130. številka. Ljubljana, v soboto 9. junija. XXVII. leto, 1894.
SLOMŠKI Mul
'■haj a vsak dan avečer, izimfti nedelje in praznik«, ter velja po polti prejeman za tvitr o-ogernk e dežela za ne leto IS gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeo meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnin« znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če «c oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresuem trgu st. 12. U pravni itvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Odsvit slovenske koalicije.
Državni zbor je sklenjen in koalicija počiva. Ko bi ne bilo čuvajev javnega mnenja, kateri jej lahko vsak hip obude* slabo vest, imela bi sladek počitek. Ali celi narodi ne hj.o, nikdar ne zatisnejo oftij. Ti avstrijski narodi se bodo uprav sedaj oglašali proti koaliciji, uprav sedai zato, ker so jo spoznali po njenih sadovih. Kar je obećala pri svojem rojstvu, nič tega ni izpolnila, a kar je doaedaj storila, to bode imelo le slabe nasledke. Iti čudo bi b lo, to bi bdo ali če bode kedaj drugače. Kjer je toliko dijametralno nasprotuih načel in interesov, kakor v koaliciji, tam se ne pride naprej, in kjer ■e načela tako lahko žrtvujejo jednodnevnim uspehom, kakor v isti koaliciji, tam je joj za blugo-noBue temeljite reforme. Zato pa, uboga Avstrija, Ce jo vodi taka koalicija, ubogi njeni narodi! Tega se bomo Se večkrat spominjali, vzlasti mi Slovenci. In, da nas prav gobovo za bližnjo prihodnjost ne sapusti ta spomin, za to je poskrbela v zadnjem trenutku, prav „vor der Thorsperre", slovenska koalicija Klun Šuklje, koalicija, dejali bi, v orehovi lupini! O tem pa moramo daneB nekoliko izprego-▼oriti.
Jedno, kar je tudi koalicija uvidela, da se nič več odlašati ne da, je reforma kazenskega prava ter reforma civilno-pravdnega reda. Načrt novega kazenskega zakonika je padel kakor zrel sad koaliciji v naročje, kajti permanentni odsek ga je bil še pred njenim postankom že lansko poletje do konca pretresel in s ponoHoru lahko poudarjamo, da je bil slovenski poslanec dr. Ferjančič, kot odsekov član in celo poročevalec za prestopke, pri tem izredno delaven, tako da bode naš majhen narod lahko vedno z zadoščenjem kazal na bvoj deltž pri tej, za nafto državo velevažni reformi. Nov kazenski zakonik je pa zato še posebe potrebnu, ker je pogoj in podlaga za rt formo civilno-pravdnega reda, ka tere željno pričakuje Avstrija že celih sto let. Će namreč hočemo sedaj konečno dobiti civilno postopanje, s katerim se bodo ustno, torej brzo reševale pravdne stvari, ne da bi bilo treba sodniško o-u>bjo pomnožiti in zato proračun obremeniti, tedaj jc treba odvzeti sodnim dvorom tisto kazenske stvari, katere ■e pukoto  z menj nego šest meneči.   Po novem
LISTEK.
Koncert »Glasbene Matice".
V Ljubljani, did 9. junija.
,£ttu Brute!" Tako bi bil zaklical predvčerajšnjem marsikateremu izmej onih mnozih, katerih navzlic najlepšim vabilom in mikavnemu vzporedu koncerta, vender le ni bilo v redutni dvorani. Mnogo je bito pozvanih, a le malo izvoljenih, kateri ho niso prestrašili in zbali eventuvalne parne kopeli, kakeršno smo že uekaterekrati ob poletnem času uživali grntia v redutni dvorani kot primeček glasbenim už>tkom, ki nam jib je podajala naša vrla „Glasbena Matica". Prav žal pa je lahko vsem, ki so se odlikovali po svoji nenavzočnosti, kajti zamudili bo res izreden glasbeni užitek, ki je bil že vreden malo potil in požrtvovalnosti. Vzpored je obsezal 10 točk, razun dveh vse nove, in sicer 3 mešane in 3 moške zbore s samospevi za tenor in bariton, 2 točki za vijolino io dve operni ariji za bariton. Bil je torej bogat, skoro bi rekli prebogat za dane razmere.
Kako stopnjo dovršenosti je dosegel pevski
civilnem procesu postanejo sodni dvori prve instasce apelna sodišča nad okrajnimi sodišči za vse pravne stvari pod 1000 gld., to je za 94 odstotkov vseh pravd. Takšna je zveza mej načrtom novega kazenskega zakonika in mej načrtom novega civilno-pravdnega reda. Predsednik poslanske zbornice je sedaj na konci zasedanja izjavil, da koj na jeBea pride v parlamentarni pretres kazenski zakonik, a kmalu za ujim tudi novi civilni proces. Zato pa se je tudi določilo, da poseben permanentni odsek vzame takoj načrt civilno-pravdnega reda v roke. Ta odsek je Bedaj pri delu in imel je v tem tednu že več soj.
