Politicen list za slovenski narod. P« pošti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta _ 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta » yld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. v Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne" Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/>6. uri popoludne. ^tev. 137. V Ljubljani, v soboto 18. junija 1892. Ujetnik XX. Vabilo na I. slovenski katoliški shod! Slovenci! Izredni časi imajo izredne potrebe, katere zahtevajo izrednega, nenavadnega delovanja. Dandanes imamo take čase Današnjo dobo smemo imenovati nekako pripravljanje na odločilni boj med Kristom in Antikristom, med načeli krščanskimi in protikrscanskimi. Nasprotniki-brezverci dobro umevajo svojo nalogo. Marljivo se zbirajo, razumno se organizujejo in primerno si razdeljujejo delo. Vsled tega živahnega delovanja je njih moč velika. Večinoma povsod so si pridobili v svojo oblast vzgojo človeštva, zakonodajalne zbornice, časopisje, meč in denar. Dasi se nasledki brezverstva kažejo v nevabljivih, žalostnih podobah ne le v duševnem, marveč vzlasti tudi v gmotnem oziru, vendar je človeštvo vzgojevano po brezverskih načelih duševno že tako onemoglo, da še vedno dere za njim v svoj — propad. Tej razjedajoči sili nasproti deluje že 19 vekov katoliška cerkev. In ko dandanes gleda te žalostne razmere, toži, kakor nekdaj Gospod, rekoč: „Množice se mi smilijo". Zato cerkev kliče na delo vse svoje zveste: „Zbirajte se, družite se, delajte, da rešite, kar je rešiti mogoče!" Tako kliče Leon XIII., slavnovladajoči papež, katoličane na delo. Med drugim priporoča jim v ta namen vzlasti katoliške shode, kjer se javno razodeva katoliška zavest, odkoder se katoliško prepričanje in delovanje tako vspešno razširja med ljudstva. Hvala Bogu, da med Slovenci brezverstvo nima onega pogubnega vpliva, kakor drugod. A tajiti ne smemo in ne moremo, da tudi med Slovence sili brezverski duh. Nevarnost je vedno večja, zato treba delovati o pravem času, da se poživlja in prenavlja tudi v prihodnje katoliško prepričanje in katoliško življenje v vseh slojih slovenskega ljudstva. Ta misel je rodila prepričanje, da je tudi za Slovence potreben katol. shod. — Osnovalni odbor, ki se je ustanovil v ta namen, dovršil je najpotrebnejše priprave in danes stopi pred Slovence ter jih vabi na I. slovenski katoliški shod, ki se bo vršil v Ljubljani dne BO. in 31. avgusta t. 1. po točno določenem programu. ^ Slovenci! I. slovenski katoliški shod v Ljubljani naj spričuje, da živi med nami še vedno isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš narod odlikoval vsa stoletja, odkar je vstopil v katoliško cerkev. Ta shod naj bo svetu porok, da Slovenci tudi v sedanjih časih ostanemo zvesti načelom katoliške vere, ter da smo pripravljeni vse storiti, da ta načela ostanejo v veljavi pri našem ljudstvu za vselej. V ta namen pa nam treba: Jasnosti o naših namenili in sredstvih. — Medsebojni razgovori umnih zbranih mož na katoliškem shodu k temu gotovo mnogo pripomorejo. Treba nam je navdušenja za našo sveto stvar. In kaj naj nas bolj navdušuje, kakor v obilnem številu zbrani rojaki, ki so v svojem prepričanju in v svojih namenih vsi enega duha in enega srca, pripravljeni, da ponesejo seboj sklepe katoliškega shoda ter jih širijo in jim veljavo pridobivajo med drugimi svojimi rojaki! Treba nam je pred vsem jedinosti in složnega delovanja. — Osnovalni odbor vabi zato vse Sfovenoe na katoliški shod ter bo še posebno povabil vse zakonodajalne zastopnike slovenskega ljudstva. Za slogo na podlagi načel katoliške vere delovati, za to jedinost navduševati, to je posebno važen namen katoliškemu shodu. Najlepše bi bil dosežen namen I. slovenskemu katoliškemu shodu, ko bi bila dosežena ta jedinost med Slovenci. Naj bi pač vsak zavedni Slovenec deloval na to, da se taka jedinost vstvari in ohrani med Slovenci, ker le v tej jedinosti je mogoče v resnici koristno delovati za naš narod, le v tej jedinosti je mogoče narodu slovenskemu ohraniti njegov narodni obstanek. Katoličani Slovenci! Pridite v obilnem številu na I. slovenski katoliški shod. Razpravljale se bodo na tem shodu stvari, ki zanimajo vsakega zavednega Slovenca. Kmet, rokodelec in delavec, prijatelj šole, vede in umetnosti, pospeševatelj poštenega tiska in katoliškega življenja, z besedo: vsak pravi prijatelj dušnega in gmotnega napredka med Slovenci našel bo na katoliškem shodu mnogo zanimivega in koristnega. Katoliški Slovenci pokažimo na I. slovenskem katoliškem shodu, da smo in da vedno ostanemo zvesti sinovi svojemu Bogu in svojemu domu ter da hočemo, kakor to zahtevajo sedanje razmere, na podlagi načel naše katoliške vere, skupno in jednotno delovati za duševni in gmotni napredek svojega ljubljenega naroda! _V^jubljani, dne 18. junija 1892. Osnovalni odbor ZCl I. slov. katol. shod*) *) Osnovalni odbor uljudno prosi si. uredništva slovenskih listov, da blagovole ponatisniti to vabilo. LISTEK Grof Rossi. Po Leonu Taxilu prevel F. H. (Konec.) Dne 14. so se zbrali karbonarji v gledišču „Capranica". Hoteli so Rossi-ja umoriti pri vhodu v državno palačo. Morilce so žrebi določili ; moralo jih je biti 5 do 7. Sante Constantini je bil prvi na vrsti. Pripoveduje se, da so si preskrbeli zarotuiki iz bolnišnice „San Giacomo" mrliča Rossi-jeve velikosti. Prinesli so g» v glediščno dvorano, privezaii ga in Constantiui se je vadil, da bi gotovo zadi-1 glavno žilo na vratu (coup de l'artère carotide). Tako moriti se uče v najviših stopinjah; kmalu bo-demo videli, v čem obstoji. Da bi bilo pri odprtju j parlamenta pred državno palačo vse mirno, je hotel j Kossi razpostaviti svoje zveste karabinèrje, ali ve- čina ministrov je bila zoper, češ, da zadošča meščanska garda. V teku dopoludanskih ur dne 15. novembra je dobil minister več svaril od raznih stranij. Zanič-Ijivo je odgovarjal: „Ne bodo se upali." — Med drugimi damami, ki so mu pisale, je bila vojvo-dinja Riguano : „Nikar ne izhajajte, Vas bodo umorili." Zastonj se je trudila grolinja Rossi, pridržati ga doma, zastonj ga je svaril Pij IX. sam. Obiskal jih je v Kvirinalu: „Vaše življenje je v nevarnosti." — „Ne bodo se upali," ponavlja grof. — „Bog daj!" odgovarjajo sveti oče, „vendar pa sprejmite še moj blagoslov, ki ga Vam s celo dušo podeliu-lem." In sveti oče so blagoslovili onega, ki je šel kot pravi junak v smrt. Ivo je sob»ne papeževe zapustil, prejel je ie i siluo svarilo od msgr. Morini-ja. Izreče: „La causa i del Papa & la causa del Dio ; audiamo." — „Za-' deva papeževa je zadeva božja, pojdimo!" Seja