Leto LUID. flßUflRn (Z. V LjuMjmi!, v »noto ZI. ttiranrin 19Z5. Cena Din 1.50 saaia vsak dan popoldne, lzvzooail nadalje ia prasalks. — Iassratt s do 30 petit i 2 D, do 100 vrat 2 D 50 p, večji in sera ti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inserami davek posebej. — ^Slovenski Narod4' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D. i Dsrsvnistro: Knaflova ali o a stav. 5, prllllcfe. — Telefon stav. 304. Uredništvo: Ena flora ulica it. 5, I. nadstropje. — Telelon slav. 34. IT Poštnina plaCana v gotovini. Za napredni oolitični pokret med Slovenci. Napredovati, in sicer na vseh poljih človeškega življenja, to je bilo žareče geslo, ki so si ga postavili Slovenci v bivši Avstriji in katerega so takrat ostvarjali v prvi vrsti v književnosti. Posnemati tuje vzore, iz lastne dušev* nosti ustvarjati umetnine, razvijati last* no življenje, ga izpopolnjevati ter dove* sti do višine modernih narodov, to je bila velika smernica naših prejšnjih pokolenj. Vsak napredek pa potrebuje deja* nja, ljudi, ki delajo v smislu napredka. Tako j z nastala potreba napredne poli* tike kot smotrenega udejstvovanja na* prednih Slovencev. V tistih časih pa snzo tu" spoznali, da je civil: ', gospo* derski ter kultur, i napredek nemogoč, ako si ne izvojujzmo prim me upravne in državne samoc'alr.os'i. Spoznali smo, da n z v nasprotnem slučaju pograbi val ppngermanizma in italijanstva. Bor* ba za samostalnost je postala pogoj ci* vilnega in duševnega napredka. Ne moreš delova'.'. v kr.iiževn-sti, v gospodar* stvu, za napredek slovenskeg i človeka, za r.jega gledališko kulturo, za dobrobit slovenske ia delavca, za blagostanje meščar.a, ako preti nerodna smrt in ako si v nevarnosti, da ti tvojo zemljo izpres mene v kolonijo! Tako smo prešli v veliko idejo jugo* slovenskega državnega ujedinjenja. S to idejo smo spoznali, da si ž njo za* jamčimo državno in nacijonatno svobodo in da se potem lahko nemoteno po* svetimo vprašanjem splošnega človeške* ga napredka! Pred državno osamosvo* jitvijo in ujedinjenjem s Srbohrvati je bilo vsako napredno udejstvovanje ilu* 2or'čno, negotovo, neizvestno — Danes, ko imamo svojo državo, ve* mo, da nas zgodovina in naša notranja človeška vest zopet kličeta na tisto po* drobno, napredno delo, ki smo ga pred vojno v borbi za svojo politično samo* stalnost in osamosvojitev morali pre* kiniti... Šele danes vstajajo pred nami velika vprašanja splošnega ljudskega napred* ka, fcer vemo, da tak napredek zahteva ne samo naša vest, naš interes, marveč tudi država kot taka, ki hoče postati napredna, kulturna, moderna država! V Sloveniji smo se že oddolžili dr* žavni ideji. Pomagali smo jo ustvarjati. Danes se je oklepamo kot svoje naj: večje in na j sigurne j še zaščitnice. Ostaja nam torej dolžnost naprednega politič* nega pokreta! V slovenskem človeku je vsikdar tlela neodoljiva želja po napredku! To nam svedoči naša lepa književnost, v kateri nismo zaostali za drugimi narodi. To nam dokazuj? splošni napredek na* šega obrtništva, naše prosvete, naših gledališč, naše industrije, naših, lepo se razvijajočih mest. Tudi r.a deželi gleda kmet v bodočnost in si želi kar najinten* zivnejšega, racijonalnega krretovalstva. Zelja po vsesplošnem napredku mo* ra znova objeti vse naše ljudstvo! Zno* va mora ta ideja postati notranje gibalo vsega našega zasebnega in političnega udejstvovanja! V ljubljanski in mari* borski oblasti se mora ponovno roditi splošen pokret naprednega dela in po* litike. Temu pokretu za splošnrm napred* kom na vseh poljih človeškega ude j* sivovanja naj v prvi vrsti služi ideja nepredne koncentracije in narodnega bloka! Ti dve ideji sta do danes služili samo obrambni akciji proti klerikalizmu in taktični potezi skupnih volilnih na* stonov. Od danes naprej pa se morata podrediti dolžnosti splošnega napred« negi poetičnega pokreta. V vseh naših slojih in stanovih živi topla želja po napredku. Vsi hočemo posnemati tuje velike narode, da bomo nekoč ponosni na blagostanje naših otrok in na njih kulturno stopinjo. Poütika naj služi napredku, intere* som in željam napredujočega ljudstva. Ljudstvo zahteva enotno akcijo napred» ne poetike! Zatorej naj se dejanjsko in v podrobnem dcfu združijo vsi, katerim je politična vodilja — ideja napredka in blagostanja našega naroda- Solidni temelji vlade Narodnega bloka. Vodja narodno-radikalnc stranke gosp. Pašič odklanja udeležbo opozicije od vlade. — Vlada Narodnega bloka je dovolj močna za izvedbo vidovdanske ustave. — Splošni umik opozicije pri intrigah. — Beograd, 20. februarja. (Tzvir.) Kakor smo že včeraj kratko javili, izda danes ministrski predsednik g. Nikola Pašič kot vodja narodno radikalne stranke oficijelno izjavo, s katero odločno zavrača vse kombinacije o kaki širši koalicijski ali pa celo koncentracijski vladi. Ta oficijelna izjava bo najbrž danes opoldne objavljena v obliki komunikeja. Predsednik narodno-radikal-ne stranke odločno in kategorično zavrača vse vesti opozicijonalnega tiska, da bi bili radikali pripravljeni stopiti v širšo koalicijsko ali celo koncentracijsko vlado. Tudi ostalo vodstvo narod-no-radikalne stranke odklanja te kombinacije in s posebnim poudarkom na-gleša popolno solidarnost s samostojnimi demokrati, ker edino s to parlamentarno skupino je omogočena popolna izvedba vidovdanske ustave in s tem program, ki si ga je stavila sedanja vlada ob razpisu volitev. Današnji beogradski in ostali listi v kratkih izvlečkih objavljajo vsebino komunikeja ministrskega predsednika Ni-kole Pašiča. M;nistrski predsednik kon-statira v komunikeju kot vodja radikalne stranke, da je stranka trdno odločena izvesti vidovd?nsko ustavo in pripomoči do zmege ideji državnega in narodnega edJnstva. Vsaka sprememba v Narodnem bloku bi pomenjala oslablje-nje pozicij državno in narodno enotne fronte. Komunike dalie ugotavlja, da Je pač umljlvo. če so nekatere dmge skupine po volilnem porazu skršMe priti v stike s sedanjo vlado oziroma n.fenlml vladnimi strankami. Prepozno Je to! — Ne morejo te skupine upati na pozitivne uspehe! Danes prfhaia vsa politična javnost do iztreznenja in zato je sedaj povsod splošna sodba, da so pozicije Narodnega bloka tako okrepljene, da ni mogoča nobena druga vladna kombinacija. V tem oziru je zelo značilen sitracii^ki uvodnik radikalnega »Vremena«, ki drugače ni bil vedno vnet zagovornik in branitelj samostojnih demokratov. »Vreme« na uvodnem mestu priobčuje razgovor z vodilnim ministrom. — Ker je »Vreme« v zelo tesnih zvezah z zunanjim ministrom, je splošno prepričanje, da je avtor te izjave g. dr. Ninčič: V bistvu ?7iava konstatira: »Volitve so se baš Izvršile za to, da se n^rod Izreče za gotovi pravec v notranji poIUiki, t. j. aH za pravec striktne izvedbe vidovdanske uctave, kotero sta ustvprlla gg. Pas'c" in Priblčevič, aH za pravec revizije ustave v smislu avtonomije in federacije, kakor si je to zamislil g. Ljuba Davidovič s svojimi olokrškimi zavezniki Narod je dal večino Pašič-Pribiče-vičevi koaliciji in je torej povsem naravno, da se preoi»sti vodstvo držav-n!h poslov tej koaliciji. Če bi krenila sedaj ta koalicija v drugo smer, tedaj bi se odrekla politiki, ki jo je inavrurirala z razpisom volitev. Vsak volilec bi se potem vnrašal: »Zakaj so bile sploh razplsene vo1itve?c Na kombinacije o koncentracijski ali celo nevtralni vladi so lahko mislili v prejšnji skupščini. Takrat niti ena sku-nina ni imela večine za vlado. G. Litina Davidovič si je ustvaril veČino z radi-čevci. Toda teh n*ro mogli smatrati za resne zato. ker H°SS ni pokazala niti malo dobre volje zi iskreno ureditev notraniih razmer v naši državi. Danes je jnsno In nesumljivo, da obstoja močna vladna korPcija, In s tem odpadejo vse druge kombinacije. Če je opozicija prepričana, da je sedania vlada preslaba, da vlada v skupščin?, čemu p^tem tako kriči? Naj jo prsti do dela! Po n?e delu bo lahko videti, če je slaba. Če se pojavijo slabosti v sedanji vladni koaliciji, tedaj bo ta vlada nesposobna za nadaljno vladanje in avtomatično nastopijo druge kombinacije.« S?ja ministrskega sveta na dvoru je s svojimi rezultati zadala opoziciji tako močan udarec, da so opozicijonal-ne vrste povsem konsterrrrane, kar je prav jasno iz neobičaine kratkobesed-nosti opozicijonalnega tiska. Najbolj se je osmešila v kampanji proti Narodnemu bloku Davidovičeva »Pravda«, ki danes med vrsticami preklicuje vse svoje prejšnje izmišljotine in pravi, da njene informacije niso bile povsem točne. V svojem situacijskem poročilu se »Pravda* umika ter je primorana na indirekten način dementirati vse svoje prejšnje intrige proti vladi in Narodnemu bloku. »Pravda« je med drugimi izmišljotinami javila o nnkom sklepu vlade, da se voditelji IfRSS izpuste Iz zapora odnosuo intern-ta. Danes pravi ^Pravda« k temu, da se je prepričala, da njene informacije niso bile točne in se ji sedaj zdi. da je vlada spremenila svoj sklep. Vaš dopisnik lahko z goto-vostio konstatira, da vlada ni nikdar sprejela kakega sklepa o izpustitvi vo-diteliev HT?SS iz zapora. Položaj vlade in Narodnega bloka je v skupščini tako močan in soliden, da lahko upamo na ero plodonosnega zakonodajnega dela. Odööver m epimcijcnalne laži. Vlada izda nocej t-radno poročilo o netaktnem in nekorektnem ravnanju opozicije. — Popolno soglasje v Narodnem bloku. — Beograd. 