v stalni armadi Ali kdor nima premoženja in je odvisen samo od tega, kar pri vojakih dobi, temu Je vojaška služba najhujše breme. Vsi veste, gospodje, da s tistimi dnevnicami, ki jih dobivajo vojaki v današnjih časih, ne morejo shajati. Te dnevnice nikakor ne zadoščajo, da bj sj vojak privoščU, kar potrebuje njegovo mlado, zdravo telo.
Mi imamo države, v katerih lahko vsakdo postane oficir. Pri nas tega ni. Pri nas imamo posebne šole, kjer se človek dene na tako kopito, da mora postati to, kar zahtevajo posamezni razredi
Armada v vojašnicah se Je odtegnila produktivnemu delu. Na tisoče in tisoče pridnih rok je v vojašnicah; zunaj na deželi, pri kmetih in v tovarnah pa primanjkuje delavcev, družinam pa tistih, ki bi Jih vzdrževali. Ta narodni kapital je neploden, mj ga mečemo proč. Kakor stvari pri nas stoje, bi ne bilo prav nič težko to zadevo urediti, ker mislim, da je v ljudstvu toliko zavesti, da bo vsak posegel po puški, kadar bo šlo za obrambo naroda. Saj Imate v Švici tudi tak sistem, da ima vojak, ki je pri narodni obrambi ali milici, svojo Puško doma. Kavalerist zasede svojega konja pa gre ž njim domov In doma orje. Pri nas je pa polno konj v hlevih po vojašnicah, kier nič «e delajo: na ta način imamo veliko kapitala, ki se ne da uspešno izrabiti in nakopavamo vedno večje davke. Vi ste videii pred kratkim pri našem budgetu, da je moral vojni minister popustiti preko mi-
lijarde dinarjev, če se ne motim, od svotffc zahtev, ki Jih je stavil.
Gospodje poslanci I Bodite prepričani, da se vojno ne odločuje več s pestjo. Poi največ je tehnika, ki odločuje. Tudi v s ve« tovnl vojni je bila tehnika, ki Je zmagala. Ni zmagala infanterifska puška. Čemu torej gromaddti toliko pušk v vojašnicah, ko to, kadar je treba, sploh ne pride v poštev ali pa samo v redkih slučajih? Vsak vojsko* vodoa, ki ima nekoliko pameti v glavi, skr* bi zato, da ne žrtvuje po nepotrebnem ljudstva, ampak da najprej po artileriji priprav vi teren ter po aeropianih vse preišče, pom tem »e *ele pošljejo v ogenj čete, ki naj iz« vojujejo končno zmago.
To Je torej že samoposebi veliko zlo« še večje zlo je pa ustroj te stalne vojske, Ako ima kralj vrhovno oblast v svojih rokah — kaj se potem prepiramo za ustavo?! Če je ustava še tako lepa — danes ali Ja* tri lahko pokliče kralj svojo vojsko ta vam najboljša ustava nič ne pomaga. Kralj sam je kot vrhovni poveljnik tudi poveljnik tisto oborožene moči, ki lahko danes ali jutri nas prežene iz te ustavotvorne skupščine ali pa kake drnge zakonodajne skupščine ten reče: Ajdite napdje. Ja vas ne trebam vi« šel
Taki slučaji so se v zgodovini že do« godili; imamo tak slučaj v Pranem in še v, raznih drugih državah, kjer Je armada eno« stavno prikorakala v parlament in pognalai politike ven ter se je uvedla diktatura.
Poslanec Milan PriMčevM: Komunista s« ovo »črnili!«
Kopač: Ne vem, če so baš komunisti krivi, da je pri nas stalna vojska.
Poslanec Milan PribKSevIč: »KomunUt« su ra&turali parlament u Moskvi oktobra meseca 1917«.
Kopač: Gospod PrlMčevič, to pa nlrn# nM5 skupnega s tem, o čemer Jaz govorim.
Prosim vas, kdor trezno premišljuje, bo rekel, da s stalno vojsko ne delamo ni8 drugega, nego samo trosimo moči čisto uo nepotrebnem In izmečemo za neplodno stvar velik det našega narodnega premo« ženda. (Ugovori poslanca Momčila Ivaniča.) Ce boni zmeraj odgovarjal, sploh ne pri« dem do predmeta.	(Konec	prlhj
Nadaljnja preiskava.