v zbornici je bila določena ua 1. uro. Od 9. zjutraj so prihajali zarotniki v trumah. Njih načelnik, br. Grandoni, v uniformi z mečem, je okoli hodil, da bi se prepričal, če so vsi bratje na svojih mestih. Prostozidarji se niso s svojim činom skrivali ; glasno so se o njem pogovarjali, letali so sem ter tja ter gledali v stran, od koder bi bil mogel priti minister, kakor da bi bilo šlo za zverino. Oči vseh so bile obrnjene v Grandoui-ja. Notri v palači so se že bili zbrali poslanci večinoma, na tri-buuah je bilo vse prenapolnjeno, ker vsi so bili radovedui slišati slovečega državnika govor, o katerem je on sam rekel nekaj dni popreje: „Ako bode imel čas dokoučati svoj dobro pripravljeni govor v blagor Italije, potem ne bo več na tem polotoku prostora za demagogične spletke." Ker je čul voznik, Jože Deque, med vožnjo sumljiva zuameuja ter videl sumljive ljudi sem ter tja letati, hotel je konje ustaviti, ali njegov gospod mu ukaže, naprej voziti. iz opravilnega reda, da predsedništvo nima pravice pdrekati čitanja interpelacij, ki se po določbi opravilnega reda morajo vse prečitati, k večjemu sme predsedništvo zahtevati tajno sejo, ako se mu zde nekateri odstavki spodtakljivi. Konečno predlaga, da naj se prečitajo tudi izpuščeni odstavki Hauckove interpelacije. Tretji govornik je bil dr. Plener, ki pa tudi ni mogel opravičevati predsednikovega ravnanja. Po njegovem mnenju ima sicer predsedništvo pravico, razsojati ne samo o govorih, ampak tudi o pismenih izjavah, ali se v njih kaj kaznjivega nahaja. Ali dotično mora biti v istini kaznjivo, kar pa o konfiskovanih člankih ne velja vselej, ker se v Ai-striji dostikrat koufhkujejo reči, ki niso kaznjive. Treba je torej predsedništvu zaupati, da bode od-klaujalo le čitanje v istini kazujivih odstavkov, odločno pa mora oporekati, da bi bilo kaznjivo vse, kar je bilo konfiskovano, in da bi se zaradi tega v zbornici ne smelo čitati. Vašaty-a pa prosi, da naj bi ne zahteval glasovanja o svojem predlogu, ker bi bil to nekak predsodek za poznejše čase in se je Hauck zastran čitanja sporazumel s predsedništvom. Dr. Paca k ugovarja Pleuerju, da bi zbornica odobravala izjavo predsedništva; nihče je ne more odobravati, ker je v jasnem nasprotju z določbami opravilnega reda. Predsedništvo hoče opravilni red konfiskovati; enkrat tako konfiskacijo nasvetuje podpredsednik K a t h r e i n , enkrat podpredsednik C h 1 u-mecky. (Veselost.) V enakem smislu govori Kai-ser in pravi, da je vse tega krivo klerikalno-libe-ralno predsedništvo, kateremu je treba zobe pokazati. Tudi dr. Fuss se danes zopet oglasi in hvalo poje Plenerju, da se je potegnil za parlamentarno svobodo; ali če Plener pravi, da bi bil predsodek, ako bi se glasovalo o predlogu dr. Vašatya, temu nasproti on (govornik) trdi, da bi bil enak predsodek za prihodnjost, ako bi obveljali nazori, ki jih je Plener v tej zadevi naglašal. Ce bi imelo po Plenerjevi misli predsedništvo pravico zabranje-vati nepovoljne interpelacije, smel bi predsednik od poslancev zahtevati, da naj mu dajo prej svoje govore v presojo in morda tudi svoje predloge. To bi bila preventivna cenzura, ki nikakor ne sme in ne more obveljati. Zato stavi samostojni predlog, da naj se izjava predsedništva izroči odseku za pre-membo opravilnega reda, ki naj se na ta slučaj ozira pri sostavi povega opravilnega reda. Ko je govoril še dr. Kaizl in v imenu Vaša-tyjevem povdarjal, da umakne svoj predlog, ako se zbornica zaveže, da hoče to stvar vrediti, predsednik sklene dotično razpravo z obljubo, da hoče Fussov predlog izročiti omenjenemu odseku. Tako je bila dovršena ta dveurna razprava, katere ne bi bilo treba, ako bi se ne bilo predsedništvo s svojo prepovedjo zadnjič prenaglilo. Ali je bil tega prena-gljenja res kriv podpredsednik Chlumecky, kakor so trdili nekateri govorniki, ne vem, to pa je gotovo, da današnja razprava ni bila častna za naše predsedništvo. Prečitanih je bilo še nekaj danes izročenih interpelacij, potem se je pričela posebna obravnava o stavbenih obrtih, pri kateri sta se po nasvetu grofa Pininskega 1. in 7. paragraf ob jednem razpravljala. Zallinger je nasvetoval premembo § 1 v tem smislu, da naj se sprejmo med stavbene obrtnike tudi koncesijonirani zidarji, tesarji in kamnoseki, in je svoj predlog temeljito opravičeval. Za njim je Siegmund zagovarjal § 1, kakor ga nasvetuje ve- čina obrtnega odseka. Ker je oglašenih več govornikov, in je za 7. uro zvečer napovedana 6eja valutnega odseka, naznanjal je predsednik, da hoče sejo skleniti. Zallinger bi bil pa rad imel nadaljevanje seje, pa je ostal s svojim predlogom v manjšini. Prihodnja seja bo v torek 21. t. m., ker prideta § 1. in 7. v tej seji na glasovanje, pričakujejo poslanci, da se dotlej povrnejo vsi tovariši, katerih iz katerega koli vzroka ni na Dunaju. lravnava valute. Z Dunaj a, 15. junija. V.. Cele tri dni je trajala razprava o prvem članu I postave, vendar je konečno v današnji odsekovi ; seji prišlo do odločbe, oziroma glasovanja. Kakor sem že poročal, nasvetoval je poljski posl. Krainski da se rabi beseda „vrednota v kronah", ne „vrednota v zlatu". Za ta nasvet so se posebno toplo I potegovali v svojih govorih poslanci it, raznih po-; litičnih skupin. Sploh se mora konštatovati, da ga j ni enega kluba, kojega člani bi bili edini v mnenju | valute. In v istini, za Krainskega nasvet sta govorila levičarja Neuvvirth in Suess, poleg teh dveh konservativca dr. Ebenhoch in baron Morsey, dalje dva : Mladočeha, ko je tretji od njih govoril za vladni ! predlog, zlato veljavo. Eumunec baron Styrcea se I je izrekel sicer odločno za zlato vrednoto ter na-| vajal razmere, kakeršne so bile pred vravnavo va-lute v kraljestvu Rumuniji in sedaj po srečno do-| vršeni vpeljavi zlate vrednote. Ker biva blizu na | meji in ima tudi v Rumuniji nekaj svojih posestev, , pravi, kako negotov je bil položaj za posestnike vsled vedne menjave ažije, kar je vplivalo, da je izvoz njih žita silno trpel, ker nihče ni mogel nakupiti žita v večji meri, v bojazni in negotovosti, kaka ažija bode tedaj, ko bo nakupljeno žito prodal. In res so. bile nastale cele krize in poljedelstvo je silno trpelo. Res je, da je mala državica z izredno velikimi žrtvami vredila zlato vrednoto, pa sad njen je sedaj očivideu in žitni trgovci, ki so popred zaradi negotove ažije morali na širši podlagi zračunati ceno, kakeršno so obečali poljedelcem, morejo sedaj gotoveje sklepati svoj računski preudarek ter tudi poljedelcem dajejo boljše cene. ; Za njim se je oglasil k besedi poslanec Fuss, ki i praša