Pravniku in nepravniku je pa jasno, da ta permanentni odsek je prav tako važen, kakor je bil odsek za kazenski zakon. Treba je zanj izbornih juridičnih močij in to v prvi vrsti takih juriatov, ki iz mnogoletne prakse poznajo sedanji civilno-pravdni red ter živo čutijo vse obile njegove, očite in skrite napake, ker le taki mogo presoditi, kakšno bodi novo postopanje, da bode ustrezalo vsakdanjim potrebam raznovistnega pravdanja. Io ne samo vedeti, marveč tudi razjasniti mora znati s točno in čvrsto besedo pota pravde tist, kdor hoče imeti kaj veljave in hoče kaj koristiti v rečenem odseku. Pa še neka*, kar je posebno važno za nas Slovence kot takel Znano je, da polovica naSeei narodno-pobtic-nega boja izvira uprav iz postopanja naših sodnih oblastev v jeziaovnem oziru. Načrt novega civilno-pravdnega reda pa nima nikake določbe glede rabe jezika pravdnih strank. Na ta nevarni nedostatek se je z bistro besedo opozarjalo Že januvarja meseca na glavni skupščini našega društva „Pravnika". Popraviti ga bode moral, določiti bode moral jezikovne pravice šele sedaj zborujoči permanentni odsek. Ali tu ne vidimo, kaj je vse zavisno od tega, kdo nas baš v tem odseku zastopa, ali ne čutimo, kakšnega moža potrebujemo za obrambo naših pravic nasproti tako močnim in lokavim sovražnikom našega jezika?
Toda vsi ti stvarni razlogi in nujni oziri niso slovenskih koaliraincev prav čislo nič brigali. Oni so v ta odsek poslali najmanj sposobnega: — gospoda Antona pl. Olobočnika. Osupli so bili slovenski pravniki, ko so čitali to ime med odsekovimi člani, ker oni najbolje vedo, koliko specijalnega znanja iu specijalne praktične izkušenosti je treba pri posvetovanji civilno pravduega
/bor nGlatibene Matice" pod neumornim vodstvom konceitnega mojstra gopp. M. H u b a d a, je znano. Vsakikrat, ko zopet nastopi mešani ali moški zbor, nas iznenadi z novimi fiaostmi v prednašanji in v frazovanji, ki ho nam dokaz, da vodja in člani zbora z zares umetniško resnostjo in vztrajnostjo vrfie svoj posel. Tako preciznost more udahniti le mojster v Bvoji stroki, a treba je, da ga podpira navdušenje in požrtvovalnost pevk in pevcev. Pri tacih prilikah še le vidimo, koliko smo napredovali v Ljubljani zadnja leta v stroki koncertnega petja.
Ljuba stara znanca sta nam bila mešana zbora „Ljub'ca povej, povej", šesteroglasen ia „Škrjanček poje, žvrgoli", peteroglasen mešan zbor, katera je tako divno harmonizoval sam goBp. H u b a d ; drugi moral bo je ponavljati na splošnjo željo. Istotako smo z veseljem čuli Frjrsterjev znani čvetero-spev „Njega ni", ki se je v tem koncertu prvikrat pel v celem zboru. Izmej mnogih kompozicij vrlega našega Foersterja je gotovo ta jedna najkras-nejših, sicer ne prelahko dostopna, a v lepoti melodije, v poeziji teksta in v duhovitosti rauzikališke koncepcije velike in trajne vrednosti. Skladba je tudi v sboru dosegla popoln uspeh ne samo vsled
reda, in ker na drugi strani poznajo gospoda pl Globočnika od blizu, da mož ne premore ni jednega ni druzega. Osupel pa mora biti po tem, kar smo zgoraj povedali, tudi vsak razsodni Slovenec, če pomisli, da je prevažna in pretežavsa naloga, zastopati z vso zgovornostjo slovensko uradov anje v rečenem odseku, prepuščena tistemu gospodu pl. Globočniku, kateri seJaj že nad tri leta v poslanski zbornici — molči kot zid, istemu gosp. pl. Globočniku, čigar narava je znana, da bo rajši — »krije pod klop, če bi bilo treba javno govoriti! Pa, dasi so ti bistveni nedostatki imenovanega poslanca slovenskim koalirancem najbolje znani, vender bo tako ukrenili in ne drugače. Mi ne vemo, naj se li bolj čudimo predrznosti slovenskih koalirancev, s katero so se v tem slučaji igrali z najvitaloejšimi interesi našega naroda, ali pa žalostnemu pogumu gospoda pl Globočnika, s katerim je prevzel ulogo zajca pri bobnu. Ta mož je s tem pokazal, da ne zasluži nobenega pardona več. Mi Brno ga dosedaj skozi prste gledali, ker nam je neposredno in posredno zatrjeval, kako željno pričakuje trenotka, da se reši poslanstva, katero se mu je tako proti njegovi volji naložilo, — ker nam je celo obečal, da bode mandat odložil, če ga neko gotovo dobo pri miru p u b t i m o. Ia čeprav je ta termin že davno potekel, gospod pl. Globočnik pa ni mož-beseda ostal, ni odložil mandata, smo mu mi vender še nadalje prizanašali iz usmiljenja, ker smo videli, da vsaj posebno škode ne dela, če le nič koristi ni od njegovega poslanstva, in ker smo videli, da se pa drugi poslanci namestu njega potezajo za vprašanju njegovih volilnih krajev. Sedaj pa je stvar drugačna ! Da se je on dal voliti v civilno • pravdni odsek, je naša pozitivna škoda. On je jedini član, ki ima zastopati v odseku nas Slovence, in ne samo nas, marveč tuli Hrvate. Tu ni nobenega drugega, ki bi namestu njega govoril in delal, vzlasti kar se tiče naših in hrvatskih jezikovnih teženj. Gospod pl. Globočnik, ki, kakor rečeno, pri vsaki priliki povdarja svojo averzijo proti parlamentarnemu delu in ki Čuti svojo n* sposobnost, moral bi torej —i mož! — že naprej odkloniti volitev v tak oduek in opozarjati svoje slorenske tovariše na to, da je treba Slovencem ni Hrvatom vsestranski zmožnega in izurjenega
svoje velike glasbene vrednosti, nego tudi vsled res izbornega deklamatoruega prednašanja in lep b dinamičnih nijans, s katerimi se je pela.