20. febnarja. (Izvirno. Ob 13.) Nocoj bo izdano iz krogov, ki stoje zelo blizu vladi Narodnega bloka, poročilo, namenjeno javnosti in tisku. Nanaša se na postopanje opozicije in nje tiska po končanih volitvah. Vaš dopisnik more že danes opoldne javiti vsebino tega poročila s pripombo, da je njega besedilo prečital, pregledal In odobril ministrski predsednik Nikola Pašič kot voditelj narodno-radikalne stranke. Poročilo je izdano, kakor videti, na njegovo lastno inicijativo in je zelo obširno. Poročilo najpreje konstatira, da je opozicija od dneva volitev do danes zagreS'la mnogo nepravilnosti. Takoj po volitvah je opozicija neprestano ši- Oživotvorujmo napredni politični po* kret! Kajti samo tak pokret nam lahko rodi prave, resnične, idealne dalavce ter ogreje naše ljudstvo za napredovanje, gospodarsko in duševno procvitanje. Ideji narodnega in naprednega bloka naj služita probujenju ustvarjajočih sil našega naroda, naj služita novemu, sve* žemu naprednemu, političnemu pokreiu Slovencev! rila vesti, da Je ona dobila pri volitvah veČino, ne pa vlada. To je povzročilo vznemirjenje v državi. Ko je javnost uvidela, da je to izmišljotina in laž, je bila opozicija primorana tudi sama priznati, da je dobila vlada res veČino. — Toda zrčela je trditi, da je dobila vlada to večino potom terorja in nasilja. Ker ji tudi ta trditev ni prinesla zaželjene-ga uspeha, je začela z intrigami, da se sedaj nahajamo pred novo politično fazo. Drugi del poročita s posebnim poudarkom omenja: Po vsem tem trdi opozlcijonalnl tisk že več dni, da vlada razpolaga z malo večino za svoje zakonodajno delo v narodni skupščini. Vstrajajoč pri tej svoji trditvi opozicijonalni listi dnevno izmenjavajo povsem nemogoče in fantastične kombinacije, osobito vsi ti listi trdč. da namerava Narodni blok opustiti svojo politiko, za katero odobrenie je stopM pred narod in za katero je prejel ode jrenjfe naroda. Opozicija Širi go-rostasne laži, da namerava Narodni blok skleniti sporazum z opozicijonal-nim blokom ali vsaj z neko delegirano stranko iz bloka, in to na škodo svojo državne politike, ki je povsem jasno opredeljena. Da bi javnost tem lažem nasedla, širijo zlasti T*esti, da narodno-radikalna stranka po svoji ogromni večini ne soglaša s politiko samostojnih demokratov, ki žele ostati na svojem prejšnjem programu. K temu še vsi trdovratno trdč, da izhaja z najvišjega mesta želja in zahteva, da se Izvede nekak sporazum strank na temelju one in take politike sporazuma, ki jo je želela Izvesti vlada opozic'jonalnega bloka in ki jo je narod pri sedanjih volitvah ol sodil in odklonil. V zvezi s tem je širil dalje opozici* jonalni tisk možnost nekake končen* tracijske vlade, potem izvenstrankarske in končno vojaške vlade. Vse te trditve so skoziinskozi izmiš* ljene in ne odgovarjajo stvarnosti. Ten* denca teh lažnjivih vesti je očividna. Zasledujejo dva cilja: Ohrabriti in dvigniti delovanje pri* stašev onih strank, ki jih je narod pri volitvih obsodil ter jim ni poveril za* upanja, obenem pa prvzročil: zmedo in rr~!zol v vrstah narodnoradikalne stran* ke in v odnosa jih med narodnoradikal* no strenko in samostojnimi demokrati. Vlada je pri volitvah dobila potreb* no večino in prične z izvedbo dela za integralnost države, in rešitev nacijo* nalnih in sociiabvh problemov. — Beograd, 20. februarja. (Tzv. Ob 13.) Vaš dopisnik se je danes dopoldne razpfovarjal s podpredsednikom mini* strskega sveta Markom T r i f k o v i* čem o najaktivnejših vprašanjih dnevne poetike. Najnreje je gosp. pod* predsednik izjavil, da so vse vesti, ki še nanašajo na to, da prevzamejo zopet ministrstvo za izenačenje zakonov, go* la izmišljotina. Radi bolezni je primo* r^n odpotovati na daTjši odmor v Pri* morje. G'ede opozicijonr.lnih vesti o koncentracijski, odnesno koalicijski vladi jc g. Trifkovič nag'asil, da so vse tc vesti zgolj poVtični manever in ne* r:. :'čn % Narodni blok fe dobil od na* roda glede svoje politike zaupanje in ne l i v ncbcncTii s?učaiu skušal naroda v tem ozi r prevariti. Odnosa ji med ra* d.!:ali 'rt sr:nostojnimi demokrati so na jf^kr^n e jši. Glede rekonstrukcije v'idi je gosp. TriT.covi~ izjavil, da s; rekonstrukcija vlade ne izvrši popreje, predno verifi* kecijski c"uor ne ' nča svojega dela. POSETI PFI PJTFRWmANffl PA DrtEVCIH. — 7.r>"reb, 20. februarja. (Izv.) Interni« rani vod:tdii FRSS žive v internatu zelo udobno in skoraj prosto. Včeraj je podpred* sednik HRSS dr. Vladimir Maček prisostvo» val krstni slavi svoje hčerke, ki se mu je rodila po njegovi internaciji. Na dom ga je neo^aženo spremi ia! detektiv. Ostali člani HRSS v i *ernatu opravljajo brez vsake večje kontrole vse tekoče zadeve. Danes dopol* dne je bilo pri internirancih več posetov. Na nosete je prišel k njim pri volitvah propadli D-vidovičev pristaS pop Gjoka Popovič ter se je ž njimi prav iskreno pozdravil. Pop GjoVa je prispel v Zagreb, da bi videl Stje* pana Radica v zaporih. Zaprosit je pri sodni oblasti za dovoljenje poseta. Popovič se je nameraval z Radičem pogovarjati o nastali politični situaciji po volitvah. O tem se je nato dT»Äs posvetoval z interniranimi vodi« telji HRSS. Vsem izvoljenim poslancem HRSS. tudi interniranim, so bile izročene od glavnih vo* Iifnih odborov poslaniške legitimacije. Pre* jeli "o jih tudi internirani radicevci. MEDNARODN4 RAZORO-ŽITVENA KONFERENCA. — Pariz, 20. februarja. (Izvirno.) »Temps« javlja fz Londona, da se je izvršilo med vlado Velike Britanije in vlado ameriških držav neoficijelno iz-menjanje misli glede sklicanja mednarodne razorožitvene konference, ki naj bi razpravljala o problemu vojnega brodovja in o številu pomožnih ladij v vojni. Predsednik Coolidge skliče to konferenco meseca novembra. Konference se udeleže tudi Francija, Japonska in Italija. GOSPODARSKI SPOR MED NEMČIJO IN ROMUNSKO. — Berlin, 20. februarja. (Izvirno.) Nemšk? državna vlada je sklenila re-paracijski komisiji v Parizu predložiti vse romunske zahteve, ki so v nesoglasju z Dawesovim načrtom, * — Bukarešta, 20. februarja. (Izv.J Orijent Radio razširja dementi vlade glede izgona nemških državljanov in zaplenitve nemškega premoženja. Vlada izjavlja, da so vse vesti o mnogoštevilnih izgonih nemških državljanov in o zaplenitvi nemškega premoženja popolnoma neutemeljene. Romunska vlada je res odločena priboriti svojim pravicam zadoščenje v slučaju, da se Nemčija brani izpolniti svoje obvezno« sti napram Romunski. NENAVADNI POJAV PRIRODE- — Moskva, 19. februarja (Izv.) Ruski brzojavni a gen t uri sporočajo iz Sebastopo-la: V bližini mesta se je okoli 40.000 kubičnih metrov strmega morskega obrežja f>©» greznilo v morje. Globina morja se je tako dvignila, da je nastal 150 m dolg polotok Ia večje število otokov. Borzna poročila. Ljubljanska borza« Lestd trg: Smrekove m jelove deske, 20, 25, 30, 40 in 50 mm, L m II. vrste, fco meja bi. 300, škorete 13 mm I. in II. vrste, fco meja bL 650, kostanjev les, zdrav, ca 10 cm debel, naprej In 120 cm dolžine, fco Kresnic« al Litija 10 vag. den. 27, bi. 27, zaključki 27, hrastovi plohi 30, 40. 50 mm deb., od 2 m naprej dolž., neobrobljeni, ico meja bi. $80» ŽITNI TRG. Pšenica, bačka, 74/75, 2%, par. slov. staja, blago 530; pšenica, domača, Ico. Ljub* ljana, denar 460, blago 490; otrobi, pSenični drobni, fco. vag. slavonska postaja, blago 205; otrobi, pšenični, drobni, H pap., K j«tt vreče, b/n, fco. Ljubljana, blago 215; koru» za, nova, promptna. fco. Klenak. blago 210; koruza, nova, promptna, fco. Ljubljana, ko* ruza nova, promptna, fco. Postojna, trans* b'ago 270; koruza, nova, dobro suha, do me« ido, roarc. fcoč Postojna, tranz., blago 280; koruza, nova. dobro suha. do medio, aprCL fco. Postojna, tranz.. blago 290; korura. no* va, dobro suha, do medio, maj, fco. PostoJ» na, tranr., blago 295; oves, srbski, pariteta Ljubljana, blago 335; oves, bački, roflataat fco. Ljubljana, blago 360; oves, bački. zdrav, suh, rcSctan. fco. Ljubljana, blago 370; \m neno semc, fco. Ljubljana, denar 680; fižol, ribničan. <*iščen, fco. Ljubljana, denar 350* blago 415; fižol koks, čiačen, fco. Postojna, tranz., blago 510; krompir, bel, gorenjska postaja, denar 150, blago 156; kromipr, rdeč« kast, semenski, fco. štajerska postaja, denar 175, blago 185; slanina, slana, trodelna, fco, Vukovar, blago 23. F. f eliti: 2H% drž. renta za vojno Škodo den. 160, bi. 160, zaključki 160, 7% in vest. po*. Iz L 1921 bi. 65, Celjska posojilnica d. d. den. 229, bi. 212, Ljubljanska kreditna banka den. 235, Merkantilna banka den. 100, Prva hrvatska stedionlca den. 895, Slaven-ska banka bi. 78, Split den. 1150, Strojna tovarne in livarne den. 137, bi. 147, Trboveljska premogokopna družba den. 415, Združene papirnice den. 100, bi. 116, Stav« bena den. 275. bi. 285. Zagrebška borza« Dne 20. febr. Sprejeto ob 13. Devize: Curlh 11.S7—11.97, Fraza 181.80—184.80, Newyork 61.25—62.35, London 292.50—295 50, Trst 251.625—254.625, Berlin 14.595—14.745, Dunaj 0.0864—0.08H Newyork 60.55—61.55. Efekti: 7% in vest. osojilo 1921 63 do 67; 1%% drž. renta za ratnu štetu 152 do 154; Ljubljanska kreditna 235—243; Central» na banka 25—27; Hrvatska eakomptna baut ka 110—111; Kreditna banka, Zagreb, 113 do 120; Hipotekama banka 62*/«—63; Jugo» banka 102—104; Praštcdiona 900—90230; Slav. banka 72—75; Eksploatacija 63 do 63; Drava, d. d. Osijek, 210; šečerana, Osijek, 730—740; Isis d. d. 58; Nihag 40—50; Gut» man 590; Slaveks 170—175; Slavonija 55 do 57: Trboveljska 407.50—414; Union, paro* mlin 500—525; Vevče 100—120. Inozemske borze« — Curlh, 20. febr. Današnja borza: Beograd 8.475, Pariz 27.12. London 24.79, Newyork 520, Milan 21.30, Pra*a 15.425, Dunaj 0.007325. — Trst, 20. febr. Borza: Beograd —39.60, Pariz 127.50—128, Curlh 116.30— 116.30, Newyork 2435—24.40, Curlh 467JO —468.50, Praga 72—72.40, Dunaj 0.03375-. 