finančnega ministra, ali je kaj na tem resnice, da on stavi kabinetno vprašanje zaradi tega, | da se sprejme beseda „vrednota v zlatu", namesto, kakor nekateri želijo, „vrednota v kronah". Finančni minister, ki se je vrnil v sejo od av-dijencije pri cesarju, je odgovoril s precej rezkimi besedami, kakeršnih navadno od njega ne čujemo, ter opozarjal, kako slab vtis bi od poslanca Krain-| skega nasvetovana beseda „vrednota v kronah" ne j le v državi, ampak še posebno v inozemstvu na-| pravila, ker tolmačili bi, da avstrijska država ni od-J kritosrčna, da le na videz govori o vpeljavi zlate j vrednote, da pa skrivaj pridržuje odprto pot, da se i zopet vrne k srebrni vrednosti, dovoli prosto kovanje srebra iu bo svojim upnikom izplačevala obresti le v srebru, katero je tako silno padlo v ceni. S tem bi bilo izpodkopano zaupanje v našo državo in prav sedaj, ko gre za konvertovanje naših petodstotnih rent, bilo bi zelo nevarno, ker neza- (Dalje v prilogi.) Državni zbor. Z D u naj a, 17. junija. Predsedništvo v škripcih. Poročal sem o čudnem načinu, kako je predsedništvo zadnjič odklonilo prečitanje Hauckove interpelacije zaradi konfiskovanja nekaterih listov. Pristavljal sem, da pride reč skoraj gotovo v današnji seji v razgovor. To so sploh pričakovali skoraj vsi poslanci, ali pred začetkom seje se je trdilo, da je reč poravnana in da pričakovane razprave v tej zadevi ne bo. Ali prišlo je vendar tako, k*kor sem napovedoval. Ko so bili izročeni nekateri nujni predlogi glede državne podpore za okraje Znojm, Kroma v, Amstetten in Scheibbs, kjer je toča te dni silno veliko škode napravila, vstal je doktor S m o 1 k a iu v imenu predsedništva naznanjal, da ima po § 57. opravilnega reda pravico, odrekati čitanje interpelacij ali njib posameznih odstavkov, ki žalijo spodobnost iu nravnost, »li obsegajo kaj kaznjivvga. Zoper take odredbe predsedništva ni nobene pritožbe; zato tudi ni dovolil glasovanja o predlogu dr. Vašaty a. Obžaluje pa, da zaradi velikega nemira ni slišal besed Hauckovih, ki je želel, da naj se prečita njegova interpelacija z izpušče-njem spodtakljivih odstavkov. Tej želji hoče sedaj ugoditi, omenjati pa mora, da hoče interpelacijo izročiti justičnemu ministerstvu z izpuščenimi odstavki koufiskanih listov vred. Zapisnikar Hiitter prečita nato interpelacijo izpustivši od predsedništva prečrtane odstavke. Poslanec Hauck se oglasi k besedi, ali predsednik mu reče, da mu ne dd besede, ako želi govoriti o tej zadevi. (Zivabno nasprotovanje.) Takoj se k besedi oglasita poslanec Pernerstorfer iu S t e i u \v e n d e r , katerima pa dr. S m o 1 k a vnovič zagotovlja, da o tej stvari ne dopušča nobene razprave. Vsled tega nastane še večji nemir in še glasnejše oporekanje. Pernerstorfer, Steinwender in Pacak prosijo vnovič besede, ali vnovič zagotovlja predsednik, da jim v tej zadevi ne more dati besede. Cujejo se še živahnejši klici: To ne gre, to je nai=ilstvo! Dr. Vašaty pa naravnost trdi, da se mora o vsakem predlogu glasovati, in Pernerstorfer pristavlja, da možje kaj sacega ne trpe pri svojih shodih. Ker je nemir in hrup čedalje hujši, predsednik dovoli besedo poslancu Haucku, ki odločno oporeka takemu razlaganju opravilnega reda, da bi se konfiskovani odstavki ne smeli čitati; kar se dandanes konfiskuje, še ni kaznjivo. Živahno odobravanje sledi tem besedam in čujejo se glasovi, da naj zbornica razsodi o tej stvari. Na vsak način pa je treba stopiti na noge in hiši prepustiti razsodbo, ali naj se omenjeni odstavki izpusti ali ne. (Dr. Vašaty: Zbor sam ima pravico o tem razsojati.) Treba je že skoraj omejiti samovoljstvo državnih pravdnikov. Odločno oporeka trditvi, da bi omenjeni odstavki žalili spodobnost in nravnost, in v dokaz te trditve čita nekatere stavke, nad katerimi se je spodtikalo predsedništvo in jih ni pustilo brati. Ce predsedništvo neče dovoljevati čitanja Konfiskovanih odstavkov, naj se premeui pravilni red. (Živahno odobravanje.) Za njim se oglasi Vašaty, češ, da gre tu za neko reč, ki zadeva celi državni zbor brez razločka strank. Co se interpelacije ne smejo Čitati, potem je interpelacijska pravica uničena. Potem dokazuje Ko pride voz na trg, vozi počasi skozi množico, zavije v vrata palače in ustavi v sredi veže. Zarotniki — 60 po številu — so stali ob obeh straneh voza notri do stopnjic, kjer je stal na prvi brat Grandoni. Ko se je voz ustavil, čuloseje: „Tiho!" Grozna tihota nastane. Služabnik odpre vrata, spusti stopalo. Ringhetti, namestnik Rossi-jev v finančnem ministerstvu, prvi izstopi. Kakor hitro izstopi minister za njim, zaženo karbonarji krik in vrišč: „Pobijtega! Proč z Rossi-jem! Smrt izdajalcu!" Rossi, neustrašljiv, vzdigne glavo ter koraka pouosno naprej, a komaj napravi nekoliko stopinj, zapro mu karbonarji pot in ga ločijo od Ringhetti-ja. Precej izvrši „kor maščevanja" nameravano zaroto. Ministra udari jeden po desnem licu. Rossi se obrne proti nesramnežu in s tem nastavi glavno žilo na vratu. V tem trenutku mu porine Santa Constantini bodalo v levo stran vrata in mu prereže žilo. To je tako imenovani le coup de l'artère carot'de. Rossi čuti mrzlo jeklo, položi svojo roko na rano in zakliče: „Zavratni morilec!" Hoče iti naprej, ali moči ga zapuščajo, prime se za zid — kri teče curkoma iz rane in on pade na tla. „Rossi je zadet, umira!" vpijejo morilci, obkolijo svojo žrtev in se veselijo njegovih smrtnih težav. Minghetti se rine skozi množico k Rossi-ju; služabnik pnhiti, hočejo mu pomagati. Minister poskusi stopiti še čez par stopnic, toda pade zopet. Nesejo ga v prvo nadstropje v sobane kardinala Gazotti-ja, položijo ga na divan in preiskujejo rano, glavna žila je prerezana, ni nobene pomoči več. Hitro pokličejo duhovnika, ta mu podeli odvezo in kmalu je zagovornik papeštva mrlič. V parlamentu so vzlic temu zborovali, in kako bi tudi ne, saj so bili mnogi poslanci prostozidarji. Nekateri so se vendar sramovali čina svojih tovarišev, zato so prigovarjali predsedniku Sturbinetti-ju, da bi dovolil zborovati v znamenje žalosti pri zaprtih vratih. In kaj odgovori on? Prav mrzlo pravi: „Gospoda, preidimo k dnevnemu redu!" in bratje pohvalijo predlog! Tuji poslanci zapuste potem dvorano v znamenje, da zaničujejo tako ravnanje. Prekucuhi so gospodje v Rimu, papež je moral bežati v Gaeto in še le leta 1854, torej čez dolgo časa, je zadela morilce roka maščevanja. Grandoni in Santa Constautini sta bila na smrt obsojena. Prvi se je v ječi obesil, drugi je umrl neskesan. Pij IX. je postavil svojemu srčnemu ministru v baziliki sv. Lavrencija v Damasku spomenik z