Nove zborove točke bile so od B e n d 1 a in D v o f a k a , mej njimi dve večji sceni za moški zbor in solospev.
Bendlova nT a t r a n h k a vijolica" I. 1882 zložena in pevskemu društvu Pruskih tipografov poklonjena skladba za moški zbor, tenor-solo iu glasovir je pravi glasbeni biser. Poetična vsebina ljubavne pesni, koncertni Blog zborove skladnje, tu priprost krepak homofoniški stavek, tam umetne kontrapunktno izvedeue imitacije v iuteresautnih har-moničmh postopih in modulacijah, krasota neprisiljeno tekoče melodije, plemeniti čut in mladeniška navdušenost izraza so bistvena svojstva cele iz treh delov obitoječe skladbe. Posebno nežen in čutapoln je srednji del, tenor-solo (v F-dur) v melodiji in v klavirskem apremljevanji, ki nežno v izraznih harmonijah ljubko objema melodijo. V tntjem delu povzame zopet moški zbor nežnost ljubavne pesni v ritmu in stavbi zborovi in jo vedno prisrčneje stopnjuje v naravno vzdignjoči se modulaciji (iz a mola preko c dura v kouečni javni a-dur).   Posebno krasno je
.• 'jnMMiiftata.ia...... , , ..
rešil niti valutnih predlog, niti trgovinske pogodbe z Rusijo. Stvar pride na vrsto sele potem, ko se redi sedanja ministerska kriza. V takih okoluostih je naravnost nemogoče, da bi ae sedli delegaciji pred mesecem septembrom.
Ogerska kriza. Položaj na Ogerskem je bolj kritičen, nego je bil kdaj puprej. Cesar je s vso odločnostjo odklonil Vfekeriov predlog, naj bi Szilagvi zopet prevzel pravosodno misisteratvo. Wekerle se je s svojimi tovariši m z voditelji liberalne straske dolgo posvetoval, ali sploh kaže, sestaviti ministarstvo, v katerem bi ne bilo niti Szilagvja niti C»akyia. Wekerle de ne ve, kaj bi storil. Uverjen je, da bi njegovo mioi-sterstvo, če bi v njem ns bilo rečenih mož, ne bilo več to, kar hoče liberalna stranka. Tako minister-stvo bi izgubilo v zbornici mnogo ugleda in veljave in bi se ne moglo vzdržati, vsaj dolgo ne, ker bi se večina kmalu razbila. Ako bi VVekerle ne sestavil novega ministerstva, bo cesar — kakor se govori — naročil to baronu Danfivju. Včerajšnji ogerski listi javljajo, da je Kalnoky brzojavi! cesarju, da odstopi, če postane Szilagvi minister. Za cerkveno-politične predloge se sedaj že nihče več ne meni, knjti kriza je dobila vse drugo lice. Cesar hoče, naj parlament spoštuje prerogative krone, katere je doslej siatematičuo preziral. Za to gre boj. Ma-djari se bore z najnedostojnejšimi sredstvi. Pisava madjarskih listov svedoči, da bi liberalna vlada cesarja rada preplašila. Zato grozi z radikalnim programom Kossutha in z državnopravmmi razpori. Situvacija je povsem nejasna in vse, kar pišejo beti, je zgolj kombinacija. Gotovo je le to, da od-klanju cesar mini^terstvo, v katerem bi bila očeta cerkveuopolitičuih predlog, da želi vladati z liberalno stranko, da pa se tudi ne plaši eventuvaluega konflikta ž njo.
V nanje države.
Razmere v Bolgarski.
Nova vlada je naredila mir in zagotovila javoi red iu pokoj. Stambulov še vedno ni zapustil dežele in vlada ga pusti pri miru. Inozemski listi se zanimajo največ za to, ali bo novi kurs uplivnl na unanjo politiko in v koliki meri. Jedni trde, da nič, da je kriza bila le notranja, da pa ostane glede unanje politike vse pri starem. Drugi zopet pravijo, da se je Koburžan znebil Stambulova, da bi se mogel približati Rusiji. Razni listi tudi že javljajo, da so ruski krogi novo ministerstvo simt>atično pozdravili. To je povsem neresnično. Ruski listi se drže hladno in poudarjajo, da bi se ruska vlada z 13 ilgari rada porazumela, nikdar pa ne s Koburža-nom, prej b Stambuluvom nego ž njim.
Italijanska kriza.
Položaj v Italiji je do cela nejasen, od dne do dne pa bolj nevaren D lic.t, ki se je računa! dne 22 fabruvana na 177 milijonov, se je v tem že povečal na 191 milijonov in se bo še povečal, kajti dohodki so čedalje manjši. Grispi je raenia že sum obupal in hoče odpotovati v Neapol. Zauardelli in Rudini sta kralju brez ovinkov povedala, da l'u-liji ui rešitve, dokler se ne zmanjša vojska. Ali jima kralj veruje, se ne \e\ ukloniti so ueče in zato sodi ves svet, da naroči Grispljli, naj poskusi z razpustom zbornice. Neodvisni italijanski listi priznavajo »oglasno, da je situvacija silno kompliko-vana in da jo je ugodno rešiti k večjemu, ča se premeni ves sistem. Radikalni listi pravijo, da je Cnspi svoj poraz sam zakrivil, ker ni izpolnil ne jedne obljube, dane pri nastopu vlade. Stradujočim Sicilijanom je pomagal s smodnikom in a krog jami, carin na živila pa ni znižal, nego c**lo zvišal. Ako bi Crispi zopet prevzel vlado in vladal po sedaujoin siatemu, potem je po sodbi teh listov neizogiben ali državni bankerot ali revolucija.