0.0425. — Dunaj, 19. febr. Devize: Bcorran 1M5—1149, London 337300—338300, Mila« 2894—2906. Newyork 70.935—71 185. Pari« 3697—3713. Praga 2100—2110, Curih 13.63S —13.685. Valute; dolar 70.460—70.860, dinar 2885—2905, češka krona 3090—Jltft lira 2885—2905, ~ ~ - Stran 2. »SLOVENSKI N AR OD« dne 21. februarja 1925. Stev. 42 BOJ ZA ALBANSKE PETRO* LEJSKE VRELCE KONČAN. — Beograd, 20. februarja. (Tzv.) Iz Tirane )avlja|o 19. L m.: Albanska narodna skupščina le S 53 ; 10 glasovom sprejela po* midbo angleške finančne skupine za tkspla* atacijo petrolejsfdh vrelcev v Alban fi. 8 tem je končana ostra časopisna in tudi g o* apodarska borba med Anglijo na eni strani tal na drugi strani Italijo skupno l Ameriko, Prejšnji mesec se je razvila v svetov-nem tisku ostra kampanja aa albanske vreV ce, ki se nahajajo po mnenju strokovnjakov na zelo nepristopnem terena. Za ta vrelce se je interesirala angleška družb« »Anglo-Persian Oll Company«. Italija Je skupno s Ameriko vporabila tudi vsa sredstva, da bi dobila te vrelce v svoje roke. Med Anglija In Italijo je radi teh vrelcev nastal oster spor in angleško Časopisje je ljuto napadalo Mussolinijevo vlado- Angleška ponudba Albaniji glede vrelcev je bila percentualno aižja od one italijansko - ameriškega konzorcija .Kljub temu Je vlada Ahmeda bega Zoga sprejela angleško ponudbo, ki Je sedaj tudi odobrena v albanski narodni skupščini. Italijanski tisk Je radi tega sklepa na- rodne skupščine telo ogorCsn ter dolü al* bansko vlado, da Je od Anglije podkupljena s težkimi milijoni. Za prirodna bogastva Albanije se vedno najbolj Interesirajo Anglelt. Italijani za njimi ne zaostalalo. Pod firmo raznih sanitarnih m karikatlvnib misij sta obe državi pošiljali v Albanijo strokovnjake, ki naj bi proučevali prirodno bogastvo te defele. SANACIJA FRANCOSKIH FINANC. _ Pariz, 20. lebr. (Havas). Pmančni minister C 1 e m t n 111 je včeraj v poslanski zbornici omenjal težkoče sanacijske akcije. Sanacija je v tem trenutke mogoča edlnole z najetjem posojila. Za končno sanacijo je potrebno povišanj« prihoonlnske-ga davka, potrebna Je tudi sporazumno z narodom oddala premoženja. Francoska valuta bo na to slonela na trdni podlagi, povišanje pridoblne se pospeši. Francija je tudi odločena v bodočnosti kcmsolidlrati svoje dolgove. Finančno ministrstvo ustanovi tudi posebno menično blagajno, ki bo urejevala in vodila stabilizacijo francoske valute. Politične vesti. ar Avdljenca ministra dr. Žerjava. Beograd, 20. februarja. Danes opoldne Je Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel v daljši avdijenci ministra za šume in rudnike dr. G. Žerjav a. bs Diplomatien! possti. Beograd, 20. februarja Zunanji minister dr. Nin* čič je danes najpreje sprejel italijanskega poslanika B o d r e r a. Izmenjale so te misli o konferenci v Florenei. Češkoslovaški poslance Jan Seba je konfe-rird z zunanjim ministrom glede periodičnega sestanka Male antante. Ta se-Itanek je okoli 20. marca v Bukarešti. je Konferenca Pašič-Ljuba Jova-novič. Beograd, 20. februarja. Ministra ski predsednik Nikola Pašlč le danes rniel daljše posvetovanje s skupščinskim predsednikom Ljubo Jovanovičem. Ta konferenca Je bila v zvezi z včerajšnjo avdijenco Ljube Jovanoviča pri kralju. Posvetovanja se tičejo parlamentarno-tehničnih priprav za otvoritev narodne skupščine, ki se, kakor znano, sestane na prvo sejo dne 7. marca t. 1. =r Kako »poroča« »Slovenec«! Predvčerajšnjem se je vršila na dvoru seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Jugo-slovenski tisk obširno poroča o tej seii ter naglasa, da so se na seji utrdile splošne smernice naše bodoče notranje in državne politike. Na seji pa so se takisto pregledali številni zakonski osnutki gospodarskega in socijalnega značaja. Ti zakonski osnutki so namenjeni na-5i notranji gospodarski in sociialni konsolidaciji. Sam kralj je izrazil to željo, da se med prvimi zakoni uzakoni zakon o Invalidih? Vlada pripravlja torej obsežne zakonske načrte in narodna skupščina bo imela vsaj nekaj pozitivnega tlela, dočim se je prejšnja leta bavila z opozicijonalnimi in državnopravnimj prepiri ter zavlačevala konstruktivno delo. O teh zakonih in o delu sedanje vlade pa molči kot grob ljubljanski »Slovenec«! Saj spada tak molk k njegovemu sistemu! Raje piše o »naslt-stvih« in »umorih«, o »izgonih poštenih časnikarjev«, raje vara svojo javnost z dozdevnimi »nelegalnimi preganjanji nedolžnih klerikalnih uradnikov«, kj pa se v resnici po točnih instrukcijah SLS bunijo proti državni oblasti in kršijo svoja službena razmerja! Saj je lažje hujskati kot pa zavzemati lojalno opo-zicijonalno stališče, ki bi vladi priznalo vsaaj dobro voljo in jo pohvalilo, da pripravlja za narodno skupščino toliko lepih gospodarskih in socijalnih zakonov! Toda, iskati pri »Slovencu« pravičnosti in resnicoljubnosti, pomeni toliko, kakor iskati pri teletu pameti! — Češkoslovaška javnost, rimska cerkev pa naši nazovinaprednjakl. Delavska stranka sociialnih demokratov, narodni socijallstl, Savez legijonarjev. Češkoslovaška Obec Sokolska, Udruže- nje učiteljev, protestanti, osrednji odbor češkoslovaške narodne cerkve, češkoslovaška Svobodna Misel itd. so naslovili na Herriota, francoskega ministrskega predsednika, pismo, v katerem poudarjajo svojo dolžnost, da se mu zahvalijo za njegov odločen nastop proti klerikalizmu in za njegov sijajen protiklerikalni govor v francoski zbornici, v katerem je potrdil potrebo vzgojne demokracije in emancipacijo od političnega vmešavanja rimske cerkve v področje državne oblasti in v svobodo verskega razvoja in stremljenja. Pri nas pa so ljudje, ki pravijo, da so svobodomislecl, pa kandidiralo na klerikalni listi, kakor na primer Deržič in Ravnihar. Deržič celo pravi, da je narodni socijalist in da je njegova stranka samo podružnica češkoslovaških socija-listov. Kaj neki poreče naš dobri Vaclav K 1 o f a č\ ki je podpisal adreso na Herrlota zaradi njegovega energičnega nastopa proti klerikalizmu, ko izve, da kandidira Ivan Deržič, ki se Izdaja za njegovega namestnika v vodstvu narodno soc. stranke v Sloveniji, na klerikalni listi? =. Otvoritev narodne skupščine. Nj. Vel. kralj Aleksander je včeraj popoldne sprejel v enourni avdijenci skupščinskega predsednika Ljubo Jovanovir ča, ki je kralju poročal o izidu volitev in o sestavi parlamentarnih skupin v novi skupščini. Ob enem je prišlo v razpravo tudi vprašanje o načinu slovesne otvoritve novoizvoljene skupščine. V smislu ustave otvori narodno skupščino kralj sam s prestolnim govorom ali pa prečita vlada v njegovem imenu posebno deklaracijo. Po dosedanjih dispozicijah, namerava krr»H sam osebno otvorltl narodno skupščino a prestolmm govorom. r- Seja načelnikov bloka narodnega sporazuma! O tej seji piše današnji »Slovenec«: »Ker se je pričel položaj razčiščevati, se lahko vidijo glavni obrisi, v katerih se bo gibalo reševa-n j e«. Sila klaverna je ta brzojavka o seji načelnikov bloka »narodnega sporazuma«! Blok bi se pred vsem moral imenovati blok »narodne zgagarije«. Potem pa je značilno v citiranem stavku tisto poudarjanje »glavnih obrisov, v katerih se bo gibalo reševanje«. Da, da, reševati bo treba, in sicer temeljito reševati zavoženi voz opozici-jonalne politike, ako noče dr. Korošec v najkrajšem času doživeti poloma SLS! — Konference o reorganizaciji sodišč. Pravosodni minister dr. Rdo Luki-nič je včeraj dopoldne nadaljeval posvetovanja z ministrom za izenačenje zakonov dr. Milanom Srskičem v zade* vi predložitve zakonov o sodnikih in o organizaciji sodišč narodni skupščini. Načrt zakona je gotov v vseh bistvenih In načelnih točkah. Pravosodni mini« eter se Je včeraj o teh zakonih posve. toval tudi s podpredsednikom zagrebškega stola aedmorice t M* Ogorelico ter nato s strokovnjakom vseučiliškim profesorjem dr. Gjurom Nestorovičem. — Posvetovanja se te dni končajo in bo vse pripravljeno v formalnem oziru, da se zakon o ustroju sodišč in o sod« nikih predložita narodni skupščini. = Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Predsednik jugoslovanske delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo dr. Miroslav PI o J Je včeraj prispel v Beograd, da sprejme nova vladna navodila glede obnove trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Po izjavi trgovinskega ministra se ta pogajanja v najkrajšem Času obnove. a? Spor v Davidovlčevl stranki. Spor med glavnim odborom Davidovi-čeve stranke in skupino bivšega zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča je postal zadnji čas očiten in poostren. — Včeraj se ostentativno dr. Voja Marin-kovič s svojimi somišljeniki nI udeležil seje glavnega odbora. sr Koburžanl kujejo zarote. »Ceske Slovo« je poročalo, da so se vršile na Dunaju v palači rodbine Koburg konference odličnih avstrijskih in madžarskih politikov, na katerih so sklenili zastaviti vse sile, da se Habsburžanom in njih sorodnikom vrnejo vsa na Češkoslovaškem jim zaplenjena posestva. Ti politiki so naprosili avstrijsko vlado, naj v tej stvari intervenira v Pragi. — Sklepe te konference je baje že odobril izvršilni odbor krščansko socijalne stranke. Nadalje so iste osebe pridobile vplivne faktorje pri Društvu narodov, ki se baje zavzemo za povrnitev posestev ubogim Habsburžanom. Dodatno k temu poročilu »Češkega Slova« poroča sedai »Die Stunde-, da se je vršila dotična konferenca v palači Koburg pod predsedstvom princa Cirila Bolgarskega, ki je nečak bivše cesarice Zitc in bratranec Otona Habsburškega. Princ Ciril je sklical ta sestanek in fungiral na njem kot predsednik. Inicijativo za to konferenco pa je dal stari lisjak, bivši bolgarski kralj Ferdinand Kobur-žan. Vprašanje cariorajskep patrijarha. Poročali smo, da so Turki, to se pravi aneorska vlada, izgnali iz Carigrada ekumenskega patriarha, načelnika grške pravoslavne cerkve. Vsled tega vlada veliko razburjenje v Grčiji in vseh grških kolonijah v Sredozemskem morju, kakor tudi splošno v pravoslavnem svetu. Turki pravilo, da niso hoteli