besedami, ki jih je Rossi malo pred svojo smrtjo iz-pregovoril: „Mihi optimam causam tuendam as-sumpsi, miserebitur Deus!" — „Prevzel sem obrambo najboljše zadeve — Bog se bode mene usmilil!" Priloga 137. štev. „Slovenca** dn6 18. junija 1893. upanje v našo resno voljo, zlato vrednoto vpeljati, bi nam no privabilo kupcev za novo rento, ki bi za jeden odstotek bila nižja, kakor sedanja. Osobito poudarja, da je nadaljni namen tudi 4 2 odstotno rento, katere je nekaj tisoče» milijonov gol-dinarjev, konvertovati, oziroma zameniti jo v 4od- 1 stotno, to pa se bo dalo doseči le tedaj, ko bo ino- ! zemski kapital imel zaupanje v niše državne finance. Na to delovati pa je toliko bolj potrebno, ker s konvertovanjem 42odstotne rente v 4odstotuo, torej da se pri 100 gld. le 20 kr. pridobi, dosegli bi, da bi se naš državni dolg, ki obstoji večinoma v 4-2odstotni renti, toliko znižal, da bi na leto pri obrestih od te rente prihranili na leto ogromno svoto 7'/i milijona goldinarjev. Ker je upati, da bo konverzija 5odstotne rente dala dobička poldrugi milijon goldinarjev na leto, mogli se bodo iz teh dobičkov pokriti vsi stroški za obresti od posojila 183 milijonov goldinarjev, katero se bo porabilo za nakup zlata. Z odločnim glasom pa odklanja sleherno odgovornost, če zaradi stavljenega nasvčta poslanca Krainskega pade celi zakon, ker izraženo mora biti v zakonu, da se resno misli na zlato valuto, ne pa le na navidezno. Dalje pravi: Gospodje, vam prepuščam odgovornost, in ne pozabite, da pri sedanji naši nestalni zamotaui denarni vrednosti, pri od-nošajih, kakeršni so sedaj v Evropi — nikakor no more ostati. Osodepolne pogubne nasledke sedanjega stanja bi morali naši narodi trpeti, in ti nasledki bi bili toliki, da se danes še primerno izraziti ne dado. Minister opetovano odklanja svojo odgovornost in poživlja odsek, naj svoj glas oddd po vesti iu zavesti v blagor države in nje narodov. Te besede učinile so pač precejšen vtis na od-sekove člane in res udali so se nekateri za besedo „vrednota" v zlatu", ki so popred podpirali nasvet Krainskega. Pri glasovanju pokazalo se je, da j? bilo za vladni predlog 29 članov, za Krainskega predlog pa 11. Nekateri Člani odtegnili so se glasovanju. 8 tem je sprejeta najvažniša določba, sploh član I. V petek večer zboruje zopet odsek za valuto in bo prišla v razpravo relacija, katera se onim, ki imajo skrb le za kapitaliste, dozdeva neprimerna, in poslanec tržaški, Stalitz, staviti hoče predlog, da se relacija v toliko izpremeni, da ne bo 119, ampak le 117 se vzelo za podlago razmerja pri vrednosti novega našega denarja. Takemu nasvetu se bodo z vso odločnostjo protivili posebno zastopniki kmetskih in obrtnij&kih interesov, ker ne le, da je naša država silno zadolžena — za blizu 4 milijarde — je tudi naše zemljiško posestvo skoro za 3'/, milijarde zadolženo, in tem ugaja le ta relacija, čeravno bi bil« še boljša 120 ali 121, kakor jo želi osobito poslanec Jax. Toda ozirati se mora tudi na opravičene pravice upnikov, oziroma istih, ki imajo stalne dohodke; plače, toliko uradniki, kakor tudi delavci, in ti bi preveč hudo bili prizadeti, če bi se relacija še zvišala. Ko bo to vprašanje rešeno, bode se razprava hitreje vršila in potem še-le bo vprašanje o besedah na novem denarju. O tem prihodnjič. — 6. Politični pregled. V L j ubij a ni, 18. junija. Notranje dežele. Tirolsko. Deželni šolski svet za Tirolsko je že imenovan. Dvorni svetnik baron Reden bode referent v administrativnih in gospodarskih zadevah pri deželnem šolskem sveta. Zastopniki šole bodo redni profesor vseučilišča v Inomostu, dvorui svetnik dr. vitez Wildauer, vodja učiteljišču v Bolzanu, Herman Ročk, ravnatelj realke v Roveredu, dr. Pet. Bella in ravnatelj učiteljišča v Roveredu, Alb. Ber-tamini; zastopniki cerkve dekan Grander, ravnatelj Vincentinuma v Briksenu, dr. Spielmao, dekan Glatz in stolni župnik in kanonik v Tridentu, Va-lentinelli. Ravnatelj državne gimnazije v Tridentu, Gustav Stanger, je imenovan deželnim šolskim nadzornikom in poleg tega sta deželnemu šolskemu svetu v službovanje dodana deželna šolska nadzornika dr. Janez Hausotter in Kristjan Schneller. Levica. Vse kaže, da levičarji mislijo storiti odločne korake, da vlado prisilijo, da se ozira na njih želje, to je, da pospešuje ponemčenje Slovanov. Kadar Taaffe ozdravi, pojdejo levičarji k njemu, da bodo zahtevali jasen odgovor. Veliko kričanje je zaradi imenovanja Abramovega. Nam se zdi, da hoče levica si to imenovanje le izkoristiti za druge svoje namene. Levičarski listi pišejo, da se vsekako mora pojasniti položaj. Iz glavnih glasil levičarskih je pa vendar razvidno, da Plenerjeva stranka ne bode valutnega vprašanja porabila v svoje politične , namene, temveč le nemški nacijonalci hočejo vladi ' nasprotovati tudi v gospodarskih vprašaujih. Plener ! si menda misli, da ne kaže preveč nategovati strun, ker se še najdejo druge prilike, da pritisnejo na vlado. Levičarski vodje hočejo namreč ohraniti si „vladno zmožnost". Vitanje države. Srbija. Umrl je regent Protič. Pokojnik je bil najstarejši član regeutstva. Po svojem političnem mišljenju je bil naprednjak, kar pa kot regent ni javno kazal. S kraljem Milanom sta se posebno dobro sporazumela. Znano je, da mu je bil Milan naročil, da iz Wiesbadena kraljici Nataliji odpelje mladega sina Aleksandra. Kako je izvršil svojo nalogo, je še znano. Ko se zopet snide skupščina, bode volila novega regenta. Govori se, da bode voljen general Grujič ali pa sedanji ministerski predsednik Pasic. Bolgarija. Ministerski predsednik Stambolov sedaj potuje po Severni Bolgariji. Povsod ga je prebivalstvo veselo pozdravljalo. Kmetje so mu ponujali šopke. Iz Trnova so vsi odličnjaki mu šli naproti. Na svojem potovanju prepričal se je ministerski predsednik, da bode letos po vsej Bolgariji dobra letina. Grško. Verifikacijski odsek je sklenil zbornici priporočati, da prizna vse volitve. Drugi teden bode volitev zborničnega predsednika, potem pa odstopi sedanja vlada. Francija. Mej ministri je baje razpor. Vojni minister Freycinet se z ministerskim predsednikom več ne sporazume. Freycinet se baje že pogaja s Oonstansom, da bi jeseni vrgli sedanjo vlado, potem pa spravili na krmilo novo vlado, v kateri bi bila s Oonstansom. Poslednji bi pa potem pripravljal Freycinetu pot do predsedništva republike. Belgija. Umrl je bivši liberalni minister V. Tesch. Pokojnik je od 1848. leta bil član zbornice poslancev in je bil pri zadnjih volitvah zopet voljen. — Konservativec Woeste se je izrazil, da se prav nič ne vi, kak bode izid