Narod in kralj. Že več let trajajoči razpor mej norveškim parlamentom in kraljem je postal tako oster, da je nevarna kriza skoro neizogibna. Leta 1884. je, kakor znano, bila dotedanja norveška vlada vsled tožbe parlamenta obsojena. Norvežasi. dolle sedaj Švede, da so dali poftkodti 30000 pušk, da bi preprečili izvršitev te sodbe, ob jednem p« za vsak slučaj pripravili topove. Dalje pravijo Norvežani« da je sedanja vlada na ukaz prestolonaslednika voj^e ladje dala na tajnem pripraviti za vojaku zoper narod. Parlament je volil posebno komisijo, da te dogodbe preišče in komisija je svoje delo končala ter predlaga, naj vlada izroči nje poročilo dri. odvetniku, da stori, kar zmatra za svojo dolžooat. Zajedno namerava zbornica poslati kralju adreso v kateri ga opozarja na te protiustavne dogodbe in naglasa, da ima norveška vojska braniti samo svobodo in samostojnost domovine, ne pa služiti drugim faktorjem.
Dopisi.
B#.|xmI Jope 5. junija. [Iz v. dop.] (Shod podružnice a v. Cirila in Metoda za B o 1 j a k in okolico.)   Pod   skalovito Jepo, najvišjo goro Karavank, ki bi imelo biti po želji nekaterih gospodov „kitujaki zid" med koroškimi in kranjskimi Slovenci, loži prijazna VAS Loče. Bela cerkev na griču gleda tja proti Dobraču  in Ziljski dolini in vzbuja v nas Upanje; da  bo Bog uslišal tudi uboge in zatirano Slovence,  razvaline Starega grada bekatanjakega na drugi  strani  pa nas apo-minjujo  minljivosti   človeške  slave  in nam dajejo upanjej da bo prej ali sloj  odkleukalo tudi našim nasprotnikom in nernakutarjem, ki zlasti v zadnjem čnsU tako ponosno povzdigujejo oholo svojo glavo. — Da  bi  dobili Slovenci,  ki  prebivajo  tukaj po rebnh sivih Karavank, potrebnega pouka, kako jim je v-strajati v težavnem boji, in da bi užili tudi nekaj veselih uric, ž»le!i smo, da so priredi shod v Looab. I n priznati moramo, da je mičelniatvo podružnice sv. Cirila in Metoda   „za Beljak in okolico" ta namen popolnoma doseglo ; kajti shod v Ločah dno 3. junija t. 1. je bil sijajen in imeniten ne le po izvrstnih govornikih, pevcih in pevkah, temveč tudi po izredno velikem številu zborovalcev in zborovalk (bilo jih je gotovo nad 300).   Že v nedeljo zjutraj plapolale ao iznad Gromatarjevo hiše dve slovenski trobojnioi in jedna cesarska zaatava v znamenje, da se ima tukaj po|>oludue vršiti shod. Hitro po popo-ludanskt m svetem opravilu pa je vrelo ljudstvo v jm-krasno olepšano   hišo   Gromatarjevo, gromenje t opice v pa je pozdravljalo bližajoče  se govornike, pevce in druge goste.    V kratkem času ho bdi vsi j rostori napolnjeni, in ko je ob treli popoludne načelnik Wutti otvoril zborovanje, bila je zborovalna soba poslušalcev tako natlačena   da  niti natakarji niso mogli hoditi za svojim opravilom. In v takem stanji so vstrajali poslušalci iu poslušalke cele tri ure, kar je najboljši dokaz, da so jim ugajale razne točke vzporeda. — Kot prvi govornik nastopil jo gospod K a n d u t, ki so je koroškim Slovencem zelo priljubil,  ker zna svoje govore izvrstno ne lo soliti, ampak tudi poprati.   Govoril ja o narodnem gospodarstvu in o kint,takih zadrugah. Poučeval nas je, kako si moremo zboljšati gospodarstvo, kako si
fjfitf Dalje v prilogi.
zastopnika. Tega ni storil, ampak selel je na dijetni stol, — Slovenci in Hrvatje naj ga pa gledamo sedaj, ker slišali ga itak ne bomo I To pa je neodpustno in gospod pl. Globočnik nas je prisilil, da je treba ž njim drugače govoriti 1 —
R'Zodela ae je pa tudi slovenska koalicija I Ilohenvvartov klub je imel pravico imenovati za civilno-pravdni odsek štiri člaue. A vedoč, da je v njegovi sredi težko najti pripravnih močij za tak strokovni odsek, vzel je v istini jednoga člana izven svojega kroga, volil namreč Dunajskega protikoalicijskega poslanca dra. Pattaia. Iz tega pa izhaja, da bi klub tudi ne mogel kaj ugovarjati, Če bi njegovi slovenski člani, kakor je bda njih dolžnost, namestu poslanca pl. Globočnika nasvetovali in zahtevali koga v resnici sposobnega izven koalicije. 0' bi sloven uki koaliciji Klun-Šuklje bilo za stvar in za pravo zastopanje našega naroda, tedaj bi bila stopila s slovenskimi in hrvatskimi poslanci izven koalicije v dogovor in gotovo bi se jej bilo posrečilo najti za odsek moža, kateri bi tako Slovencem, kakor Hrvatom pri tej znameniti rel >rmi koriHten iu časten bil. Niso pa po tem hrepeneli, ampak dali se na ekla-tuuten način voditi po znanih strankarsko-sebičoib in prevzetnih motivih, kateri sploh vkupe drže* >ć liko koabcijo. A boljšega odsvita sami sebi niso mogli izbrati, Lego jo gospod pl. Globočnik, ki sedaj v odseku nam molče trobental bo: Memento — koalicija!