Izgnati Konstatina VI. kot patrijarha. temveč samo državljana, katerega imajo pravo izmenjati po določilih Iozanske?a miru. Vsekakor pa ostane pribito dejstvo, da je otoman-ska vlada na brezobziren način pognala preko mete osebnost, ki jo spoštuje ves Oriient in posledice tega so lahko zelo dalekosežne. Ako bi danes še obstojala stara Rusija, ni izključeno, da bi napovedala vojno. Carigradski patrijarh je v pravoslavnem Orijentn visoko spoštovana osebnost, ki pa nima dosti upliva. Za časa bizantinskega carstva ,to je pr«d I. 1453, padcem Cagrigrada v turške roke, se je patrijarh smatral za najvišjega pastirja Kristusove cerkve, kajti že v II. stoletju se je definitlvno ločil od Rima. In od tistega časa je vladal nad deželami, kjer se je govorilo grško in nad delom slovanskih dežel: bil je papež O ri jen ta. Ko je turški sultan MaTiomet zavzel Carigrad, se nI dotaknil patrijar-hata, nasprotno, upostavil je patrijar-hat kot neke vrste civilno oblast in napravil patrijarhe za poglavarje premaganega krščanskega prebivalstva. Ta je bil odgovoren za red in pokornost svo- jih ovčic. Patrijarh je torej ostal v svoji palači Fanar ob Zlatem rogu. Toda v teku stoletij so si razni narodi pravoslavne cerkve, ki se niso pokora« vali rimskemu papežu, npostavili narodne patrijarhe, kateri so sicer pripo-znavaii versko prvenstvo carigrajske-ga patrijarha, a mu nikakor niso bili podložni. S stališča verske discipline Je glavna razlika med shlzmatičnim On- jentom In katoliškim Okcidentoni, cm stoji Orijent na stališču verskega naci-jonalizma, dočim je rimski katolicizem vsaj navidezno nadnaroden. Iz tega sledi, da pravoslavni narod), Rusi, Srbi, Romuni, Bolgari in celo Grška republika, sicer pripoznavajo carigrad-skemu patrijarhu višjo Čast in neke vrste versko prvenstvo, toda v istini pa ne sega njegova izvršilna oblast preko pravoslavnih vernikov Turčije, ali točneje povedano preko Grkov Turške republike, kajti Armenci, Sirci itd. imajo svoje narodne cerkve, ki so popolnoma neodvisne s upravnega kakor tudi z verskega stališča. Neprestane vojne, ki so od Turčije odrezavale kos za kosom njenega ozemlja, kot na primer večino Balkanskega polotoka, Arabijo, Sirijo in Mezopotamijo, so odvzele carigradskemu patrijarhu večji del njegovih vernikov. Požig Smirne po grško - turški vojni je uničil eno največjih in najbolj cvetočih grških mest in izmenjava prebivalstva med Turčijo in Grčijo, ki se vrši s pomočjo DrrŠtva narodov, bo popolnoma uničila krščansko prebivalstvo Turčije. Lozanski mir avtorizira in urejuje to presajevanje narodov potom izmenjave: Turki Makedonije in Trakije se izmenjujejo proti Grkom Azije in Carigrada. Lahko si predstavljamo, kaj se pravi, zapustiti svojo rodno zemljo, svojo hišo, svojo obrt, svojo trgovino, svojo kulturo, na višje povelje! Koliko skrbi, koliko gorja in trpljenja! Okoli Aten se danes nahajajo štiri taborišča lesenih kolib in platnenih šotorov, v vsakem prebiva 50.000 »izmenjanih« Grkov, katere skuša vlada prehranitl, lih namestiti in jim dati dela in zaslužka. Turški begunci pa se naseljujejo po maloazijskih krajih, ki so jih odvzeli Grkom in Armencem. To je dvojen vir nesreče, pogina in smrti. Tako razširjen in prenanet princip narodnosti je postal vzrok najhujše nesreče. Oni prebivalci Carigrada, ki v tem mestu niso prebivali pred letom 1018., se smejo izmenjati. In patrijarh, ki je bil šele pred kratkim izvoljen, se je nahajal v tem položaju. Turčija je dosledna v tolmačenju dotične 'določbe lozanske mirovne pogodbe in se niti ne ustavi pred osebo patrijarha. ki je v Orijentu češčen kakor papež. AH ji bo to kaj koristilo? Dvomimo! Izpred sodišča. — Prvo Ie*ošn?e porotno zasecfan'e v L'ubi'ani se začne dne 2. marca ti. Zasedanje bo trajalo približno 10 dni. Dosedaj so določeni sledeči slučaji: eine 2. rrarca Fr. J. zaTadi poneverbe (nredsedoval bo senatu predsednik dež. sodišča dr. Papež); dne 3. marca: Mihael Meserko, Jos. KliS, oba slučaja zaradi uboja (predsednfk vi§. sodni svetnik Rekar): die 4. in 5. marca: Vinko Ravnihar In Fr. Klemen zaradi goljufije (predsednik viš. sod. svet. Mladič). Izpred sodišča. V Ljubljani, 20. febr. Surova ia*a s pijancem. Meseca oktobra ti. je prišel tovarn, delavec Ferd. Zima pijan na dvorišče Cemetove pekarne na Savi (Jesenice). Ker se nI dal zlepa odpraviti, ga je pek. pomočn k Val. Krivec prisilil, da je moral dvakrat poklekniti in poljubiti tla, pri tem ga je baje tudi tepel s kolom in lahko poškodoval, kar pa obtoženi odločno zanika. V svrho zaslišanja novih prič se je obravnava preložila. — Nesnažna Miš. Bilo je v GorjuSah, ko so se zopet enkrat krcga'i sosedje Miš in Smolnikar. Smolnikarjeva je polila MlSa z vodo. Zato se je sestra Miš maščevala na delikaten način, da je vrgla v Smolnikar-jevo kuhinjo skozi odprto okno lopato člo- veškega blata. Miš Je bila svoječasno za ta Cln obsojena na 12 ur «apera in stroške. Na priziv pa je bila danes oproščena, Smolnikarjev! pa so bili zavrnjeni na civilno pot. — Zgodaj je pričel. Brezposelni delavec Ivan Petemel iz Rožne doline je navzlic temu, da Je dopolnil šele 20. leto, bil že 9 krat kaanovan po raznih paragrafih. Deseto kazen je dobil danes v izmeri 5 dni gapora, ker je žalil dne 13. tm. stražnika, kt ga je vsled ponoenega razgrajanja ustavil, — Tatovom pride w%e prav. Zaradi tatvin le večkrat kaznovani Jože Zupančič, delavec iz Ljubljano, je dne 7. tm. pri tvrd-ki »Fructus« ukradel 2 vreči javorjevega m borovega semena, lani pa izmaknil v kuhinji Jančarjeve gostilne v Florjanski ulici 5 bankovcev pa 10 Din. Tatvino denarja obtoženi taji, prizna pa tatvino semena, ki ga pa nI mogel prodati, zato je baje vreči vrgel v neki jarek. Semena so bila vredna nad 3000 dinarjev. Obsodba: 8 mesecev težke ječe. — Pisatelj Lovro — cerkveni dihur. Kakor že znano, je bil lansko jesen v Ljubljani aretiran neki Lovto Krmelj, doma Iz Škofje Loke, ki se je izdajal za »pisatelja*, v resnici pa je le ponesrečeni dijak, s 4 gimnazijskimi razredi, pohabljenec, ki hodi ob palici. Do naslova »pisatelj« se je povzdignil, ker je neki list priobči njegov podlistek. Njegova specijaliteta so bile tatvine po cerkvah. Pokradel je skoraj po vseh ljubljanskih cerkvah oltarne prte, sveče, svečnike, blazine itd. Istotako je ople-mil Župno m kapucinsko cerkev v Skofjl Loki. Obtoženec večino teh tatvfn priznava, saj bi mu tajenje ne pomagalo, ker so vse pokradene predmete dobili v njegovem stanovanju. Iz prtov si je deloma da! napraviti perilo, deloma je predmete prodajal in daroval. Izgovarja se na revščino, ker si mora kupovati zdravila. Obsojen je bjj na 6 mesecev ječe Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama. Začetek ob 20. rvečer. Petek. 20. februarja: »Vdova Rošlinka«. Pro» mijera. Izven. Sobota, 21. februarja: »Stričkov aen*. E. Nedelja, 22. februarja: Ob 15. popoldnei »Danes bomo tiči«. Ljudska predstava pri znižanih cenah, Izven. — Ob 20. zvečer: »Vdova Rošlinka«. Izven. Ponedeljek, 23. februarja: »Sumljiva oseba« Red F. Torek, 24. februarja: Zaprto. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Petek, 20. februarja: Zaorto. Sobota, 21. februarja: »Traviata«. Red C Nedelja, 22. februarja: Ob 15. popoldnet »Trubadur«. Ljudska predstava pri zniža« nih cenah. Izven. • . • — Opera. V soboto dne 21. t. i«. »Trt« vlata« za red C. Gostuje A. Darian v partiji Alfreda. Sodelujejo: gdfi. Frtsekova, g. po» pov itd. — V nedeljo 22. februarja ob treh popoldne pri znižanih cenah Verdijeva naj* popularnejša opera »Trubadur«, pri kateri sodelujejo: ge. Lovšetova in Thierry*Kavčni» kova kot gosta ip gg. Popov, Kovač, Zupan, Mohorič itd. — V ponedljek 23. februarja se ponovi Mozartovo mojstrsko delo »Don Juan« v znani Izborni zasedbi, sa red A. Na pustni torek 24. februarja zaprto. — Strokovno udruženje JugosL obliku* Jočlh umetnikov. V soboto, 21. tm. se zberejo v salonu gostilne pri »Mraku« naši oblikujoči umetniki zopet k vsakoletnemu zborovanju svejesa strokovnega udruže-nja. Četrto leto je preteklo odkar je ustanovljena slovenska sekcija tega udmženja. Ta leta so dokazala, da Je bila taka institucija zelo potrebna, kajti ona edina je vstvarila kontakt med našimi, srbskimi in hrvatskimi umetniki In možnost vdejstvo* vanja naših umetnikov v ostalih delih kra-» bevine. Samo s pomojo te organizacije je bilo omogočeno, da so slovenski umetniki vsekdar v položaju, direktno In pravimo informirati vlado In druge javne faktorje o naših umetniških zadevah. Občni zbori tega udruženja, ki združuje umetnike vseh struj, so pa še posebno važni, ker s«* na njih voli za tekoče leto umetnostni svet za S l ov e n ij o, ki ima mnogokrat nalogo, rt* Sevati važne umetnostne zadeve Zato naj Izmed članov nihče ne izostane Vabljeni so pa sploh vsi oblikujoči umetniki. Začetek ob 16. uri. 73 Ed. Rice Burroughs: Tarzanov sin vpraša! Malbihna z Je »Kje Imaš dekle?« ostrim glasom. »Katero dekle?« Je nevedno In nedolžno od-govoril Malbihn in se delal, kakor da bi o Merie-ini ne ime! niti najmanjše slutnje. »Tu nimamo nobenih tujih deklet. V mojem taborišču so samo žene mojih črncev. Želite morda katero teh?« »Ono belo dekle!« je ostro odgovoril Korak. »Ne laži, zločinec. Ti si jo izvabil iz doma njenih prijateljev in sc Je polastil. Kje je?« •Jaz je nisem izvabil!« se je zadri Malbihn. »To je storil mladi Anglež, ki je najel mene, da bi jo ugrabil. Hotel jo je vzeti seboj in ona je bila s tem zadovoljna. Imenoval se je Morison Bavnes. Ako hočete vedeti, kje se ono dekle sedaj nahaia, pojdite k nJemu in on Vam lahko o tem pove kaj natančnejšega.« »Od njega baš prihajam,« Je rekel Korak. »Morison Baynes me Je poslal k Tebi, zločinec. Dekleta ni bilo pri njem, ono se nahaja v Tvojem taborišču. Ne laži in povej ml resnico, drugače pomagaj Ti Bog.