premembe ustave-Več konservativnih poslancev bode že z ozirom na na svoje volilce upiralo se občni volilni pravici. Anglija. Volitve za parlament bodo baje še le v septembru. Volilno gibanje je pa že živahno. Te dni sta dva angleška politika imela pred volilci pomenljiva govora. Prvi lord državnega zaklada, Balfour, je hudo kritikoval socijalno politiko liberalne stranke. Liberalec Morley pa je jako neugodno osvetljeval vladno politiko. Grajal ni le notranje politike, temveč tudi vnanjo. Trdil je posebno, da se je irska politika sedanji vladi popolnoma ponesrečila. Irci še ravno tako hrepene po svojem parlamentu. Vlada straši z vstajo v Ulstru, ali misel na tako vstajo se ni rodila v Ulstru, temveč v vladnih krogih v Londonu. V Ulstru je 40°/0 katolikov, ki so zelo navdušeni za irsko avtonomijo. Portugalsko. „Journal Official" je objavil, da se obresti od inozemskega dolga pomanjšajo za tretjino, dokler stvari zbornici definitivno ne rešita. To je precej podobno državnemu bankerotu. Afrika. Dogodki v Ugandi so gotovo velika sramota za Anglijo. Angleži so našuntali protestante, da so napali katolike, katerih je več tisoč palo v boju, kakor razvidno iz našega včerajšnjega brzojava iz Bruselja. Angleška vlada bi pa sedaj rada vso krivdo od sebe odvalila, ravno tako tudi vzhodnoafriška družba, in to pred vsem zaradi tega, da bi oropanim katolikom ne bilo treba plačati nobene odškodnine. Ce bodo Evropci tako delali v Afriki, se Afričanom evropska kultura pač se dolgo ne bode priljubila. Izvirni dopisi. Iz Ribnice, 14. junija. *) Pri pastoralni konferenci dni 1. junija sklenilo se je v praznik sv. Trojice prirediti katoliški shod za dekanijo ribniško. Shod se je vršil nepričakovano sijajno. Ii domače in iz sosednih šest duhovnij zbrali so se odlični možje, med njimi več duhovnikov, učiteljev, županov in občinskih odbornikov. Gosp. dekan M. Povše, kot predsednik osno-valnemu shodu, otvori zborovanje, izraža svojo radost na toliki udeležbi, ter pojasnjuje pomen katoliških shodov sploh, zlasti pa prvega katoliškega shoda v Ljubljani. Dandane3 druži se vse. Družijo se obrtniki, da se posvetujejo, kako bi jim bilo možno, zboljšati svoje stanje; družijo se kmetje po kmetijskih družbah, ter se posvetujejo, kako bi svojo zemljo vedne bolj in bolj plodovito naredili. Zbirajo se politiki ter se po svojih shodih posvetujejo, kake postave naj se dajejo, da dosežejo namen, ki ga imajo pred očmi; združujejo se učenjaki ter se o ♦) Zaradi mnogega gradiva zaostalo. Op. vred. svojih strokah posvetujejo, s katerimi pripomočki bi pospeševali vednost, učenost in umeteluost. Tako se različni stanovi vsak po svojih potrebah združujejo in posvetujejo. Zakaj bi se enkrat tudi ne združili in posvetovali mi katoliki? Saj imamo tudi mi katoliki svoje nazore, ki si jih pridobivamo iz svoje katoliške vere; saj imamo tudi mi katoliki svoje potrebe in težuje ne le za posameznika, ampak tudi za celo družbo. Te potrebe narekuje nam sv. vera. Duh te vere mora prešinjati ne le samo življenje posameznika, ampak tudi življenje cele družbe. Človek navezan je na družbo in kot tak ima svoj dom. Mi imamo svoj dom tukaj ua Kranjskem. Našega jezika in naše narodnosti, naši slovenski bratje bivajo okrog nas v sosednih deželah. Kot Slovenci imamo pravico tirjati, da se milemu našemu materinemu jeziku stalno in neomejljivo odpro vrata po uraduijah, da se otroci naši poučujejo po šolah v tem materinem jeziku. Mi smo pa tudi del velike družine, smo majhni narod med mnogimi večjimi narodi, združenimi pod žezlom slavnega našega vladarja Franca Jožefa I., ki z euako očetovsko ljubeznijo objema vse svoje narode. Mi imamo dolžnost, temu svojemu presvetlemu vladarju otroško ljubezen in udanost, zvesto pokorščino in globoko spoštovanje vedno skazovati. S temi nazori bavil se bo prvi katoliški shod v Ljubljani. Družil bo nas Slovence pod starim geslom: „Vse za vero, dom in cesarja!" Čast. gosp. dr. Jan. Ev. Krek pojasnjuje žalostne nasledke liberalizma za družino, obiino, narod in državo. Liberalizem še ni star, a storil je že mnogo zl4. Načelo mu je razdvajati: „Vsak sam zA se!" Načelo to rodilo je svobodno produkcijo, svobodno konkurenco, kot posledico zatiranje delavcev in malega obrta po kapitalizmu, v zvezi s tem največji inaterijalizem z načelom: „Denar je vse I" Pogubno deloval je za kmetski stan, svoboda rodila je razkosovanje zemljišč, nakopala mu dolgove in revščino. Velika mesta izsesavajo delavna moči po svojih tovarnah, da kmet za drag denar ne more dobiti delavcev, da dobri posli od dni do dni postajajo redkejši. Liberalizem zajedel se je tudi v naše po-stavodajalstvo. Med drugimi izgledi navaja domovinsko postavo, po kateri ima občina človeka, ki je leta in leta preživel v tujini, tam porabil najboljše svoje moči, katerega ni mogla pridržati domi, oskrbovati na stare dni. Združeni 80 uaši nasprotniki, katere vodi framasonstvo,; pod pogubnimi načeli družijo se tlačene žrtve liberalizma v socijalni demokraciji, ki se skuša vtihotapiti tudi med kmetsko ljudstvo. Zato se združimo tudi mi katoliki, kot svobodni možje se zavežimo med seboj i edino trdno, močno vezjo vere, upanja in ljubezni. Iz tega izprevidite, da mi duhovniki ne delamo zd-se, kakor kriči nat>: nasprotniki, blagor ljudstva nam je pri srcu, ker ravnamo se po geslu: „Eden za vse, vsi za e n e g a I" Čast. gosp. kapelan Pešec pojašnjuje, zakaj mi katoliki zahtevamo versko šolo. Mi ne kratimo nikomur pravice; zahtevamo, da se naši otroci odga-jajo v duhu vere katoliške. Le vera vzgaja značaje, značajev treba nam je v vseh stanovih. Pri nas na Kranjskem ne čutimo še tako živo potrebe verske šole, kakor drugod. Da je bolje v tej zadevi, ni zasluga naše šolske postave, ampak zasluga vernega našega naroda, ki strogo čuva versko svojo zavest. Mi hočemo v postavi zagotovljeno imeti versko od-gojo, da se ves pouk vravnd v duhu sv. vere katoliške, da učitelj duhovniku v šoli ne dela ovir, kajti le Če duhovnik in učitelj delujeta složno, dosegla bo šola svoj namen. O tisku zlasti časnikarstva govoril je čast. gospod župnik J. Brence. V poljudni besedi razlagal je velik vpliv časnikarstva, iz lastne skušnje navel je dva vzgleda, koliko škoduje slabo časnikarstvo. Govorom sledilo je burno odobravanje, resolucije pripravljalnega odbora sprejete so bile enoglasno. Gosp. trgovec J. Sega zahvali se v imenu navzočih gg. govornikom. V pripravljalni odbor izvoljeni so bili gg.: M. Povše, J. Klun, J. Bobek, J. Šega, Drobuič, Fr. Berdavs, Jože Šteh, M. Oblak, J. Brence, Udovič, Pešec, Pavčič, J. Mrhar, J. Jaklič