Beograd, 4. jul. Tekom današnjega dne sta preiskovalni sodnik Angjelkovlč in načelnik policije La* zarovič izvedla konfrontacija komu* nističnih poslancev z atentatorjem. Novih podatkov pričakujejo z veli* kim zanimanjem. Govore, da bo ve-« liki župan v Vukovaru. kjer se je vršil kongres komunistov, podal no* va pojasnila. Njegovo poročilo bo obsvetljilo tudi nove strani tajne komunistične organizacije, kakor tudi samega atentatorja. Danes so zaključili svoje delo g. Keis in pol-, kovnika Michel in Stojanovič, ki so v kemičnem laboratoriju preiskali atentatorjeve bombe. Bomba, ki je eksplodirala je nemškega izvora in je bila jajčaste oblike. Bomba je bila tempirana na 5 sekund. Atentator je v trenotku. ko je nameraval za* gnati bombo, pogledal okrog sebe, ali ga kdo opazuje. Tako je izgubil pravi čas in je bomba eksplodirala že v zraku. Ako bi bil vrgel franco* sko bombo, katero je imel pri setn, bi bil povzročil strašne žrtve. Da* nes dopoldne je bilo aretirancem iz* ročeno zaporno povelje. Casa ima* jo 24 ur. da se pritožijo. Popoldne so začeli zasliševati yse osebe, ki so ijh privedli iz Novega Sada. Da* Ije so poklicali k preiskavi osebe, ki so bile z njimi v zvezi. Glavna preiskana se bo izvršila nocoj in ju* tri. Pričakujejo »ezultata zasledova* n ja, ki ga je oblast uvedla zoper šo* ferja Maiinkoviča iz Beograda in Miloša Zlatarja iz Novega Sada. ki sta imela nalogo, da se udeležita atentata na regenta. Oba bi morala biti oborožena vsak s štirimi bom* bami. katere bi morala vreči na re* gentovo spremstvo in na ministre* Toda nista prišla v Beograd, ka* kor tudi ne Juthas. Razlogi, zakaj niso prišli, še niso znani. To bodo pojasnile nadaljnje aretacije. V No*
,vem Sadu se vrši identificiranje osumljenih oseb. Dognali so. da so Vse osebe, ki ogrožajo našo državo s terorističnim delovanjem, deloma bivši ujetniki v isJisiji, deloma avstrijski državljani, a nikdo od njih se ni boril na solunski fronti.
*
Za vse prizadete, če bodo to, kakor iiradno poročajo, mogli dokazati, določa kazenski zakonik smrtno kazen. Do-tičnl § 87 devetega poglavja kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo, ki je bil z jflnem 16. marcem razširjen na celo državo SHS, se glasi:
Za početje, ki gre na to:
a) da se vladajoči kralj ali prestolonaslednik ubije, zapre ali da se izroči sovražniku v roke ali napravi za vladanje nesposobnega ali da se nakršen koli način odpravi iz države;
b) da se katerikoli član kraljevskega doma ubije, da se mu odvzame svoboda ali 'da se prežene iz države ali se Izroči sovražniku v roke:
naj se krivec kot Izdajnik kaznuje s Smrtjo.
§ 87. b. (Izprenrembe In dopolnitve t ilne 13. maja 1902) Početja, označena v predhodnem § 87 se smatrajo za izvršena, Čim so započeta dejanja, s katerimi naj te (zločinska namera Izvrši.
Telegrami.
SAMO DELNA AMNESTIJA.
Baograd, 5. jod. Zaradi poskušenega atentata na regenta bo na podla«! zaključita ministrskega sveta proglašena samo del-pa amnestija. Pravosodna minister bo predložil v amnestijo samo poedtac«.
sprememba v pečujski mu-
NICIPALN1 UPRAVI.
Pečuli, 5. julija. Pečujska inunlcl-palna skupščina je pod predsedstvom mestnega župana Underja Sklenila, da vsi člani municipalne skupščine polože mandate, ako naše oblasti ne dovolijo, da se Hajdu Bura. bivši komunistični voditelj, vrne v Pečuh. Ker je popolnoma izključena možnost, da bi naSa obla-stva temu sklepu ustregla se bo v kratkem izvršila izprememba v na-,51 municipalnt upravi mesta Pečuha.
ZASEDANJE KOROŠKEGA DEŽ. ZBORA.