Politični razgled.
Nitrit olje <9ezeBe.
V Ljubljani, 9. junija.
Celjske paralelke.
„Narodni Listyu jirinašajo v včerajšnji številki na prvem  mestu članek  o  nemškem odporu zoper obljubljene Celjske paralelke.  L st pravi mej drugim:   Petorica  koaiirauih  Sloveucev   je imela zadnje dni priliko spozoati, kako modro je v političnem  in  v  naroduem  oziru ukreuila,  ostavši v Hohenwartovem klubu. Danes Že je jako dvomljivo, ali se ustanove Celjske paralelke, a poglavtuo ta obljuba je napotila koaliranc s da so ostali v vladni službi.   Žrtvovali so politično solidarnost s svojimi rojaki, ki n so hoteli oatat; žalostna stafaža H h n vvartovtffiu klubu, a sedaj še teh  born h paralelk ne morejo doseči. In celo proti tem bo ae dvignili na najskrajnejši odpor niihovi zavezniki Nemci, dasi so si j<h slovenski koali muci zaslužili, izkazujoč vladi  dosti  znamenitejše  uslug«.   Ali  mora kuka uiugu htvar drastičuejAe osvetliti položaj slovenskih k.alirancev, kakor malenkostno vprašanje o Celjskih paralelkah?   Kdo bi bil misiil, da bode to malen kostno vprašanje štajerske Nemce  tako razbnrilo, da kličejo na pomoč rojake iz cele Avstrije in groze, da razhijejo koabc jo, če se te paralelke ustanove? Pravijo, du to ni bhooo štajerska zadeva ne«o splošno nemška, li-izume se, da bodo N^mci iz Češke podpirali štajerske Nemce v njih „težkem obrambenem naroduem boju" proti gos pod u i oči m in nemške krvi lačnim Slovencem in da bode vprašanje o Celjskih paralelkah kot splošna nemška zadeva predmet jako resnih pogajanj s koalično vlado.
Delegaciji
Še sedaj nista skbcuui delegaciji in vse kaže, da ne ob'stini govor c*, da ne snideta šola na jesen. Ogerski državni zbor še ni volil odposlancev za de-leguc jo in utegue zborovati Se dlje časa, ker ni še
odgovarjanje atakaliramh neptnonakordov v zboru i nežno vijočo se kautileuo in skupno etopnjevanje. Skladba koučav mirnem, ljubezni polnem „pianissimo", iz katerega švigne kakor raketa krepek mladenišk zavrisk. Utis krasne skladbe je bil velikanak. Saj je pa b la tudi jako izborno Študirana in se je pela tako izrazovito in krasuo nijansirano, da bi tudi najstrožji kritik moral biti zadovoljen. Prekrasno izvedeni „pp." v dotičnih liričnih momentih naredili so v nasprotji b krepkimi nH.J globok utis. Takoj s to prvo točko vzporeda sta si osvetlila mešani zbor in njegov vodja lice in pokazala, kaj vzmore resna umetniška volja. Tenor-solo je pel gosp. Razi n g e r , ki je bil prav srečno disponiran, z znano spretnostjo. Občinstvo je vsem izvršujočim izražalo z burnim aplavzom svojo zudovol|nost.
Druga velika skladba Bendlova, katero je moški zbor prvikrat izvajal v koncertu, je bila „Smrt Prokopa Velikega", velika scena za zbor, bariton iu klavir, zložena i. 1871 in poklonjena pevskemu društvu „Vitkov" v Ž'žkovem. V lepoti mogočna, veličanstvena, v obliki zelo umetna, obsežna in težavna skladba spad't v jiosebno vrsto velikih zborovih skladb, takozvane „/.borove scene". Bendl jih je posebno rud gojil in dosegel velikih uspehov
v mojaterskem skladanji tacib prizorov, ki so pripo- J vedovaloe ali dialogizovane pesni v oblikah balad za zbor, 8olog!aaove io glasovir ali orkester. Koj začetek je dramatično živa glasbeua slika, ki v baladnem tonu opisuje požar in nasprotja prisiljene resignacije, veselja sovražnika zmagovalca in burno  strast in jezo premaganca. Bariton solo, iz početka recitujoč, se pozneje razvije v lepo kantileno, kateri zbor odgovarja pp. v ritmičnih  iu  melodičnih imitacijah. Posebno krasen je konec sola s peteroglasnim zborom, ki s pretrganim ritmom označuje polagoma poneha-joči govor umirajočega Prokopa. Zadnji del je lirišk in konča z mogočnim efektnim zborom, ki zahteva dobrih, inteligentnih in izurjenih pevcev. Jako težavna skladba je vender v vseh glasovih melodiško umetno izvedena. Moški zbor io solist g drd. Bela Stuhec (o katerem govorimo še pozneje) so izvršili to velikansko skladbo prav dovršeno, kar je tudi občestvo priznavalo z burnim odobravanjem.