in Petrič. Predsednikom izvoljen bil je prečast. g. dekan , Martin PovŠe. Po dokončanem dnevnem redu sklenil je gosp. predsednik zborovanje s „slava"-klici Leonu XIII. in eesarju Frančišku Josipu I, katerim so se navdušeno pridružili V6¡ zborovalci. Sklepajoč svoje poročilo, pritrjujem besedam gosp. dopisnika iz Moravč, da je tudi nas prepričal ta shod, kako lahko bi se tudi pri nas dalo ljudstvo politično organizovati, kar bi bilo zlasti v času volitev velikega pomena. Slovstvo. „Prirodopis za ljudske in meščanske šole" v treh delih. Spisal Jos. Hubad, c. kr. gimn. profesor. I. del. Cena vezanemu delu 70 kr. Natisnila pl. Kleinmayr & Bamberg. — To je naslov knjigi, ki je ravnokar zagledala beli dan. Prirodopis ima namen, buditi v učeči se mladini čut in ljubezen do prirode in jo seznaniti z najvažnejšimi prirodnimi telesi, s posebnim ozirom na nj h pomen v vsakdanjem življenju in v prirodnem gospodarstvu. Da pa doseže ta knjiga navedeni smoter, spisal jo je g. prof. Hubad po načelih, izraženih v učnem načrtu za osmorazredne ljudske šole na Kranjskem. Pisatelj je gledal tudi na to, da se je popisu vsake priroduine dodala tudi njena podoba, da bi se tako s pomočjo besede in podobe doseglo temeljito znanje posamičnih, skrbno izbranih živalskih, rastlinskih in rudninskih vrst. Slik je v to knjigo lično in fiuo vtisnenih 84, ker je kranjski deželni odbor za znatno svoto nakupil za natisek vseh treh delov potrebnih klišejev. „Prirodopisui nauk naj vzbuja veselje do ostrega natančnega in mirnega opazovanja prirode — pravi gospod pisatelj v predgovoru — ki je najboljša učiteljica. Ker je pa opazovanje umetnost, zato naj si je učenec prisvoji po učiteljevem navodu in neprestanem vežbanju. Nauk, ki napeljuje mladino k opazovanju, ostri jej čute ter razvija razum. Mladina, ki si je prilastila spretnost opazovanja, odprla si je pot v naravino življenje ter dobila neusahljiv vir nedolžnemu veselju in prijetni zabavi. Dobro opazujoča mladina vidi v naravi krasoto, veličastvo, soglasje v stvarjenju iu strog red. in to jej vzbuja občutke, ki jo krepe v veri ter jo spominjajo vsemogočega stvarnika. Mladina, ki pozna in ljubi pri-rodo, pozna in ljubi Boga!" Dnevne novice. V Ljubljani, 18. junija. (Avstrijska postranska vlada.) Pod tem naslovom je liberalna „Linzer Tagespost" te dni pisala: „Grof Hohenwart vlada, in sicer proti Nemcem, kakor od njega tudi drugače ne moremo pričakovati. Vedno se govori o premembi razmer in sistema, a mi je ne zasledimo. Mogoče, da imata grof Taaffe in grof Schönborn najboljše namere, mogoče, toda postranska vlada grofa Hohen-warta danes odločuje. Na severu vlada ničesa ne stori, da bi zajezila slovanski naval; na jugu vladni aparat dela proti Nemcem, in nemška stranka je brez moči. Vladna stranka ni, opozicija tudi ne, — nihče ne vé, kaj je! Tega nejasnega položaja nemško prebivalstvo ne more dolgo prenašati, in vidno se na jugu in severu množé glasovi nezadovoljnosti. Skrajni čas je, da naša stranka jasno in odločno vladi zakliče: „Do sem in ne dalje!" Podpore prikrite vlade Hohenwartove nemško ljudstvo nikakor ne prenaša. Grof Taaffe mora voliti med svojim ljubljencem, grofom fundamentalnih členov, in Nemc;." — Čudno! Ni še dolgo, ko so nemško-liberalni listi objavili politično smrt grofa Hohenwarta ter ga vrgli med staro šaro, in danes je zopet vstal od smrti ter vlada proti Nemcem. Dasitudi mi želimo jasnejši položaj, sevéda ne v luči nemških liberalcev, vendar nam „nemški glasovi nezadovoljnosti na jugu in severu" pričajo o kratkovidnosti onih, ki grofa Hohenwarta in njegov klub želi — v krtovo deželo. (Nemški kolovodje) na Štirskem in Koroškem nameravajo sklicati v Gradec shod, katerega se bodo udeležili vsi nemško-liberalni deželni in državni poslanci planinskih dežel. Umeje se, da bo ta shod naperjen zoper Slovence na Štirskem in Koroškem. („Pisateljsko podporno društvo") napravi jutri izlet v Raško dolino in Škocijan pri Rakeku. Izletniki se odpeljejo s poštnim vlakom ob 1. uri 19 minut popoludne iz Ljubljane ter pridejo okolu 3. ure na Rakek. (Oiobna vest) Minister za uk in bogočastje je potrdil g. Ant. pl. Globočnika, državnega poslanca, kot konservatorja za umetelne in zgodovinske spomenike na Kranjskem za d6bo daljših pet let. (Umrl) je danes zjutraj na Viču po daljši bolezni gosp. Andrej Knez, posestnik in načelnik cestnega odbora ljubljanske okolice. Pogreb bode v ponedeljek ob 8. uri zjutraj. N. v m. p. 1 (Spominski dan.) Jutri dne 19. junija bode 25 let, ko je bil avstrijski nadvojvoda Maksimilijan, brat cesarjev, kot cesar mehikanski leta 1867 ustreljen. Kakor se nam poroča, žive v Ljubljani še trije mehikanci, in sicer gg. R. Samsa, vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču, R. Strohmeier, oficijal južne železnice, in R. Benda, odpravnik v „Kat. bukvami". (Staroslovenski obredni jezik.) Te dni so razni listi poročali, da je rimska kurija razposlala dalmatinski duhovščini okrožnico, v kateri jo opominja, naj brani in spoštuje latinski obredni jezik ter italijanski jezik in kulturo nasproti slovanskim napadom. Ti listi, na čelu jim dunajska „Neue Freie Presse", so tudi vedeli povedati, da se je zaderski metropolit Rajčevič posebno trudil v Rimu pridobiti sv. stolico za slovansko liturgijo v Dalmaciji. Včerajšnji „Obzor" pa piše: „Kolikor nam je znano iz dobrega vira, je rimska stolica že tedaj, ko se je s črnogorskim knezom sporazumela glede katoliške cerkve v Črni-gori, naznanila, da se v barski nadškofiji uvede slovansko bogoslužje, ter je ono dovoljenje potrdila s tem, da je dala v tiskarni zavoda „propagande" tiskati glagolske mašne bukve, katere je vredil kanonik D. Parčič. Te mašne bukve bodo v kratkem gotove in se bodo uvedle v župnijah barske nad-škofije. Ker je staro izdanje misala pošlo, bode se novo izdanje uvedlo tudi v onih škofijah Dalmacije in Hrvatske, v katerih je bilo slovansko bogoslužje doslej v navadi. O tem je bil razgovor z dalmatinskim metropolitom, če se je sploh govorilo o tem vprašanju. Vse drugo, kar pišejo imenovani listi, so le „pia desideria" isterskih irredentistov. Pisec okrožnice „Grande munus" ne more Blažiti njihovim spletkam proti Slovanstvu." (Penzijski zavod za zasebne nradnike.) Skupina zasebnih uradnikov I. obč. uradniškega društva Avstro-Ogerske na Dunaju namerava pri visokem državnem zboru in pri visoki c. kr. vladi vložiti peticijo, katera naj bi pospeševala ustanovitev peu-zijskega zavoda za zasebne uradnike z državno pomočjo in pod državnim nadzorstvom. Predaleč bi seglo, ko bi hoteli