Celovec, 5. jul. Novoizvoljeni 'deželni zbor se le danes prvič se
meni, da bo medzavezniSca komisija navzlic svoji amnestiji počela, kar se H bo zljubflo.
.+. Socialisti v Romuniji. Zadnje dneve junija se je v Floestiju v Romuniji zbralo {71 zastopnikov socialnodemokratičnih romunskih strank iz Banata, Bukovine, Sed-mograške in Stare Romunije, da v imenu 43.000 organiziranih delavcev sklepa o zedinjenju vseh teh strank v eno samo in o pristopu k dunajski mednarodni delavni zvezi. Zastopniki so enoglasno sprejeli obe točkL S tem je bila ustvarjena enotna romunska centrumaSka stranka, nekaka mala internacionala zase, ker obsega pripadnike najrazličnejših narodnosti:	Madžare,
Ukrajince, Romunce itd. Stranki je usojena najlepša bodočnost, ker se je romunsko delavstvo že prenasitSo komunističnih obljub. Značilno je, da je socialistično gibanje v Stari Romuniji, kjer se }e lanskega leta ponesrečila splošna stavka, ki so jo komunisti izzvali, skoro popolnoma ob umrlo In ]e radi tega ravno Stara Romunija na kongres v Ploestt postala najmanj zastopnikov. No, s silo zedinjene stranke bo to mrtvilo mogoče odpraviti Lahko bo Romunija v zgled še nam, vi sodrugi iz Hrvaške, Srbije, Bosne I . . .
+ Angleška Labo ur Party Je na svojem letnem kongresu v Brightomi na predlog Suowdena pozvala moskovsko vlado, da takoj odpokliče sovjetske čete, ki so zasedle Oruzljo. V Istem pozivu Izreka La-bour Party svojo naijtopledšo simpatijo za gruzijski proletariat, ki ga Je sovjetski imperializem na tako sramoten način napadel
Sodrugom po Sloveniji!
S 1. julijem sem nastopil mesto generalnega ravnatelja na državnem posestvu v Beljc v Baranji.
V	sled tega sem odložil mandat poslanca v Ustavotvomo skupščino. Prav tako sem odložil vse svoje politične funkcije.
Zahvaljujem se vsem na dosedanjem zaupanju. Dnevi, ki smo jih skupaj preživeli in boji, ki smo jih za delavsko stvar skupaj izvojevaii. so zarisali, kakor upam. v zgodovino delavskega gibanja v Sloveniji svojo sled; Kakor so bili tudi težki, veh 'ar tvorijo del mojega življenja, da ui ostanejo nepozabni.
Čeprav zakuščam deloma to. t-šče svojega dosedanega dela in si Izbiram nov delokrog, bodo ostale moje misli še nadalje pri yseh. s | kojlml smo dosedaj skupaj dela«.
stal. Prisotni so bili vsi poslanci. Vsako dobro stremljenje, ki se med
Slovenska poslanca sta imela v gumbnicah rdeče klinčke kakor socialni demokrati. Pri volitvah je bil kot prvi predsednik deželnega zbora izvoljen socialist Ltikas. V ustavni odsek so bili po številnem razmerju posameznih strank izvoljeni štirje socialisd, dva poslanca od kmetske zveze, dva krščanska so-cialca, en Velenemec in en Slovenec.
IZ GORENJE ŠLEZIJE.
Opele, S. jul. Ko so angleške četo vkorakale v mesto Bytom, k| go ga Francozi že za&edU, je nemiko prebivalstvo priredilo demonstracijo. Francoski poveljnik Je M pri tem od zadaj ostreljen v glavo la je bil takoj mrtev. Storilec je pobegnil. Dva francoska podčastnika sta bila lahko ranjena. Francoske In angleške čete so naposled razpršile množico, pri čemer sta bUl dve osebi ubiti, več drnglb pa ranjenih.
Polititne vesti.
+ Medzaveznlfka komisija v Gornji
ŠfezlU Je Izdala proglas, v kateTem pravi, da je sedaj po Izpraznitvi dežele po nemških ki poljskih četah sama prevzela opravo v sivoje roke in v katerem obljublja spložno amnestijo za vsa hudodelstva, Id so bila izvršena tekom bojev. Izvzeta so seveda hudodelstva, ki so bila narejena radi pohlepnosti, maščevalnosti Itd. . . . kar po-
llraiek i
Filozof fska hlstorlja
K 30.