Mojster Dvorak je bil zastopan v vzporedu z dvema zboroma in jedno arijo. „ K m e to v al č o v a himna", mešan zbor s čveteroročnim spremljeva-njem na g'asoviru spada v prvo dobo skladateljevega delovanja in se odlikuje po prvotni, lahko tekoči melodiji in krepkem izraževanji kmetskega življenja,
posebno v umetniško slikanem mlatenji v hitrih oeminkah in četrtiukab in po efektnem čveteroročnem apremljevanji na glasoviru. Mešan zbor je tudi to skladbo privedel do popolno veljave in gdčni O'ga Sittigova in Filipina Petrinova Bta izborno Bpremljevali ua glasoviru. Drugi mešan zbor Dvorakov je bil iz zbirke „V prirodi" in sicer „Padale so pesmi v dušo mi*. Popolnoma dozorelo, umetniško dovršeno delo velicega mojstra kaže, kako umetn k Beza do Brca, tudi če govori ženijalno priprosto. Divna voditev glasov in sentimentalnemu značaju primerna krasna izvršitev po mešanem zboru sta naredili najlepši utis na občinstvo. V ariji kneza iz opere „Šelma sedlak" vzpoznali smo Dvoraka v svoji bistvenosti. Efektni spev združuje se s polifonim spremi jevanjera, harmonizacija je moderna, vsa točka pa se da lepo izvajati in je za pevca hvaležna.
Kot Bolirit nastopil je prvikrat pred Ljubljan-skim občinstvom drd. med. gosp. Bela Stuhec iz Gradca ter si takoj pridobil splošne simpat je. GlaB mu je prijeten in mehek in ve dovršeno ravnati z njim, ker bo je izšolal v pevski doli gospe Meyer-Premski v Gradci. Utisek, ki ga je naredil gosp. Stuhec kot izboren koncertni pevec, je bil prav povoljen in je občinstvo živahno izražalo svojo za-
on oi
Priloga ,,Slo venskem u Narod«4*
ftt. 130, toj 9. janija 1894.
postaviti na lastne noge in kako si moremo dobiček, Id ga zdaj od našega gospodarstva imajo večinoma nam' nasprotniki, prihraniti za-se, ter priporočal, naj bi se ustanovile razne zadruge. Sirarska zadruga po vzgledu bohinjskih kmetov bi pomogla spraviti v denar mleko, kd se sedaj večinoma potrati aH pa speča sa jako boren denar. Gospodarska ali lesna zadruga bi naj kupovala gospodarstva iz zlasti gozde da bi se ohranili Slovencem in da ne bi pri prodaji lesa ob jednem z lesom splaval tudi dobiček po vodi, oziroma jo popihal po železnici. Dobra je bila tudi misel, naj bi si kmetje osnovali vinsko zadrugo; tako bi lahko dobivali pošteno in zdravo kapljico od svojih bratov in ne bilo bi jim treba kvariti si želodca in krajšati si življenja s „Čifut-skim* vinom, ki nikdar trte videlo ni, ali pa z žganjem, ki je pravi strup za človeka. Končal je g. Kandnt svoj izvrstni govor z željo, naj bi Slovencem skoro napočili boljši časi. — Nato so zapeli vrli pevci prvega pevskega društva .Gorotan" pesem koroških Slovencev. Tako dovršeno so peli pevci to pesem, da se moramo čuditi, kako so se mogli ti priprosti kmetski fantje naučiti tako izvrstno peti. In ako smo bili žalostni, ko se je lansko leto prepovedal čilim Sokolom Ljubljanskim izlet na Koroško, vidimo, da ni nesreče brez sreče, kajti ustanovitev .Gorotana* je bila odgovor oni prepovedi. — Kot drugi govornik je nastopil gospod kapelan G e r m in je v izbornem govoru razložil pomen framazonstva, liberalizma in socijalizma in priporočal kot najboljše zdravilo proti tem boleznim sedanjega časa dobro urejeno šolo. Dobro je označil framazone kot ljudi, ki zanikujejo vse, kar nam more biti sveto, drago in ljubo, liberalce kot ljudi, ki hočejo vso prostost le sami imeti, drugim je pa ne privoščijo. Rekel je nadalje, da je socijalizem lepa misel, in da so bili prvi kristijani tudi socijalisti, a ti so se držali vodila: „kar je moje je tvoje", socijalisti sedanjega časa so pa to vodilo izpremenili in pravijo „kar je tvoje je moje." Izvrstno je označil govornik tudi koroške šole, primerjajoč jih materi, ki svojemu novorojenemu otroku ponuja klobaso namesto mleka. Po končanem govoru so zapeli pevci prekrasno pesem „Slovenec sem". Tretji govornik, g. župnik K n a f 1 i č, poročal je o izvrstnem govoru g. poslanca Gregorca v državnem zboru. Koroški Slovenci so g. posl. Gregorcu jako hvaležni, da je tako izvrstno razkril rane, za katerimi bolehajo šole na Koroškem. Navzočni kmetje hoteli so takoj sestaviti in podpisati resolucijo, s katero bi se naj izrekla najprisrčnejša zahvala gospodu poslancu. Ker bi pa bila utegnila vlada to smatrati za politično izjavo in delati naši podružnici kake neprilike, sklenilo se je to prepustiti političnemu društvu. — Nato se je spominjal načelnik g. VVutti štirideset letni co poroke našega presvetlega cesarja in sklenil oficijelni del z željo, da nam Bog ohrani presvitlega cesarja in cesarico še mnogo let, nakar so zaorili po sobi krepki „Živio !" pevci pa so zapeli cesarsko pesem, katero so vsi stoje poslušali. — Pri domači zabavi peli sta jako lepo najprej gospa Lendovškova in gospica B e r g m a-n o v a prekrasni Hladnikov dvospev n Hrepenenje po spomladi11, ki je segal poslušalcem globoko v srce. Jako je ugajala tndi Maškova pesem „Pri zi-beli", katero je omenjenima pevkama pomagal peti
dovoljnost. Arija iz Dvofakove opere ,š e I m a sedi a k" podala je mlademu pevcu priliko pokazati se kot razumnega deklamovalca in pevca m je posebno efektno ksdesco na konci izvedel prav dobro. Manj hvaležna in težavuejša je VVagnerjeva arija Wolf-rama iz „Tannhauserja". A tudi s to točko je dosegel g. Stuhec popoln uspeh in ga je občinstvo večkrat pozvalo ter mu živahno aplavdiralo. Skoda, da ni pridal kake domače pesmi.