« ' Korak ie a stisnjeno pestjo zagrozil Malbihna. Malbihn se je od strahu zvi! v klopčič, pobledel je in prestrašeno jecljal. »Ne storite ml ničesar zlega, vse Vam povem in po pravici. Da, dekle je bila sicer to pri meni, toda Bavnes je bi! tisti, ki jo je pregovoril, naj zapusti svoje prijatelje in naj gre z njim. Obljubil ji je, da jo poroči. Ona nima niti najmanjše slutnje, kdo Je ona, kako se imenuje in odkod pohaja. Toda jaz vse to vem in vem tudi, da ie razpisana velika nagrada za onega, ki jo pripelje nazaj njenim roditeljem. Mene je samo ta visoka odškodnina premotila, da sem po njej hrepenel. Toda ona mi je ušla in v čolnu, katerega sem pomotoma pustil na rečnem bregu, ubežala na nasprotni breg. Zasledoval sem jo sicer, toda vedi Bog, kako se Je to zgodilo, da je zašla med tolpo bojevnikov starega arabskega poglavarja, ki se jo je polastil, moje ljudi pa pregnal s streli. Potem pa je prišel Baynes, ki se je razburil, Ver sem zgubil njegovo dekle in me ranil. Ako jo hočete zopet dobiti, pojdite k onemu arabskemu poglavarju In od njega zahtevajte, da Vam jo izroči. On se Je dolga leta izdajal za njenega očeta.« »Kaj, aH Mertema n! poglavarjeva hči?« Je začudeno vprašal Korak. »Nil« je odgovoru Malbihn. »Od kod pa je vendar?« je ponovno vprašal Korak. Malbihn je takoj spoznal da bi svoje znano- sti glede Meriemine usode mogel porabiti v svojo korist. Zdelo se mu je, da bi si morda lahko s tem, da izda pravo pokolenje Merieme, rešil svoje življenje. Ni bil niti v najmanjšem dvomu, da je Korak sposoben za najhujše, ako bi ne izvedel vsega, kar želi. »Pravim Vam, da jo gotovo najdete,« je nadaljeval, »toda samo pod pogojem, da mi darujete življenje in da si z menoj razdelite nagrado, ki je bila nanjo razpisana. Ako pa mene ubijete, nikdar ne izveste teh skrivnosti, zakaj poleg mene ve za te skrivnosti še stari poglavar, toda on teh skrivnosti ne izda, ker je med njim in med pravim dekletovim očetom vladalo neizmerno sovraštvo in prava krvna osveta. Dekle samo pa o svojih roditeljih In o svojem rojstvu ne ve ničesar, - j* l »Ako s! govoril resnico, Ti prizanesem«, je izjavil Korak. »Napotim se v poglavarjevo naselbino, toda ako dekleta tam ne najdem, se vrnem in Te ubijem. Ako pa dekle najdem in bom želel izvedeti Tvoje skrivnosti, jih odkupim od Tebe za ono ceno, ki jo boš zahteval od mene.« Korakov prijazni' pogled m povdarek, s katerim je izgovoril besedo »odkupiti«, je Malbihna nekoliko umiril. Toda dokler je bil Korak v njegovi bližini, n! bilo varno ne njegovo življenje in ne tajnosti o Meriemini preteklosti. Sved Je bil prepričan, da se lahko razpoloženje tega divjaka iz džungle vsak trenotek spremeni. Zato si je Mal- bihn želel, da bi Korak odšel in s Korakom strah, katerega je imel Malbihn pred njim. Korakov« ostre oči s srepim in omamljujočim pogledom, ki so pozorno sledile vsakemu njegovemu gibu, sc ga silno vznemirjale. Korak je vestno pregledal Malbihnov šotor, da bi se prepričal, ako vendar le ni v njem skrita Meriema. Ni je bilo. Pregledal je tudi sosedne koče, toda brez uspeha. Slon Tantor je Šveda med pogovorom stalno opazoval. Sedaj pa je pristopil nekoliko bližje. Slon ni sicer posebno dobro videl, toda opazil je vendarle vsak Malbihnov gib. Tantor je kazal neko posebno nezaupanje proti belo-kožcu že od prvega trenotka, ko ga je zagledal. Sedaj je pristopil tesno k njemu in ga pričel s svojim rilcem njuhati. Malbihn se je prestrašeno skrčil in se izogibal Tantorjevemu rilcu, ki bi ga lahko zadušil vsak trenotek. Slon je s svojim rilcem z neverjetno naglico vohal po postelji sem-intja in se tuintam dotaknil tudi Malbihnovega te* lesa. Naenkrat pa je nekam čudno zakriknil. Njegove krvave oči so strašno vzplamtele. Spoznal Je v tujcu ono predrzno bitje, ki je pred nedavnim časom umorilo njegovo tovaršico. Tantor-slon nikdar ne pozablja in nikdar ne odpušča. Malbihn je ves prestrašen opazoval slonov nemir in razburjenost in vsak njegov gib ter bil prepričan, da se žival hoče maščevati. Zato se je vzpel v svoji postelji z uporabo vseh svojih sil in ves obupa* zaklical Koraku: ...... Stev. 42. »SLOVENSKI NAROD« dne 21. februarja \92&. Stran 3. Dnevne vesti. V Lmbuani dne »Vaa&c orožje fe dobro t tem boja!« »Boj proti Pašiču je dosegel paroksizem, fe postal mrzličen in je vsako orožje dobro v tem boju t* Izjava »avtoritativne osebe iz opozicijonalnega tabora« na* pram dopisniku tržaškega »Pic* cola«. Kdor je zadnje mesece zasledoval kampanja opozicijonalnega tiska proti vladi Narodnega bloka, mora priznati da se v Jugoslaviji še ni nikoli nagrma* dilo toliko laži, toliko klevet in lopov* ščin s strani opozicijonalnega časopisja na vodilne osebe v naši državi, kakor topot v času volilne borbe. Nič ni bilo tem revolverskim listom sveto, vse so vlačili v blato, ni je bilo narodne sveti* nje, ki bi je ti listi ne polili z golidami najbolj smrdeče gnojnice. V tem zboru opozicijonalnih reptilij so prednjačiti zagrebški »Hrvat«, ljubljanski »Slove* nec« in beogradske »Novosti«. Novi* narski ekscesi teh listov so že mejili na delirij. Njih izbruhi so bili taki, da je lahko vsak objektivni opazovalec — In naj je pripadal tudi opoziciji — na* ravnost otipal, da so zlobno tendenci* jozni, brez vsake realne podlage, cinič* ni. In vsak pošten človek se je vprašal. Čemu ta bes, čemu te infamije in brez* vestnosti v borbi, ako je stvar, za kate* ro se baje bori opozicija, v istini dobra, pravična in poštena? Prav to vprašanje je stavil dopisnik tržaškega »II Piccolo« —- »avtoritativni osebi iz opozicijonalnega tabora«, men* da je bil to dr. Trumbič, lahko pa je bil to tudi dr. Korošec. Dotična »avto* ritativnt oseba« je na to vprašanje dala pomemben odgovor in o tem odgovoru piše tržaška »Edinost*: »Dotična oseba je podala izjavo, ki je — če resnična — preznačilna ... podala je izj-ivo. ki se mora zdeti — oprostite, ne morem več drugače — odvratna in cinična. Menila je: »Boj proti Pašiču je dosegel parok* sizem (višek delirija), je postal mrzlU čen in vsako orožje dobro v tem boju.* <~- Oseba (ki je to izjavila), pač ne more razumeti, kako opozicija s takim pošto* panjem slabo služi ne le državi, marveč tudi svoji lastni stranki!« Torej v borbi proti Narodnemu blo* ku in proti Pašič*Pribičevičevi vladi je bilo opoziciji dobro vsako orožje, po* temtakem tudi nemoralno. In prav tega nemoralnega orožja se je najbolj poslu* zevala: klevete, laži, natolcevanj, podtikanj. Zato pa jo je tudi doletela za* služena kazen: Poraz na vsi črti/ Toda to še ni vsa kazen, glavna kazen šele pride. Politi Č i dogodki, zlasti na volilna kampanja, so pokazali da je li opozi* cija pravi rak * rana na sicer zdr^ trTesu nase Jugoslavije. Zato je treba to rak*rar.o odstraniti, izf gati. Treba bo na našem državnem telesu izvršiti ope* racijo, ki bo za vedno izključevala take tv~re - našem narodnem in državnem življenju, kakršne so bile naše doseda* nje opozicijonalne stranke. Razmeram primerna sprememba volilnega reda, državnim interesom služeč tiskovni in zborovalni zakon, evo to so sredstva, ki lahko zanesljivo onemogočijo stran* ke, katere so priglasile načelo, da je v borbi proti braniteljem narodnega in državnega edinstva dobro vsako orožje, vsako sredstvo! Torej zob za zob, toda ne z nemoralnimi sredstvi, marveč do* cela zakonitim potom 1 20. februarja. 1925. — Srbski odgovor dr. Korošca. I Dr. Korošec se je nedavno tega izrazil, da se boji, da bi se preko Srbije ne vrnila Azija v Evropo. Na to izjavo mu odgovarja beogradski »Balkan« in pravi: »Velečastiti jezuit Korošec Izraža bojazen, da se bo potom naše države vrnila Azija v Evropo. Pa bolje je, da se potom naše države vrne v Evropo Azija, zibelka svetopisemskega raja in krščanstva, nego da se potom gotovih pokrajin naše države pod zaščito Avstrije utihotapl na Balkan pop Korošec, obešajoč Srbe na vrbe.« — Razrešen) ministri. S kraljevim ukazom z dne 7. trn. so razrešeni svoje dolžnosti ministri na razpoloženju: Dr. Veko-slav K u k o v e c, Miloje Z. J o v a n o v ič, dr. Ante Trumbič, Rista K o J 1 £ dr. Laza M a r k o v i č, dr. Kosta Kumanti-d i, Miloje Jovanovič. Sn-<-"je M i 1 e-11 č, dr. 2a ko M i 1 a d 1 n o v ič, Osman V j I o v 1 č, dr. Ivo K r s t e 1 j, dr. Voja V e I j k o v i č, 2>ka R a f a j I o v i f> in Oer-viš O m e r o v i č. — Profesorji In strokovne šole, Na prošnjo ministrstva trgovine In 'ndustrije fe prosvetno ministrstvo dovoIM"». ''a Hhko vsi učitelji ljudskih In meSčanr.kih Jol, kakor tudi srednješolski profesorji poučilo v prostem času kot honorartv" r ^*~wri! na splošnih obrtnih, obrtno-trgevkih 'n dri-gih strokovnih Šolah. Namen te odredbe je Izpopolnitev strokovne rzobrjrer1 3 obrtniškega in treovekeca naraščaja. — Vpoko"*e-' ministrov na razpoloženja. S kraljevim ukazom so vpokojeni ministri na razpoloženju: AndrPa P ■» d o v I e\ Ljuba Jovanovle, Joca P. T o v a n o-v i č. Kosta T f -i o 11J e v I č. Pavle M a-r I n k o v i č. dr. Vel'zar J a n k o v i č. — »Jadranska Straža« na shl univerzi. Delegati «Jadranskc Srazc» na beogradski univerzi odpotuje!'* dan.^s zvečer v LJubljano, kjer nameraviio ustanoviti na naši univerzi »Jadranska Strato«, kakor so jo ustanovili nedav-.