SjajnI historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naročiti ei ndmah kod Češkojugoslovanske naklade Bssssa J. Hcrejk, Zagrab. ==»*
vami pojavlja, zlasti pa naše delavsko zadružništvo, s kojim me veže toliko vezL more računati Se nadalje na to. da bom storil zanj vse, kar bo v mojih močeh.
Vedno sem imel naše stare vzore pred očmi tudi v trenutku, ko iz-eleda. da se poslavljam. Ko pride čas. ki bo gledal iz daljave na naša sedanja dejanja in nehanja, se bo, kakor upam, videlo, da smo si ostali zvesti.
Feherzeglak, Pelmonoster- (Baranja). julija 1921.
Anton Kristan s. r.
Dnevne vesti.
Prof. dr. Fran Kidrič In dr. Ivan Prijatelj sta prejela sledeče pismo, ki so jima ga poslali redni profesorji ljubljanske univerze:
>V seji ustavotvorne skupščine z dne 21. aprila t. 1. je Vaiin in naš kolega, poslanec g. dr. Vošnjak med drugim navajal:
G. Simrak je juče spomenuo ne-što drugo, a to je manifest t. zv. kulluruih radnika slovenskih. 1 to je kazao. da je taj manifest jedna sjej-na poluga autonomizma. Ja mislim, da injam ovdje taj manifest: ali, ja mislim, da je to loš argument za na šu državu. Duševni oci ovega manifesta su dvojica bibliotekara bivše dvorske bečke biblioteke.
Zadnji pasus, ki ima Vaiu v mislih. le napravil na Vaju in na druge vtis. da Vaju g. dr. Vošnjak dolži, da sta gpdoisala zgoraj omenjeni manifest pod vplivom avstrijakant-stva.
Radi tega. v konstituantl in med
poslansko imuniteto iznesenega očitka sta Vidva, prej ko odgovorita g. dr. ^Vošnjaku v javnosti, naprosila podpisane kolege, naj preiščemo, ali je v resnici avstriiakantstvo bilo motiv za to, da sta podpisala izjavo slovenskih kulturnih delavcev.
Brez ozira na to. kakšno stališče zavzema napram citirani izjavi vsak izmed nas. se Vajini prošnji nismo mogli odtegniti, in to tem manj, ker bi v slučaiu. da bi bil učitek utemeljen. morali tudi mi izvajati gotove posledice.
Radi tega smo stvar preiskali.
V formalnem pogledu najprej ugotavljamo, da sta Vidva dala po svojih zastopnikih g. dr. Vošnjaku priliko, da pojasni svoje trditve, da pa g. dr. Vošnjak na Vajin poziv ni dal nobenega odgovora.
V materijelnem pogledu pa po dovršeni preiskavi in na podlagi v nji iznesenih evidentnih protidokazov konstatiramo:
I. Da je trditev g. dr. Vošnjaka, da sta vidva duševua očeta omenjenega manifesta, neutemeljena in neresnična.
2. Da je istotako neutemeljena in neresnična trditev g. dr. Vošnjaka o motivih, iz katerih sta Vidva podpisala maniiest.
3. Da je g. dr. Vošnjak s tem, da je g. prof. dr, Prijatelja obdolžil av-strijakantstva, vedoma govoril neresnico. kar je ravno njemu moralo biti znano, da je g. prof. dr. Prijatelj s tem. kar je kot bibliotekar bivše dunajske dvorske biblioteke storil v prid Jugoslovenov. izpostavil sebe največjim nevarnostim.
Vsled tega izjavljamo, da za nas ne obstoja najmanjši povod k dvomu o Vajini lojalnosti napram naši kraljevini.
Pooblaščamo Vaju. da moreta to našo ugotovitev in izjavo porabiti v javnosti.
Ljubljana, dne 10. junija 1921.
Dr. Fr. Grivec. L r. — HinterlecK-ner 1. r. — Kropač 1. r. — Nachtlgal 1. r. Dr. Jos. Srebrnič L r. — Fr. L'šemčnik 1. r. — 2olger 1. r. — Dr. Vidmar 1. r. — Dolenc 1. r. — Hadži 1. r. — Jesenko 1. r. — Dr. Kušelj l. r. — Dr. J. Rečnik 1. r. — Samec L r. — Dr. A. Šerko 1. r. — Zupančič. L r. — Romovi L r. — Eller l. r.