tukaj premotravati pogoje, pod kojimi bi se mogel napraviti in vzdržati tak penzijski zavod za zasebne uradnike in kake ter kolike koristi bi imeli ti uradniki od njega. Po večjem je vse to povedano v dveh od dunajske skupine zasebnih uradnikov tukajšnjemu lokalnemu odboru uradniškega društva priposlanih načrtih peticij. Z ozirom na eminentno važnost, katero imajo penzijski zavodi sploh za vsakega človeka, kojemu je mari, da si preskrbi pokojnino v starosti in v oslabelosti, ali kojemu je pri srcu rodbina, da zanjo poskrbi za slučaj svoje smrti, preverjen je napominani lokalni odbor uradniškega društva, da bodo zasebni uradniki po svojih močeh tudi podpirali to za njihove koristi prevažno podjetje skupine zasebnih uradnikov na Dunaju. Pri vseh takih ukrepih pa je prvi pogoj, da se potreba vstanovitve in obstanka penzijskega zavoda v veliki množini prizadetih interesentov pojavi, vse drugo je stvar posebnih obravnav. Zatoraj je ukrenil lokalni odbor, da se onim zasebnim uradnikom, katerim je možno dejansko podpirati korake dunajske skupine zasebnih uradnikov, di priliko, da se bolj uatanko poučijo o predmetu in vsebini omenjenih peticij ter da te tudi lastnoročno podpišejo. Jeden načrt teh peticij namenjen je za načelnike zasebnih uradnikov, kajti vsekakor se mora misliti, da le tem ne more biti jednako, ali je skrb-ljeno za njihove uradnike v starosti, oslabelosti itd., ali ne. Lokalni odbor uradniškega društva vabi toraj vse interesente, da se kolikor možno vdeleže akcije, ter da prečitajo in podpišejo načrta peticij, katera bodeta v nedeljo 19. t. m. dopoludne od 10. do 12. ure potem naslednji ponedeljek in torek od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne v tukajšnji pisarni I. ljubljanskega uradniškega konsumnega društva na Auerspergovem trgu št. 6, I. nadstropje, vhod z dvorišča, na ogled. (Strelne vaje) v Krškem prične 13. topničarska brigada dne 1. julija, 3. brigada pa 18. julija. V Krškem in okolici bode nastanjenih 15 baterij. (Odbor pol. društva „Edinost") se je tako-le sestavil: 1. podpredsednik g. Ivan Gori up; 2. podpredsednik g. dr. Gregorin; tajnik gospod M. Cotič, blagajnik g. A. Škabar. G. J. Na-bergoj se je odborništvu odpovedal. (Nesreče.) Dne 14. t. m. je 271etni božjastni Jože Dremšek z Gradišča v kamniškem okraju padel v vodnjak in utonil. — Dne 13. t. m. je 60letnega kočarja Klemena Lešnika v Mojstrani zadel mrtvoud, da je revež takoj umrl. (Obesil) se je danes ponoči v Spodnji Šiški pri Zaplotniku na stranišču neki hlapec. Našli so pri njem molek, knjižico in zarujavel prstan. Obešenec je velike postave in ima jedno nogo leseno. Telegrami. Gradeo, 17. junija. Načelnika žandar-merijske postaje v Kozjem, Antona Wacha, so včeraj neznani morilci usmrtili. — V Perneku je strela udarila v neki skedenj, kamor je šlo vedrit dvanajst oseb; tri so mrtve. Belgrad, 17. junija. Nenadna smrt regenta Protica je vzbudila občno sočutje ; vsi zastopniki vnanjih vlad so regentstvu izjavili sožalje. Umrli so: 14. junija. Karol Kordelič, čevljarjev sin, 20 dni, Flor-janske ulice 33, atrofia. 15. junija. Elizabeta Železnik, raodistinja, 32 let, Hrenove ulice 5, jetika. — Boža Skaberne, trgovčeva hči, 5 let Mestni trg 10. bronchitis capillaris. — Uršula Kren, ouvajeva vdova, 72 let, Frančiškanske ulice 6, plučnica. V b olnišnici: 14. junija. Janez Gerze, delavec, 21 let, jetika. — Barba Sornik, dninariea, 53 let, jetika. — Karol Schafer, delavec, 68 let, plučnica. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura 17-3°, za 11° pod normalom Stanje avstro-ogerske banke dne 15. junija 1892. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 399,763.000 (— 1,938.000) Kovinski zaklad „ 245,324.000 (+ 10.000) Listnica „ 140,748.000 (— 4,225.000) Lombard „ 23,303.000 (— 83.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 52,174.000 (+ 2,876.000) 293 1 Bolestnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem iu znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, deda iu brata, gospoda posestnika in načelnika cestnega odbora | ljubljanske okolice, po dolgi, mučni bolezni danes zjutraj ob 6. uri, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu dobe njegove. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v ponedeljek, dne 20. t. m., ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na Viču št. 54 na ondotno pokopališče. Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri čč. oo. frančiškanih. Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Na Viču, dne 18. junija 1892. Žalujoča rodbina Knez. Trgovski pomočnik za trgovino z mešanim blagom se hitro sprejme pri FranŠ8 in naJ enejše vozne karte ■ ULIIU LlULnil sedanjosti, veljavne za vsaki vlak, --------- -------- - letne karte in prirediteljst vo posebnih vlakov priporoča ,Jos. Pnulln v I^jiib-ljani, mejnarodna potovalna pisarna, kjer se tudi o potovanju po colem svetu vse potrebno brezplačno pozve, — Za pismen odgovor naj se znamka priloži. 20(5 11 mlatilnice, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice, mJine za sudje, slisSalDicB za saije iii vino, za jrozdje, l:ako'r vse dni^n stroje in priprava za kmetijstvo, vinarstvo in sndjerejstvo itd. priporoča v najnovejši in n^iboJjU obliki, po ceni: Prodajalka, bolj priletna, stara 30 do 40 lot, dobra katoličanka, katera je že bila v kaki prodajalnici mešanega blasa na deželi, sprejme se takoj v prodajalnioo mešanega blaga v nekem mestu na Gorenjskem. — Vsa pojasnila in pogoji se zvedo pri uredništvu ..Slovenca". 288 A—2 I*osel»ni vlak znižane cene vozil bode v Trbiž - Sv. Višarje in k Mariji Pomagaj na Brezje v petek, dne 24., ozir. v soboto ■—i ■—■ ■= J. BENDIK-a v Št. Valentinu patentovana nepremočna mast za usnje je najbolje sreds'vo. v ohranitev ■ij3 frjEr usnja za obuvala, konjske flMi ||13 oprave itd itd., s katero se 1 ¡ii\vlfii />f\ lika usnje brez uporabe krtače. !J|| Bendikovo mast za usnje kLi®I#m»SI hVimi uporabljajo cesarski zavodi f' in vojaška oskrbovališča j y izrednim uspehom in zadovoljil on. (279) (10-3) V Ljubljani dobiva ne pri tvulki ScJrussniff in It eber v f 'pita'slci ulici. Pozor I Pri nakupovanji • zahteva naj se izrecno Bendi- j , kovo mast za usnje, ker le j BENDI K je upravičen v Avstro- j ' Ogrski v izdelovanje te masti. \ Izdelovatelja naj razno vrstnejših in raznobarvenih 239 15-3 v Igriški ulici štev. S v Ljubljani (v hiši gdč. Seunikove) priporočata pročast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi one, ki so zanimajo, na ogled svoje delavnice in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vštevajočega se blaga. Cene so juho nizke, ker se zadovoljiva z malini dobičkom. Vincenc Čamernik, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulic i), se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, kakor: oltarjev obhajilnih miz itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrst-nejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo,p opravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. Tudi p ri. stavbenim podjetnikom se pri-[ oroča v vsakovrstna IpgT stavbinska dela, katera fino, trpežno in cono izvrši. 