-» v SuboticI in Skoplju. — Ureditev gmotnega pVoSa'a novinarjev. Predsednik J isoslovenskega novinarskega udruženja Krešlmir Kovačlč je včeraj interveniral pri ministru za socijalno politiko Marku Gjurčiču za Izboljšanje so-cijalnega polažaja novinarjev ter ga zainteresiral za vsa vprašanja, ki se nanašajo na soclialno In gmotno ureditev novinarskega položaj?. M'n'ster Gjurlč:č je obljubil, da se s svoje strani najtoplejc zavzame za rešitev teh vprašanj, ker je prepričan, da ima država največje koristi od novinarstva, če je soclialno dobro podprto. Predsednika udruženj* Kovačiča je včeraj sprejel tudi ministrski predsednik. Predsednik je zaprosil vlado, da naj odobri v proračunu večjo svoto za pokojninski fond JNU. Kakor znano, je prosvetno ministrstvo nakazalo na podlagi proračuna temu fondu letos znesek 25MOÖ Din. Finančni minister dr. S t o j a d i n a v I č je dal zagotovila, da se vladin prispe^k za ta fond w\tna zviša v bodočem prornčunu. V r*»*«rovoru je g. P a s" I č Izrekel zelo značilne beseda o novinarjih. Dobesedno Je dejal: »Ce so novinarji gmotno dobro podprti, so lahko v veliko podporo državi fn narodu, ako niso za-steurani, ne morejo pomagati niti samim sebi.. — Promocija. Za d'>fcf»rta vssgn z.lra-vllstva je promoviral n-* Pun*jnu bo naša kočevska jugoslovenska žemljica lahka, težko prizadeti rodbini, posebno staršem, p* iskreno snžalie. — Prostovoljno gasilno dmš*~^ L«-verca priredi predpustno veselic* v prostorih g. J. Ogrina na LavercI v «lideljo dne 22. tm. Začetek veselice ob 3. uri popoldan. K oblin! udeležbi vabi odbor. 392 n — V pastirski koči na Dolu se je našel ščlpnlnik. Dobi M rrl Novak Fr., Prisojna ul. l/I. — Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja hči Slavka Dolničar. Franc Dolničar. mesar. 393/n — Velik požar v Sanskem mostu. Pred dnevi te izbruhnil velik požar v skladišču Sime Zuruviča v Sanskem mostu pri Pri-jedoru v Bosni. Zgorele so velikanske zaloge lesa In lesnih izdelkov, škoda znaša pol milijona Din — Strahovita osveta Cubosumne učiteljice. Tz Arandjelova v Srbiji poročajo o n navadnem ma^vanju tamošnje učite-Ijfce Jelene Pau ovfč. nad njeno mlajšo to-varlšlco Bojano Petrovič. Paunovieeva, ki je bila poročena, je MN silno ljubosumna na Petrovičevo in je imela že dalje časa namen, da se nad njo maščuje. Na da«n voM-tev le nahujskala več učencev, da so učiteljico pretepli. V torek 17. tm. je zvabila Pau-novičeva Petrovčičevo v svoje stanovanje, snela je nenadoma s stene puško ter jo namerila na nesrečno Bojano. Se predno se je ta zavedla je Pauuovičeva oddala nanjo tri strele. Bojana se je mrtvi zgrudila na tla. Obdukcija truola je pokazala, da je bila devojka še nedolžna In da je bil vsak sum Paunovičeve neutemeljen. Morilko so oblasti aretirale. — LJubavna tragedija ▼ Beogradu. Iz Beograda poročajo o novi ljubavri tragediji: Dijak Radivcj Petrovič In iMdulca prosvetnega ministrstva Radmila Mirko-vič sta se ljubila že Izza dijaških let in se pred Jtlrimi meseci poročila navzllctemu, da ie bil on brez službe. Toda med zakonci so nastala kmalu >'esoglasja In prepM so bili na dnevnem r^du. Pred dnevi sta se zopet sprla, nakar je Petrovič zapustil hi3o in v pismu, ki ga je naslovil na ženo, je javil samomor. V obupu je nato mlada žena popila precejšnjo količino solne kisline. S težkimi poškodbami *o jo prepeljali v' bolnico. O Petroviču ni dedu. mm Spalna boleze.i v Bosni. V okoliških vaseh Mostarja razsaja spalni bolezen. V nekaterih slLčajih so bolniki spali zaporedoma več dni skupaj. — Groboskrunsfvo. Pred dnevi ie v selu Kustilje v Banatu umrla hčerka boga« tega seljaka. Oče je priredil hčerki narav« nost kraljevski pogreb ter ji poleg teg« na prste nataknil več dragocenih prstanov, oko* li vratu pa ji je položil verižico iz samih cekinov. V noči po pogrebu s*a se sH^av?e z žigom in zna i ko (rdečo, modro ali (zlato) 99 L „kljud" traja kak^r 4 pari drugih, ako kupite l par. — Dobivajo se v prodajalnah. Iz Ljubljane. — Cesta na fužno železnico dob^a te dni na mestu, kjer se steka vanjo podaljšana Miklošičeva cesta, na visokem kande-labru električno ob!očnico. S tem stT sedaj oba dela ceste primerno razsvetljena. Treba bo pa za ostali det te ceste do Dunajske fn za oba stranska drevoreda postavit! Le eno tako elektr. obločnlco. Ime »Cesta a južno železnico« bo treba pač spremeniti, ker »južna železnica« v-č ne obstoia. — Odkrito živMen.e * Mar^t«. "Hk pred zaključkom lista je prispeli iz Londona sledeča brzojavka. '. enz^cijo d.ieva ,e tvoril včerajšnji napoveda-ni '-.estančK u-kajšnjih astrologov, na katerem je predavala Miss Athanarastha, hčerka znamenitega lnd!jskega astrologa, o življenju ia Marsu. °redavanje je bilo v zvezi s slikami, ki jih je na dosedaj nepojasnjen način priklicala v Izbočeno zrcalo. O aparatu čuva zaenkrat še strogo tajnost. Miss Athanarastha poleti v aeroplanu v petek v Evropo, kjer priredi še več predavanj. V torek dne 24. tm. nastopi tudi ob 20. v areni Narodnega doma kier priredi Mestna Orju-na L"'hljana, veliko pustno maškarado »0ri;3i:*alska noč«. 394/n — Akad. agr. klub iviiva« priredi da« nes ob JO. uri v dvorani Kmetijske družb« (Turjaški trg) predavanje dr. M. Preobdra-ženskega: »O ruski junaški pesmi«. Vabljeno vse cenjeno občinstva 397 n — Slovensko zdravniško društvo r LJubljani vabi na svoj tedenski seminar v petek, dne 20. febr. ob 6.—7. ure zvečer na kirurškem oddelku splošne bolnice. Predavanje: Demonstracije nekaj oto-laringolo-ških slučajev. Predava: primarij ušesnega odd splošne bolnice dr. Pogačnik. Odbor prosi za točnost. 377/n m* »V gorskem raju« je geslo, poj katerim prredi Narodna Čitalnica v Sp. ^!ŠM svojo dlltno maškerado v soboto dne 21. februarja cl. v dvorani pri Valja/cu. Razkošna dekoracija, bar, kabaret itd. sodclu-ir godba Scni.akobskega naprednega Iru-itva. Odbor. 374/n — Prosvetni odbor Sokola II. opozarja članstvo hi naraščaj na predavanje br. K Parzerja o »prosveti v Sokolstvuc, ki bo v nedeljo 22 tm. ob lL v I. d, razredu drž. realke. 395 n — Trlglavanlf Danes v petek dne 20. tm. ob 20. se vrši društveni sestanek v čitalnici J. n. a. d. »Jadran«. Program: Priprave za proslavo 50 letnice. Udeležba obvezna. 399 /n — RestavracPa Lloyd: V soboto zvečer domač ples. Glej oglas! — Kara m bol radi teme. Ker snoči električna obločnica pri Zidarjevi hiši na Dunajski cesti ni gorela, je bil tudi spodnji del Ceste na južno železnico v temi. Zato je nastal ob 20. zvečer pred policijsko stražnico Karambol med tramvajskim m nekim kmetskim vozom, ki je na tiru »omagal«. Ker se je tramvaj pravočasno ustavil, se ni nič hujšega pripetilo. deči slučaji: 2. marca^ Jakob Bezjak, uboj; Jakob Punčuh in Jakob Fras (tatvina); — 4. marca: Katarina DajČ. umor: 5. marca Karol Fartelj. tatvina. Razprava proti Žlah* tiču, ki je osumljen umora rodbine čevljarja Mi*la, se bo verjetno vršila šele v jesenskem zasedanju porote, ker preiskava proti njemv Se ni zaključena. —m Poskusen samomor. V četrtek sta se sprla zakonca I. in A. B. Žena je nato ia obupa izpila steklenico lizola. Nesrečnica je bila takoj prepeljana v bolnico, kjer so ji izprali Želodec ii je sedij že izven nevar» no« ti. Peri s „Samobelinom"! Iz Celja. Iz Maribora. Pomanjkanje vode v Mariboru. Po« manjkanje vode ▼ Mariboru je zadnje čase vsled že več mesecev trajajoče zimske suše zelo občutno. Črpalke mestnega vodovoda delujejo dan in noč, da dočrpajo zadostno množino vode. Ce v kratkem ne prične de* zevati, je kriza neizogibna. Zato mestni m a* gistrat opozarja prebivalstvo na skrajno šte« denje z vodo. Izdanih je bilo več odredb, in bodo osebe, ki se ne bi držale predpisov, občutno kaznovane. —m izročitev častne diplome generalu Maistru. V sredo je izročila deputacija m«« •ta Kamnik na čelu z županom dr. Rihar* dom K a r b o generalu Maistru diplomo o njegovem imenovanju sa častnega mesce* na Kamnika. Diploma je razstavljena pri tvrdki Šoštarič v Aleksandrovi ulici. —m Redek jubilej dela. Te dni je pra* snoval štiridosetletnico svojega dela g. Jo« sip Krašovec, pisarniški ravnatelj pri okrož* nem sodišču. Jubilant je te vedno čil in zdrav. $e n« mnogaja leta! — »Naša Straža«. Dne 18. t. m. je izšla »Nasa Straža«, ki bo izhajala odslej mesto »Strafe«. Odgovorni urednik je Janui Go* lec. Torej vendar eden, ki ga ne ščiti imu* ni te ta. «■■ete ßfariborsk0 porots. Pom I a dansko zasedanje mariborske porote se prične dne X marca t L Do sedaj so bili razpisani sle« —c Zglasltev mladenlčev rojstnih letnikov 1905, 1906 In 1907. Mestni magistrai celjsk? objavlja razglas, v katerem opozarja na podlagi dopisa Komande vojnega okrožja v Celju, da se vsi v mestu Celju bivajoči mladeniči rojstnih letnikov 1905, 1906 m 19)7 brez razlike na pristojnost osebno zglasiio radi vpisa v naborni seznam pri vojaškem oddelku mestnega magistrata celjskega I. nadstropje od 16. februarja do vključno 26. februarja ti. med uradnimi urami, t. j. od 9. do 12. ure dopoldne. Seboj je prinesti potrebne dokumente, ki rh navaja tozadevni razglas. —c Vreme se je po zadnjih skoro spomladanskih dneh spremenilo. Postalo je hladno in deževno. Vsled toplih zadnjih dni je pri nas pričelo že poganjati grmičevje na solnčnlh mestih in je ponekod opaziti že napol razvite liste Tudi zvončki in troben-tice so v polnem cvetju. Turistika in šport. — Concordia, Zagreb : Prlmorfe. Nedeljska tekma obeta z ozirom na priznano prvorazredno kvaliteto Zagrebčanov lep športni užitek. Za to nam garantirajo tudi fntemacijonalci Pažur, Paškvan in znanu Hajdukovca (Split) Benčič In 3onačič. Tekma se vrši na igrišču Primorja. Dunajska cesta, ter prične ob 15. Predprodaia vstopnic (10% popust) v trafiki Sever, Šelenbur-gova ulica. 396/h — T. K. »Skala* občni zbor se vrši v ponedeljek 23. feLruarja ob osmih zvečer v salonu »Pri Levu«. — Odbor. 