- Hauptmann 1. r. — Krek L r. — Lapajne 1. r. — Plemelj 1. r. — Sku-movič 1. r. — A. Ušeničnik L r. — A. Cavazzi I. r. — Pitamic 1. r.
*
Delavci — tnrlstl! Vse delavce in so-druge, ki se bavijo s turistiko, pozivljemo, da pridejo na sestanek, ki bo danes, v sredo ob pol 8. uri zvečer v gostilni Drašček (Vodmat), da sl izvolimo pripravljani odbor, katerega naloga bo Izvršiti pripravljalna dela za ustanovitev delavskega tari s to v skesa društva.
Objava ustave. Posebna izdaja beograjskih Sležbenih novta štev. 142 a z dne 28. Junija objavlja avtentično besedilo iMa-ve naše kraljevine.
Razpust društva. Predsednik deželne vlade dr. Baltlč Je razpustil draStvo »Deutsche« Studentenhelm Oottschee« z inotfva-djo: Iz državnih Interesov.
S*rbni ljubljančani povprašujejo, kako se počuti milostljiva Trboveljska premog o-kopna družba glede zdravja, če Ji Je že odlegla božjast. Kajti pred tremi meseci jo je napadla in še do danes ne vemo, če se Je že pomirila, ker Še vedno počiva delo pri gradbi reprezentančne palače TrboveiJ-Jte družbe. Toliko se je pisalo in vpfto O Trboveljski, da mora ostati v Ljubljani, da bo lažje pod nadzorstvom javnosti ko v Bel gard u, kjer bi v kalnem ribarila. Toda najbolj so vpili tedaj vladni listi, a vi*ic temu je danes družba še ravnotako ošabna ko preje. Saj je tudi Lahko, ko je »nacionalizirana« in sede v upravnem odboru zastopnici naših dtčnih demokratov ta klerikalcev, ki bi tudi radi v kalnem ribarili pij etn im denarcem družbe. Star Je pregovor: kjer je denar, tam je bog.
Narodno gledališče. Sreda v operi: »Poljska kri«. (Zagreb.) V hotelu Tivoli se vrši Bohemski večer s sodelovanjem naših najboljših komikov. Baletne točke izvajalo g. Vlček, gdč. Vizjakova, Svobodova, Ohladkova in Varvpotičeva. (LjubljanaJ To
Je zadnja predstava, katero prtrede naši umetnik!.
Vpeljava izletniškega vlaka na progi Celje - Velenje. Od 10. t m. dalje bode vozil na progi Celje - Velenje ob nedeljah Ln praznikih Izletniški vlak, z odhodom Iz Celja ob 4.08 uri in prihodom v Velenje ob 5.50 uri. Ta vlak ima v Velenju priključek na mešani proti Slovenišradcu.
Organizacijski
vestnik.
Vestnik Svobode.
Sodruge, ki Imajo veselje do telovadbe,
opozarjamo, da se taista vrši vsak ponedeljek in četrtek ob pol 9. uri zvečer v telovadnici državne realke. Agitirajte med znanci, da bo udeležba čim večja! Odbor,
Odborova seja podružnice Svoboda v Spodnji Šiški se bo vršfla danes ob 7. uri zvečer v bivši nemški šoli, Žibertova ulica. Polnoštevilna udeležba dolžnosti — Odbor.
Poziv članom celjske podružnice Svobode. Tem potom se poživlja vse člane delavskega izobraževalnega društva Svoboda v Celju, da poravnalo do ponedeljka t. j. 11. Julija 11. v konzumnem društvu na Kralja Petra nlici članarino, ker bi v slučaju izrednega občnega zbora ne imeli glasovalne pravice.
Po svetu.
— V imenu Boga ... Budhiipeštansko Izredno sodišče je 9 mladih delavcev, dijakov In dijakinj, večinoma vseh pod 20 leti obsodilo na skupno 110 let težke ječe, v posameznih slučajih najmanj po 10 let. Ko so mlade nesrečneže odvedli iz sodnijske dvorane, Je eden zaklical: »Živela revolucijaI« Del občinstva je ta kMc ponovil, eden poslušalcev je bil aretiran in ga bodo po krščanski metodi najmanj obesili. Sedaj bomo še povedali, kaj so obsojenci zagrešili: Nek« detektiv je namreč o njih povedal, da so širiti protidržavne letake. Policija tam to tudi na svojem protokolu Izpovedano po obsojencih — izpovedovala pa Jih je grehov, ki jih je sama hotela slišati, z bičem in paalioo. »Novi čas«, povejte nam eno o krščansko-socialni nehinavščlni!