252 6—5 SiT" Filijalo sem popolnoma opustil. stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov, v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom. pa-tronom in cerkvenim dariteljem altarje, leče, vsakovrstne svetnike, statve, križeva pota, križe, Kristuse, božične jaslice itd. itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 108 3—2 ¡¡&~ llustrovani ceniki na željo zastonj in franko. (i2) 43 zobozdravnik (c pri Hradeckega mostu I. nadstr. Primerna darila za Binkošti priporoča uljudno Ph. May far th & Co., tovarne za kmetijske stroje. I>imaj, II., Taborstrasse 76. Odlikovane s prvimi odlikami na vseh večjih razstavah. Ustanovljene 1872. Izdelujejo najboljše pluge z jednimi, dvema, tremi in štirimi lemeži. — Brane in valjari za polje in travnike. Stiskalnice za vso potrebo, tudi za sadje in grozdje. Sušilne priprave za sadje, sočivje in za vse industrijske namene. Samostojni pat°nt. Škropilnice za trte in rastline. Cenilci zastonj Zalogo ima v Ljubljani 600 delavcev. Mlatilnice, geple, rezil-nice za krmo. mline za phanje, rezilnike za repo, stiskalnice za ¿vežo krmo, Blnntov patent. Čistilnice za žito, robkalnice za tur-ši o. prevažljive peči s dtediinimi kotli kot pa-rilki za krmo in industrijski aparati. — Zastopnilci se žele. 171 10-2 gosp. ALBIN C. ACHTSCHIN. i Zobni zdravnik iz Berolina uniy. med. R. «J5 A. O © B Stari trg št. 4. I. nadstropje, v Ljubljani. ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in Od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. 38 24—24 Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldna. LAJ Otvoritev kamnoseške obrti v Ljubljani sv. Petra nasip 33 poleg mesarskega mosta. Prečast. duhovščini in slav. občinstvu M 1 usojam si podpisani javljati, da sem po dolgotrajnem praktičnem delovanji kot kamnoseški delovodja otvoril dne 15. t. m. svojo kamnoseško delavnico 8 v Ljubljani. Sv. Petra nasip, poleg mesarskega mosta, na prostoru, kjer je deloval raujki moj oče okolu 40 let, v katerej bodem izdeloval vsa v mojo stroko vštevajoča se dela Prav posebej pa bodem posvetil svoje znanje umetnemu 268 6—3 cerkvenemu delu v vsakej obliki po poljubnih načrtih in obrisih. — Imel bodem v zalogi tudi naj-raznovrstnejše nagrobne spomenike iz finega in bolj navadnega kamna izvršene. Stavbinska dela izvrševal bodem solidno, natančno iz dobrega blaga. S^Cena bode nizka, primerna povsem poštenemu, trpežnemu delu. V nadeji. da se mi bode odzvala prečast. duhovščina in si. občinstvo s prav obilnimi naročili, beležim velespoštovan.iem IfiiA.ViM.I ( IJIKKMM, kamnosek, Sv. Petra nasip štev. 33, poleg mesarskega mosta v Ljubljani, i* Tirolska slikarija na steklo 54 12- 6 katedralna steklarnica Neniianserja, Ur. Jele inflrnp v Inomostu, na Dunaju in v Novem Jorku. Ravnatelj podružnice Karol Gold, Dunaj, IV., Magdalenen strasse 29. H a zprodaja D .mh 290 2-2 j j } Pozor! s i cd d a) o ci ■•-i •in a cd Podpis «ni okrajni cestni odbor naznanja, da bode oddajal na javni licitaciji za tri leta tolčenje in vožnjo cestnega kamena, gramoza za na deželne in okrajne ceste tukaišuieira okraja, in sicer: Ponedeljek 20. junija 1.1. ob 9. uri dopoldne pri sr. načelniku Lovru Sebenikarju na Rakeku z» deželno ivmo Rakek-Ložka meja, Bakek-Unec-Fostojinska meja, in za okramn cesto Cerknica-Begunje, Grahovo - Radlek, Unec-Planina in Planina - Strmca. Potem v petek 24. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne pri g. odborniku Ivanu Korčetu v Hotedršici za deželno ceste Logatec - Idrijska meja, n isti n»n ob 3. uri popoldne pri gosp. onbormku Martinu Petriču v Dol. Logatcu za okrajno cesto Dol. Logatec - Kolodvor >n Dol. Logatec - Rovte. Okrajni cestni odbor logaški, na R.tKeku, due 14 muij.i 1892 __Scbenikar. načelnik. _______¡gH D ti n a j s k a b o z a. i Pozor! (i9) 44 V proda jahiici Andr. Druškoviča v IJ ubijaiii. Mestni trg št. 9/10 dobiva se po najnižji ceni JEžniajboljša modrobela poste-"^G klenjetia ploščevinasta ^^ XJT atr kuhinjska posoda Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najuižii ceni. S tein ponuja s« p n. eospod niam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stoiuištvom lioiuišu'c itd. naibolša uri-lika svojo b šiio iij kuhursno orodje no ceni spopolniti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od t:ld. 15-— do «Id. 200'— Vnanja naročila izvrši' se takoj. Ii l H | > O .1 d Z Ti U S> Sne 18. junija. Papirna renta 5 lri% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)..... Cesarski cekini . . domskih inark 100 95 gld. 95 , 113 100 996 318 119 9 55 kr. 35 „ 40 „ SO „ 75 40 49 . 67 57» Dne 17. junija. Ogerska zlata renta 4t> . . . . Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavni pisma....... . I1, ^ Kreditne srečke. I"' gld. 3t. ijenois sre k*. 40 l-M Ljubljanske srečke, 20 gld....... 22 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 70 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 60 r Salinove srečke, 40 gld........68 „ — „ Windischgraezove srečke, 20 gld..... 64 . 50 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 „ 75 , Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2920 . — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 25 „ Papirni rubelj......... 1 „ 21'/a„ .¡»škili lir luO .... .46 Kmenjarnična delniška .«ngf na Dunaju 1 I., vVollzeile stev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. iWT Uitziiu naročil» i/.v rit; se najtočiieje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnice. zastavna pisma peštanske ogorske komer-ctjonaluo banke. 4'9% komunalne obveznioe ogerske hlpotečno banke z 10 v premijo. t» j.aj>irjf daie posojila avstro ogerska binka in podružnice njene. Državna dobrodelna loterija. Žrebanje dne 23. junija. Glavni dobitek 60.000 gld. v 4"» ogerskih zemljiščnoodveznih obligacijah. 1 -ročka gld. 2- - ; 2 srečki le gM. 3 60; " -r-Čk '.. ¡.',.1 9 _ ; lu srček ie' gld. 17'—. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeži. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.