Učitelj »Glasbene Matice* g. Karol J e r a j se je pokazal v dveh točkah jako spretnega vijoli-nista in nas je posebno iznenadil z globokim čutom in lepim tonom, s katerim je igral Vfiihelraijevo parafrazo o Walterjevem tekmoBpevu iz Wagnerjeve opere .Die Meistersinger". V Bazzinija „Rondo de Lutins" pa je imel priliko briljirati s res izredno tehniko, s katero je premagoval največje težave igraje. Občinstvo mu je burno aplavdiralo, da je moral pridati Še jedno točko .Chopinov Nocturno", katero je prav izborno izvedel. Pri spremljevanji g. S t u h e c a in nekaterih zborov se je pokazal gosp. Jeraj tudi prav diskretnega spremljevalca na klavirju. Pri njegovih vijolinskih točkah pa ga je spremljal na klavirju neimenovan gospod z dobrim uspehom.
loški organist. Obe pesmi, kakor tudi pesem „ Rožmarin" so se morale večkrat ponoviti. Mala Milica Lendovškova je razveselila občinstvo z deklamacijo Gregorčičeve pesmi .Mavrica" in Funtkove „Dobrotna Minka". Vrstile so se potem še razne napitnice in mnogovrstne pesmi, katere so prepevali neutrudni pevci. — Hvaležni slavnemu načelništvu podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico, da nam je priredil ta shod in vsem, ki so pripomogli, da se je ta shod tako sijajno vršil, razšli smo se z željo, da bi nam Bog dal doživeti skoro zopet tak dan!
Domače stvari.
— (Občni zbor delniškega društva .Narodne Tiskarne") bode — kakor smo že naznanili — jutri v nedeljo doc 10. t. m. zjutraj ob 11. uri v prostorih „Narodne Tiskarne".
— (Čudovito zaupanje!) V drž. zbora seji dne* 31. maja, pri razpravi o lokalnih železnicah, oglasil se je tudi posl. K1 u n in govoril o važni stvari, o železnici Kranj-Tržič. Predlagal je konečno resolucijo, naj vlada že prihodnjo jesen prinese pred zbornico takšno predlogo. Že dolgo nismo bili z g. Klanom tako zadovoljni, kakor tisti hip, ko smo izvedeli za ta njegov govor. Ker bi ta železnica tekla po volilnem okraju grofa Hohenvvarta, ker se zanjo poganjajo v prvi vrsti Hohemvartovi volilci, smo sodili, da je g. Klun predlagal svojo resolucijo, če ne po naročila, pa vsaj v soglasji z ekscelenco Hohenvvartom, in vedoč, da stori sedanja vlada skoro vse, kar želi ta njen oče, smo v duhu že videli to progo gotovo .....Žal da smo se prevarili.   Zbornica je
to Klunovo resolucijo odklonila, kakor tudi neko Vošnjakovo, kar je g. Klun v „Slovenca" z dne 2. t. m. naznanil z nekamo ostrimi besedami: „Niti te mrve veselja koalicijska večina ni dovolila slovenskim poslancem in njih volilcem, da bi bila vzprejela resoluciji. Lepa ta naklonjenost nasproti zaveznikom koalicijskim 1" Niti trenotek nismo dvomili, da je bila sveta jeza, s katero je g. Klun zapisal te vrste, pristna, da ga je očitni parlamentarni poraz prav nemilo zadel. Pravi uzrok temu porazu pa tam ni naveden. Nj. eksčelen ca grof Hohenvvart je namreč neposredni in pravi uzrok porazu, ker je glasoval zoper Klunovo resolucijo, zoper to velevažno zadevo svojega lastnega volilnega okraja in je s tem tudi prouzroči), da je bila resolucija odklonjena. Klunova tožba v „Slovencu" zadene torej v prvi vrsti grofa Hohenvvarta. Kar smo doslej povedali, je samo žalostno, sedaj pa pride — Ribniška. Iz verodostojnega vira se nam javlja, da tisti dan , ko je grof Hohenvvart glasoval zoper železnico Kranj -Tržič, tisti dan se mu je baje poklonila slovenska deputacija in mu po primernem nagovoru g. Kluna izročila tisto znano zaupnico, s katero se mu gorenjski volilci zahvaljujejo za njegova prizadevanja in za zasluge, katere si je zanje pridobil tako v narodnostnem kakor v gospodarskem oziru. Ali ni to pikanten slučaj? Ali ni to krvava ironija?
— (Turjaška kri se nikdar ne zataji.) Pesnik Levstik je nekoč zakrožil nekoliko robato pesenco:   .Stvari na svetu štiri so, — Ki se mi
Konečno naj fie omenimo, da so tekste raznim nape vera in zborom prav dobro prevedli gg. E. Gangl, A. S t r i t o f in —k— ter tako pripomogli k lepemu uspehu dotičnih skladb v slovenskem občinstvu.
Tako je .GlaBbena Matica" b tem lepo uspelim koncertom v umetniškem oziru prav povoljno sklenila zimsko koncertno dobo. če gmotni uspeh ni bil tako ugoden, je to v prvi vrsti pripisati nekoliko poznemu, za koncerte neugodnemu času, deloma pa tudi ravno pred koncertom nastalemu viharnemu vremenu.