— Cletnenceau-jevo najnovejše delo. Kakor javljajo francoski listi, zavTšuJe Clemenceau svoje najnovejše filozofsko delo, ki ga Je napisal pod svežimi vtisi snrcvb doživljajev na potovanjih skozi Indijo.
— Proti trgovini z dekleti. Konferenca za pobijanje trgovine z ženskami ta otroci
(samomor); v Dimilo: Anton Bizjak; m Carbana: Mike Čomažar Iz Tišjega brd* na Kranjskem; v Oglesby: Mike Presjak (samomor); v Blmhurstu: Jože* Remec Užic pri Šempasu.
vabilo, nal bi se imenoval trajni šestero-članski odbor, ld bi zvezi poročal o vseh vprašanjih, ld »e tičejo te trgovine.
— Bombe. V Barceloni so pretekli četrtek nepoznancl na treh različnih krajih v sredini mesta vrgli 9 bomb, Id so ubile 12 oseb, 6 težko ranile ta povzročile veliko škoda Pri zasledovanju storilcev Je bil ubit še en policist
— Ameriške novice. Skoraj v vseh panogah industrije so začeli podjetniki zniževati delavske plače, kljub temu, da se življenske potrebščine niso dosti pocenile. Krojaškim delavcem so znižati kljub njihovi protestni stavki plače za 15 odstotkov; krojaški delavci — stavkalo Jih je 65 tisoč — so sl s stavko izvojevaii 44 urni tedenski delavni čas. — Sl. Julijem t ). bodo železniški magnati znižal! železničarjem plače za 12 odstotkov; ravnotako bodo znižali podjetniki plače stavbtasklm delavcem; mornarjem so jih že znižali za 15 odstotkov. — V Južni Ameriki se nahajajo pristaniški delavci na vsem vzhodnem obrežju v stavki zaradi plač. — V Zedinjenji državah se je pojavila velika kriza v kinematografskih podjetjih; ogromno število uslužbencev so odpustili. — V državi Oklahomi so MH začetkom meseca veliki plemenski boji med črnci in belimi; v mestu Tulsi, kjer Je razvita petrolejska industrija, Je bilo pri teh bojih 69 mrtvih, beli so porušili v tem kraju vse biše, v katerih so črnci stanovali. — Iz življenja ameriških Slovencev: V Clevelandu je Slovenec Alojzij Vermšak Izumil in konstruiral nov tip avtomobila; pod njegovim vodstvom se }e organizirala družba »Adria Motor Car«, ki bo izdelovala ta pošiljala na trg te nove avtomobile. — V raznih krajih Zedinjenih držav so umrli v Newyorku: Marija- Potočnik Iz Domžal; v Clevelandu:	Franc
Košek; Janez Čoš Iz Višnje gore, Anzel Kuhel iz Prevalj; Barbara Mlinarik, Ant-« Mrak; v Chicagl:	Frančiška Mladič; v
South Chicago: O Laič iz Broda ob Kolpi
Popisi.