398/n Opozarjamo na Maškarado v Kranju t soboto 21. t. m. Slabi izgledi svetega leta. Poročila iz Rima pričajo, da doživi letoŽH nje sveto leto fijasko. Ves Rim je bil na nogah, vršile so se obsežne priprave za spre* jem romarjev, hoteli, kavarne in trgovine so določile temu primerne cene, toda čas hiti, drugi mesec svetega leta se bliža koncu, tujcev pa ni. Časopisi, ki so jih dali špekuj lanti tiskati nalašč za sveto leto, leže nedotaknjeni. Vatikan je računal, da prispe v Rim iz Nemčije 70 posebnih vlakov, iz Av* stri je 12, iz Poljske 15. iz Češkoslovaške 12, iz Švice 2 in iz Danske 1. Četudi bi se to pri^ čakovanje izpolnilo, bi stvar ne bila tako strašna, ker se naval romarjev deli na vse leto. Ali doslej motri Rim izglede svetega leta zelo skeptično, zakaj letošnje sveto leto se v življenju Rima še daleč ne pozna tako, kakor je bilo pričakovati. V kiosku, ki bo ga postavili za romarje na velikem kolodvoru Termini, se dolgočasijo uradniki brez dela. Rimski tisk sodi o mlačnosti katoliškega sveta sveta različno. Res je, da je mnogo zakrivila politična situacija, ki ob novem letu ni bila posebno sijajna, mnogo je pa kriva tudi draginja. Rim slove kot najdražje mesto sveta, toda po krivici. Tujec iz bolj* Sih krogov, ki se nastani v hotelu »Eksceb sior«, potrebuje dnevno najmanj 300 do 400 lir. Zato se pa lahko v navadni gostilni tako dobro in do sitega najeste za 3 ali 4 lire, kakor nikjer drugje na svetu. Ce moremo sploh govoriti o draginji v Rimu, so Rim* ljani sami krivi. V mestu vlada namreč nc^ kaka draginjska psihoza, od katere živi en del tiska v lovu za senzacije, drugi pa iz političnih nagibov. V resnici draginja živ* Ijenskih potrebščin v Rimu razmeroma ni večja, nego v drugih mestih, kjer je pomiinj* kanje živil. Med glavne razloge, da romarji ne pose^ čajo Rima v tako velikem številu kakor sta računala Vatikan in špekulacija, je v tem, da Čutijo oni krogi, ki pridejo največ v po* štev, pomanjkanje denarja. Romarja z Du* na ja stane n. pr. pot v Rim najmanj 3 mili* jone kron, kar je za navadnega Zemljana previsoka postavka. Nedvomno se spnmUdi število romarjev pomnoži, vendar je pa iz* kij učeno, da bi prišli rimski trgovci in gc< stilničarji na svoj račun. So se pač preveč zanašali pa fanatizem katoliškega sveta, ko so pripravili globoke žepe in blagajne, na jih napolnijo na račun verskega čuta. Vsega sc ljudje naveličajo in tako je rudi z romanjem v Rim. • Kriza v angleški det. stranki. »Evcning Standard« naglasa, da se bliža delavska stranka glede vodstva težki krizi. Desno krilo, katero tvorijo voditelj! strokovnih organizacij, nI zadovoljno z dosedanjo nespretno politiko Macdonaldovo, levo krilo, kateremu pripadajo po večini komunisti, pa zahteva, da se vodstvo stranke izroči radikalnejšim delavskim voditeljem iz Škotske, ki naj začno razredni boj z vso doslednostjo. Macdonald v to ne privoli. • Neresnične vesti o begu baronice Reitzes. Poročali smo o senzacionalnem begu baronice Reftzs, soproge znanega dunajskega finančnika. Kakor poročajo dunajski listi vest o begu baronice ne odgovarja resnici In se bo ga. Reitzes verjetno le te dni vrnila na Dunaj. Da bi baronica ubežala s tajnikom svojega soproga sploh ne odgovarja resnici, ker baron ni imel nikake^a tajnika. Izgovor je dober, če ga pes na ff« An prinese —* nravi nai pregovor. *t?art 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 21 februarja 1925. Gospodarstvo. Krediti Narodne banke. Dne 31. decembra 1924 je bilo pri cen* trali Narodne banke m njenih podružnic odobrenega rednega kredita 1.103,197.000 Di» in sicer: satftf fcroke Stevfle tvrdk odabren trrert't I-Vnti5ft te Beograd 704 413.104.200 350,004.000 Banja lirka 23 4.537.000 5,437.000 Bitolj 30 1,772.000 1.772.000 Varaždin 33 18,097.000 22.572.000 VeL Bečkerek 57 7.843300 12,593.000 Vršac 64 15.261300 16,361300 Zagreb 62 284.102300 279.102 500 Ljubljana 132 82.507300 88,357300 Maribor 62 34,316.000 41,666.000 Moatar 47 15,692.000 11,717.000 Na 322 34.244.300 34.244.300 Novi Sad 20 16,466300 25391500 Osijek 36 17.266300 39.556.500 Paočevo 54 20327.750 20.777.750 Sarajevo 59 50,395300 50,620300 Skoplje 528 50.388.250 40,888.250 Split 48 14,050.000 19,350.000 Subotica 45 13.465.500 19,915 500 Cetinje " 259 13.779300 13.779300 Sabae 84 8,440.000 8.890.000 Skupaj . , 2759 1.103,197.000 1.110,197.000 Od teb rednih kreditv v znesku dinar« Jev 1,103,197.000 odpade na trgovske tvrdke, k! se pečajo r izvorom 63,866.250 Din, na trgovske tvrdke, ki se pečajo z uvozom 101350.850, na industrijalce in industrijama podjetja 230,968300, na obrtnike in mato domačo industrijo 10374.400, denarne za* vode 6)6.900.750, s oljedelske zadruge 93 mi* Kjonov, na ostala podjetja in ustanove 80 milijonov 336.250. Stanje sezonskih kreditov je znašala 31. decembra 179.277.000 Din, tc« kom 1924. leta pa je bilo odobreno 254 mi* Hjonov 694.000; skupaj torej 433 971.000 Din. V letu 1924. je bito ukinjenih radi izteklega roka 188,099300 Dir. SHnje sezonskih kre* d!*ov je -našalo 31. decembra 1924 — 246 milijonov 871.500 Din. Rednega kredita je rklnila N- -dna uanka L 192 - 178.356.100 | dinarjev, znižala 71 za 46.8S9 000 Din. • —g Padanje cen banatskega žita. Iz Ba-nata poročajo, da so začele cene na žitnem trgu padati. Pšenica se prodaja po 400—420 Dm, koruza po 180—190, jaica po 0.75 para. —g PrafiČl so se pocenili. V četrtek Je bilo na zagrebškem sejmo mnogo pita-nfh prašičev. Povoraševanie je bilo slabo. Cene so zopet padle. Prodajali so prašičke do 1 leta žive vage kg 10—12 50 (prejšnjo sredo 12—13), nad 1 leto 15—18 50 (zadnjo sredo 16—18), ne^itani or?šič! 13—15 (zadnjo sredo 13—16), p'tani pr^Ič! 16—18 (16.50—18 25), zaklani do-rači 18—21 (18 50 21.50), zaklani sremski 21—23 (21—23.50) kilogram. —g 10 urni delavnTs v Novem Sadu. Gremlj novosad*kih trgovcev je sklenil odpraviti 8umi tn uvesti 10 urni delavnik. Trgovski nameščenci še niso reagirali na ta sklep. —r Stan'e posevov v januar:h. Splošno stanje ozlmlne je v državi srednje. Nad srednjim je stanje v bUoljski, skepsko-vranjski, kruševaški, moravski, beograd-skl, tuzlanski, vrbaškl, bihašk!, ljubl:anski in mariborski oblasti. Slabo kaže ozimina v Somadijsk!, podimavski in oslješkl oblasti. Vreme je bflo večinoma toplo, suho, ponekod neznaten mraz. Pomanjkanje vlage se pozna v dubrovniški splitski, zetski, mo-starski, sremski in zagrebški oblasti. Poljske miši so napravile znatno škodo v beo-zradski, zagrebški, vrbaški, primorsko-kra-jfški, ljubljanski in mariborski oVasti. Zdravje fa prehrana Živine je v državi splošno dobr*. Svinjska kuga se je pojavila v dubrovniški oblasti. —g Proda?a starega maferfjafa. kovin, karbidnih kant, gumbrvih cevi, stekla itd.) se bo vršila dne 10. marca ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitadie: Dne 11. amrca ti. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materiala za gornji ustroj (tračnice, spojnice, vl'akl Itd.); pri upravi državnih monopolov v Beogradu g'ede dobave 20.000 ton morske soli. — Dne 14. marca ti. pri direkciij državnih železnic v .Sarajevu glede dobave obročnega železa; pri direkciji državnih Žele7n;c v Subotfd glede dobave razirh svetiljk. piščalk Itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pfsarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Dobave. DirekcPa državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 22. febrmrja il. ponudbe glede dobave gonilnega jermena: direkcija državnega rudnika v Drezi pa do 10. marca ti. glede dobave lopat. Vršle Ne bodo naslednje ofertalne Bcftäcije: Dne 9. marca ti. pri direkciji pomorskog saobrnčo-Ja v SpMtu glede dobave zirrsMh plaš^ev. — Dne 10. marca ti. pri irte^dnrHrri Dravske divlzijske oblasti v Ljubljani glede dobave 4037 ton premoga. - Dne 12. marca ti. pri avtokomnndi 11. arrrijsko oblasti v Sarajevu glede dobave gumijev za avtomobile; pri ravnateljstvu državnHi železnic v Sarajevu glede dobave okroglega železa — Dne 13. marca ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Farajevu glede dobave raznega železa. — Predmetni o***asi z nn-tančncri^i podatki so v p;s:»,-r,i trgovske In obrtniške zbo-nice v Ljubljani interesentom na vpog1"''. — Dobsve. Direkcij? držnvnlh rudnik* v Brezi sprejema do 10. marcn t. 1 ponudbe glede dobave električnem sr^ja za vrtanje, 2 jermrnic in 8 Clvbnrn-klJ čcv. — Vršile se bodo naslednjo ofertalne li itaci-je: Dne 9. marca t. I. pri direkciji državnih Železnic v Sarajevu dede dbavc barv In potrebščin za b.trvrnje. — Dne 10. mrrci t. 1. pri odclenju za tmrmrleo v Zemunu g'ede dobave 4000 ton angleškega premoga; pri upravi državnih monopclov v Beogradu glede dobave spccia'ni^ nožev; pri direkciji državnih žclcz-iic v Snrrj^vu glede dnbave razneia železa ter glede dobave Jekla za peresa. — Dne 11. marca t. I. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede d~bave Griff in - koles; nri direkciji državnih železne v Sarajevu gVde dobave kvadratnega železa; pri oddclenfa za mornarico v Zemunu jr^ede d^ave 5\000 por-cii mesnih konzerv (grlaS) — Predmetni og'asi z na'ancncHmi podatki so v pisnrni trgovske in obrtniške zbornUc v Ljubljani Interesentom na vpogled. To in ono. Verske sekte v Jugoslaviji. Nazarencl. adventisti in ntetedistt. Prosvetni minister ie izdal naredbo, na podlagi katere imajo policijske oolasti ukiniti delovanje nazarencev In adventistov, njih zavode zapreti In ag'tatorie izročiti sodišču. Prosvetno ministrstvo ie bilo prisiljeno k tej drakonični odredbi, ker je Število nazarencev In advcntlstov v Jugoslaviji stalno naraščalo. Zlasti mnogo privržencev obeh sekt ie v Vojvodini, pojavljajo pa se nazarenci in adventisti tudi v Srbiji. V okolici Obrervovca je cela ndventistična kolonija in v Arandjelovcu imaio ce'o svojo cerkev. Nazarencl in adventisti v Beogradu, so prisodi predvsem Iz Srema in Vojvodine; njih število znaša prilližno 50.000 oseb. Poleg obeh Imenovanih sekt pa obstoja v okolici Strum'ce organt7^»ciia metodi-stov, ki jo vodita dva angleška svečenika. S spretno propagando sta znala odvrniti veČino seljaškega prebivalstva m celo del Inteligence od sr^sko-pravosT^vnc v-^re 'n ga pridobiti za nauk2 metocTstov. V Stru-mlcl imajo metodistl tri cerkve. Vpliv rre-rodistov je naravnost ogromen, kajti meto-distični svečerlki opravljajo vse cerkvene ceremonije brezplačno In polet tega med prebrvn!stvo razdeljujejo oblaČTa Cel^ ži-v?