Kočevje. Nismo se mislili več pečati s kočevskimi občinskimi volitvami, toda iz raznih razlogov to zopet storimo. Prsji šnii teden je naš Ust »Naprej« priobčil ao< tico, kjer poroča, da je Obratno ravnatelj* stvo Južne železnice svojim usiužijeacecfl prepovedalo udeleževati se občinskih »ej v dobi službe; seveda bo to najbrže ve« ljalo samo za nižje uslužbence iz sociali* stične ali pa komunistične stranke, doč’m to ne bo veljalo za gospode NSS-arje. —t V nedeljo 19. pr. m. so se Pri nas iz-vrštl* županske volitve In je bil županom ime« novan g. Repovš, kočevski postajena&et-nik; svetovalcem je bil Imenovan izza prs* obraste dobro znani »Veleslovan«, ter g.: Miklavčič, poduradnik na premogokopi^ (kakor smo informirani, je ta gospod trbo« veljsktm rudarjem dobro znan; tudi ko* čevskiin je že znan vsled svojega kriča* n ja; pravijo, da je bil soc. dem., pa mi tega nikakor ne verjamemo); le-ta Je oh priliki splošne stavke lansko leto še kri« čal: »Hoch die III. Internacionale«, »Hodi Korminismus«, danes pa je vnet Ne-Se-Sesar. — Kot protest proti valitvi, boli* rečeno proti »imenovanju« župana in svetovalcev, je nekaj vodilcev naše strank« viožflo priziv na tukajšnjo politično oblast; če priziv ne bo pomagal, bodo s* obrnili še na deželno vlado. To pač nika« kor ne gre, da sl nekaj zasebnikov krat* koraalo med seboj razdele funkcije obč'm< skega gospodarstva pod firmo NSS, katek ra je prt nas tako malenkostna, da n M v poštev ne pride. Značilno za ravnanj* Ne-Se-Sarske občinske gospode je, da v sejno dvorano niso pustili nekaterih ko« čevsfcih volikev, pred vratml je stal orožnik in le večim osebam zabranil vstop, Ce »Vas pa ne smem spustiti noter«! To je nesesarska pcrticaidetnokracija! Jabolko ne pade daleč od drevesa! Toda to pa povemo, da zahtevamo enakih pravic za vsel Spominjajoč na gori omenjen! ukrep Obratnega ravnateljstva Južne železnic* (g. Bračiča), pozivamo deželno vlado, da poduči Južno železnico, da ne zabranjiije svojim uslužbencem vršenje javnih obeliskih poslov, alj pa naj tudi Obratno ravnateljstvo drž. železnic v Zagrebu poduč' s‘ Repovša, da bi bilo bolj koristno, če Dl se držal odkazane mu službe. — Po uspeM ali neuspehu našega priziva trlede kočev-šklh občinskih volitev se zopet oglasim?,
Šport.
SO
Ruska književnost.
Tražite ejenike ruskih originalnih knjiga od „ Ceškoj ugosloven ske naklade “:
J. HEREJK, Zagreb.
Jugoslovanski kolesarski Podsavez je osnoval v petek 1. julija za športno okrOi žje Ljubljana ter mu je izbran predsednikom g. major Jaklič, tajnikom g. J. Ooroc( odbornikom: Gorjanc in Ogrin, Ljubljana« Kramer, Celje, Rifel, Novo mesto, Mežna-rič, Jesenice, Toporič, Šoštanj, Kovačič Ormož, 1 mesto se prihrani za Maribor. Podsavez priredi v letošnji sezoni motoma hitrostno dirko ta dirko za gorsko prvenstvo. Vse dopise je naslavljati na podsavez, Narodni dom. Vsi klubi naj prijavijo svoj pristop podsavezu. Enako naj se obrnejo na podsavez vsi oni, ki žele osnovati kolesarski odsek v kakem kraiu.
Društvene
Dramska sekcija lug. napred. akadem. društva »Jadran« uprizori v soboto, dne 9. julija (A 20. uri v Čitalnici v Kamnika, Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Po predstavi prosta zabava s plesom. Vabimo k obilni udeležbi.
j. „ .a. d. »Jadran« se prav prisrčna zahvaljuje za ljubeznive pogostitve ta pri« jazen sprejem njegove dramske sekcije 0! priliki gostovanja v dneh 2. in 3. VII. t 1, v Krškem tako Sokolom, kakor tudi požr« tvovalnlm ženam, ki so nam s svojim sodelovanjem pripomogle do kar najlepšega moralnega ta emotnega uspeha. — Odb».
Zadruga gradjevnih poduzetnika,
Zagreb, Haulikova 2 traži za svoj kamenolom i apnaru • « ■ 1 •
uz dobre uvjete. Cj. ponude neka se stave na
gornji naslov.
Električar,
zmožen in izuijen v montiranju in popravljanju vsakovrstnih elektromotorjev, zmožen v vBeh vrstah električnih napeljav in verziran v vseh varnostnih predpisih. Razen ^prostega stanovanja, razsvetljave, kurjave in vrta dobro plačo po dogovoru.
Nastop po možnosti takoj. — Ponudbe in osebni obisk pri: Šentjanškem premogokopu And. J a k i 1, Krmelj (Dolenjsko).
u
Naročajte ..NAPREJ
Tovarna
Barva
vsakovrstno - -• blago.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: »elenburgova ul. 3.
Kemično čisti obleke.
Cvpflnlikil o vratnike, za; e* ■JvCUUSm« stnicem srajce.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
Novomcsto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
Ir5::iatcU- Ivan Mlinar.
Tisk ..Učiteliske tiskarne v T jubilant.
Odgovorni urednik; J^sk. Vehovec.