Ž In čevlje preierra prebivalstvo. Oblasti so napram početju metodistov brez moči in tako se nauk metodistov bolj in bolj Širi po Srbiji. Karakteristično za naglo razs'rjTn.te sektarstva je sledeč slučaj: Pred nekaj dnevi je prejelo prosvetno minTstrstvo od se> Tjaka Mladcna Protlča Iz Ouče pismo, v kater-m veli, da se je pod vp'ivom nekega dr. Biseroviča preprčnl, da srbsko-pravo-slnvna vera nI prava. O tem se je prepričal tudi, ko je čital »Zgodovino srpskiga naroda«, delo Stanoie Stanojeviča, ki v knjigi navaja, da je bilo krščanstvo Srbom vsiljeno. Zato je sklenil, da s svo'o celo rodbino Izstopi iz srbsko-pravoslavne cerkve. Da se pa obvaruic skušnjav srbskih svečenikov, je prlicno profil 73 dovoljenje nn?n;c orožja In je to tudi dobil. I"» rato pravi Protič: »S puško bom sedaj streli' prvega pona. ki bo preston'1 prag noje hišo. S ti-m opom:nom odklanjam sako odgovornost za eventua'ne posledice »n smafnm za odgovornera Vas gospod «irfnf-ster. Jez krščanstva n'sem snrcjel irosto-voljno. Ko sem še v materinem aaročru, o prišM voj?čaki K-IstovI ?n so '»osto^ali menoj. k?kor so ^otf': « Pi«mo e ]>odpisal tii^i dr Plserov'c. Oblasti sedaj zanima, kdo se skriva ood tem psevdonimom. človek - opica. no ter Je kopal na dotlČnem mestu dalje, 60 metrov pod zemljo je naletel na lobanjo doslej neznanega bitja. Proiesor smatra, da je s to lobanjo slednjič zapolnjena praznina med pra-pračlovekom In najbolj razvito opico Lobanja sicer ni človeška, toda njene karakteristične poteze kažejo neprimerno večji umstvenl razvoj kakor pri gorl'i aH šimpanzu. Zdi se. da to ni lobanja človekti podoo^e opice, nego opici podobnega človeka. Bržkone Je živci ta na učni Adan (vera ima svojega Adame) v pllocc-novl ali celo v miocenovi peri.odi. Lobanja predstavlja ostanek ž valskega tipa, kakr-?r;e£a doslej raravnslovci še niso poznali. Tip, od katerega izvirajo vse človcšlte rase, je že davno izgJnil Prof. Dark misli, da je na onem kraj k?er so našTi zanimivo lo'~:an:ot še mnogo predHstoricn'h kosti in drugih ostankov. Nadal'cval bo svojo akcijo, ker je prepričan, dn preseneti javnost z novimi senzacijami. Človeku podobno hiHe, o keterem se da točno sklepati po najdeni lobanj;, ie na-zval »Piteciis africenus austrnl'«. Ta »Pi-tecTs« naj ti bfl torej pravi cčc človeškega rodu. 0 možitvi. Blizu KaostTdta so našli te dni globoko v zemlji čudno lobanjo, ki je zbudila v znanstvenih krogih splošno zanimanje. Lo-banta nI niti človeška, niti opičja, nego predstavlja nekai srednjega med človekom in opico. Z na učnega sta^šča pomc-rl ta rVoonlna ogromni us^eb, ker je dosežen ciM po katerem so učenjaki zaman hrepeneli že od Lamarqveovih In Dorwi-nov;h časov. Loban'o je našel profesor Dark. N:e-govl nčoncl s> mu prinesli nekera dne lobanjo opice, ki so jo našli bÜzn jezera Tonga. Dark se je začel zanimati za to izkopni- Večina d?T let hrepeni po zakonskem jarmi», ne da bi pomirlile, kaj je prav za prav bistvo z-ikona in kakšne dolžnosti jim nalaga pozneje kot ženam in materam. D"* kleta imajo pred očmi z malimi izjemami samo zunanjo plat tega važnega koraka v življenju. Mari' atero d^kle ie ponosno, ^e govore o nji, da se je omožila v mladih le« tih, da je g-^spa doktorjeva ali profesorjeva. Tudi ccr!:vcne ceremonije pri poro'i in svatba je važna zunanja okolnost, ki sili d Meta v za'Tons'ci jarem. Red'ca so deH-ta, ki bi se vprašale pred omožitvijo, da*'i ho? čejo zvezati svoje življenje samo z dotičnim moškim in zakaj. da*li hočejo nositi vse do# bre in slabe posledice in biti skrbne, vestne tn potrpežljive p^mo^nice možem na njihovi življcnski poti, da-li hočejo res zavedno iz« p(^Inievali vse dolžnosti, ki izvirajo iz za* Ionske zveze. Ce de^kle os ta vprašanja ne more odgovoriti točno, na i se ne moži, ker ne bo srečno v zakonu. S?vcda je mogoča ločitev teda ločena žena ni ne krop ne vo* limi iziemami zaidejo take ženske na kriva pota. Id-al «Moveka nora biti življenjska harmoriia. Ali more biti arcČna mati, ki ne more da*:i svojemu detetu one toplote do* ma*~ga ^öniis'a, brez katere si ne moremo misliti 7H-avega in d^bro vzgojenega nara« š^ata? Ali je srečna ona mati, ki mora gle* dafi. kako odseva iz nedolžnih detskih oči očitek pren:rov med očetom in materjo? Ta« ko dete obžabije trenotek. ko se je rodilo. I Samo nožrtvovalna lj"bezen, iz katere sledi čut odgovornosti, lahko opraviči rojstvo no* vega živi jen ia. Spraviti na svet nedolžno bitje in rar»a!jevati pot hladnega egoizma, je veli1- zločin. Od trenotk«. ko se rodi novo življenje, j* tre^a posvetiti vse fizične in umstvene sile mlademu bitju. Osebni interesi se mo* raio ukloniti višiim, skupnim rodbinskim interesom. Cc p-imerjamo današnje matere z nekdanjimi, vidimo kolosalno razliko. Kje eo ostc'a ena plemenita materina srca. kje vseohsrf»n'o"a ljubezen in požrtvovalna skrb za deco? Naše in naših prednikov matere niso poznale osebne koristi in komcduosti na račun nedolžnih m'adlh bitij ali celo clo» veškega rodu, ka';or sc dogaja djn za dnem v današnjem svetu, kjer vidimo fizično in duševno zdrave ž:i-^ke, ki nojejo imeti otrok zgolj iz komoditete. Več s'ca in Ij u bežni, več razumevanja je treba imeti za naraščaj, brez katerega t':di ns'a družba nr more biti srečna. So sicer slučaji, ko j? I0T1* tcv zakona res neizogibna in ko je treba dati prednost pred doma"i*n ognjUčem in rodbinskim živipnjem polnim prepirov in n?zadovcljsiva. Tcda če bo man lahkotni« sclnih za'conrv, bo trdi manj JoCitcv. Za'.on rA zauava. Kdor čuti, da sc n- more odre Ti navadam in načinu sams'icfa živi jen ia, kdor ni spesob ^p žrtvovati os bn^ koristi rod« b:ni, naj nil.ar *-c spravlja dri-g.ä4 v nc' srečo. Urpcli mncslnvenskena zdravniki Kakor poroča »rseMenik«, g'as'To jugo-slovenskih izseliencev, ki izhafa v Zagonu je dr. Ranko Kovjanič, zdravnik v Vrni;cnh v Srbiji iznašel zdravilo proti malnri i. Dr. Kovjan'c pripoveduje o svoji metodi zdravljenja sledeče: Kakor znano p-cna"ajo malarijo postne vrste komarji. Komar, ki piči za malarU rijo obolelega bolnika, vsesa -""esovo kri In jo prenese na zdravega človeka ter ga okuži. Kal malarije se dalje ^azvija v človeški krvi In se dokler jc Še mlada ter še nima spola imenuje šizonta, kasneje pa se razvile v moško in žensko ganWo. Na šl-zonte kinin popolnoma sigurno deluje In i ozdravlja pred malarijo, če se pa Iz najsl- ' bo kakršnegakoli vzroka šizonte razvijejo v gamete, se upro klninu, ki jih ne more več j it iti ;n tedaj vidimo težke ob'ike kronične rralarlje. katero je zelo težko ozdraviti. Traja zelo dolgo in se kapricijozno vedno I znova pojavlja. Dr. Kovjanič je na podlagi svojega glo« i bokega znanja in ostrega opazovanja zapa-I zli vzročno zvezo kemijskega stanja krvi in : pojave pri napadu malarije Uvidel je, da se napad skoraj izključno in edino takrat pojavlja, kadar postane kri a!kal*r-men'i — g« rmoni. se ma povrne zdravje, moč in ve-neffe d » dela. (Pr f. Broin-S^kur. Uuize, K-,rno, S'aj-nili, Vo onov in dr.> .Kale! uid* D. Kaler ičerko, naravni fizološkl ekstr*»ktl iz Vez m ad h živai vsebu-je»o formen o — uormone v akt vnem in nH?premer»je-rem btanfn. Det jlno H c-ra*uro z zdravniškimi oce-na^nl pošlje brezplačno Ni!oS Karlovi1. Bto-rad, Pop Ufcba br. 1 Lit. S 2. Kal fluid se ] rodaja v lekarnah H drogcrijah. 514 , Plačilni natakar se sprejme — v kavarni •Leon« — takoj. 515 Hotel »Tratnik« sprejme abonente na do* bro. izdatno hrano po 25 in 20 Din dnevno. 439 Suhe gobe radnje jesenske rasti — 500 kg — po kakovosti, prima. oferira — Marica Cek. Dobrčpolje. 443 Strojno pleten'e Pred Škofijo III. — Prevzema v delo vFakovrst* nc nogavice, kakor t"di podpletanjc. Cene solid* ne! 14/L Redko priliko postranskega zaslužka mi* dimo osebam vsakega stann. — Potii'dbe. fcate« rira je predložiti Din 10 v zram^ah za navodilo in vzore — stirejema i?p-ava »Slov. K^aroda« pod »S!g :ren uspeh/480«. p-r%r*a se v K^an'", Kokriško predmestje 41, h:ŠJL s trgovskim lokalom in vrtom na najholj prometnem kraju nasproti 5odišča in pošte. ■— Poni'dbc je nas sloviti na upravo »Slov. Narodat pod »Dom v Kranju/503«. Proda se več mask Tržaška cesta 11, IL nadf stropje. 51Q Prodamo motor 18 HP za na surovo olje s stružnico za železo ter vrtalni stroi na pogr^ —■ Ogledi se- Cesta na Rož* nik 29. od 9.—11. in od 2.-4. ure. 477 Risar za izvrševanje stavbnih, ozi-^ma stroinih načrtov — išče zaposlenja. — Na» s'ov pove uprava »Sl^v. Naroda«. 501 Cenitve industrijskih, obrtnih fn drupih podjetij prevzame po lastnih strokovnjakih ter oddaja dotična mnenja (ekspozeje). — Gospo* dorska picarna. družba z o. z. v Li"Mjani, Wolfo* va ulica l/H. 31,L »Gon«, nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zasture* lcmu (kroničnemu) tri* perju ter vnetiu mehur« ja Za popolno ozdrav» ljcnje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodi'om stane 45 iJn — Proizva* ja in po pošti razpošilja t»'di na zdravniški pred* pis lekarna Pcnič, Zaire« prešič. Hrvatska. 99/T t Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovan*a vlog, nafcm In nroda'a vsaVn- vrstnih vrednostnih panriev. deviz in valut. brtr/na n rnč;h. nredu m« in krediti vsake vrste, eskom^i in »nk S'i me» 'C ter naka/jla v in- in inoTemstvo. ^afe-d n ^its itd. iti. -———————-_j Brtntair^e: KmaiMHiVeaa • Te'r'o-» *\ W 54^. 8»5 jg 8^5 ^ lastnina ia »Naxodoe tiftkanifr 2881