Za ventilacijo je bilo skrbljeno nekoliko radikalno in je mrzla sapica skozi odprta gornja okna pač marsikomu neprijetno pihljala čez ramena. Najbolje bode pač, če si vrla naša .Glasbena Matica" uredi koncerte tako, da nikakor ne bodo padali že v prevročo dobo izletov in vrtnih veselic. Faktično je škoda za toliko truda, ako itak ne prevelika re dutna dvorana ni polna.
Pred vsem pa naj vrle pevke in pevci in ne-utrudljivi njih vodja ne opešajo, če je opešalo jeden-krat občinstvo. Nadejamo se marsikatero izmej točk zadnjega koncerta kmalu zopet čuti, ko bode čas obisku bolj ugoden. Dotlej na veselo svidenje I
A.
gnuse premočno, — Algebrs, stenica, — Govno, stara Mica." Levstikova idijosinkrazija zoper te Štiri stori fe naravna in zato umevna, neumevno pa je, da morejo komu izvestne barve biti tako zoperne, da jih ia ves svet ne trpi. In vender se nahajajo tudi taki ljudje. Knez Auersperg ali vojvoda kočevski je tak mož. Slovenskonarodna zajedno deželno-kranjska trobojnica mu je tako zoperna, da je ne more videti. Ko se je pri otvoritvi dolenjske železnice primerilo, da se je na njegovem posestvu v Višnji gori poleg cesarske zastave razobesila tudi ta trobojnica, zaukazal je najhitrejšim potem, da jo je takoj odstraniti. Njegovi zapovedi se je seveda ugodilo, meščanje pa so si dolgo belili glave, kaj je uzrok, da upliva na svetlega vojvodo slovenska trobojnica tako, kakor rudeča barva na izvest no goved, dokler jih ni poreden mož pripeljal na menda pravo pot, Češ, da se turjaška kri tudi v dvajsetem kolenu ne zataji.
— (Goriškim Županom) je bil sinoči voljen odvetnik dr. Karlo Venuti z 18 glasovi. Mož je bil kandidat radikalne ali Maranijeve stranke proti dosedanjemu županu Maurovichu. Venutijeva zmaga pomeni poraz Tržaške vlade, ki je z vsemi silami delala na to, da zasede Župansko mesto nje kandidat Maurovicb. Venuti pa je v svojem govoru
— kskor se nam ravnokar poroča iz Gorice — razdrsžil vse Goriške Lahončke, ki so se bili zbrali v velikem številu, da bi uprizorili demonstracijo. V svojem govoru je poudarjal lojalnost in udaoost do cesarja, do katoliške vere in — da treba v miru in v prijaznosti živeti z vsemi narodnostmi. Kaj pomeni tako govorjenje?
— (Šišenske čitalnice jutrišnja veselica) na Koslerjevem vrtu v korist .Narodnemu domu" utegne postati prav zabavna, seveda le če govori resnico barometer, ki prorokuje lepo vreme. K programu, kateri smo že priobčili, moramo še dostaviti, da se bodo v mraku užigale tudi rakete in bengalični ogenj. Lastniki pivarne gg. Kosler so darovali namenu veselice 100 kron in tri sodčeke piva. Ker se priredi veselica v korist tako važni stvari, kakor je „Narodni dom", za kateri — žal
— ne prihaiajo zadnji čas darovi v toliki meri, kakor bi bilo želeti, pričakujemo obilnega obieka.
— (Občni zbor .Dramatičnega društva" v Ljubljani,) bode v soboto 23. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalniškib prostorih. Vzpored: 1.) otvoritev zborovanja po predsedniku. 2.) Poročilo tajnikovo. 3 ) Poročilo blagajnikovo. 4.) Volitev treh odbornikov na mesto po § 22. društvenih pravil iz-Btopivših gg. dr. K. viteza Bleivveisa Trsteniškega, Frana Drenika in prof. M. Hubada. 5.) Volitev dveh pregledovalcev računov in dveh namestnikov za prihodnjo društveno leto. 6.) Nasveti in predlogi.
— („Slovenska Matica*) bode imela v sredo dne 13. t. m. ob pol šestih popoludne v društvenih pisarniških prostorih svojo C. odborovo skupščino. Dnevni red: 1.) Potrdilo zapisnikov o XCIX. odborovi seji in o XXIX. občnem zboru. 2 ) Naznanila predsedništva. 3.) Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4) Poročilo tajnikovo. 5) Posameznosti.
— (Izlet društva „Pravnika") v Novo mesto bode dne 15. prih. meseca. Tako je včeraj odbor stalno določil.
— (Deželni predsednik baron Hein) je prišel v četrtek zvečer v Krško, kjer si je ogledal kmetijsko podružnico. Drugi dan se je odpeljal v Kostanjevico, kjer je obiskal erarično trsnico. Popoludne se je vrnil v Krško in tu še ogledal shrambo gasilnega orodja. Danes pa je obiskal meščansko in ljudsko šolo.
— (člane „Sokola Ljubljanskega") opozarjamo na poziv odbora, ki ga prijavljamo na drugem mestu.
— (Gospodična Avgusta Nigrinova) ostane pri gledališči v Belemgradu, ker so se poravnale male diference, ki so bile povod njeni odpovedi. Intendaoca je storila vse, da si jo pridrži. Tako se torej ne more uresničiti misel, da bi izborao umetnico pridobili za slovensko gledališče v Ljubljani.
— („Narodni dom" v Ljubljani.) V svoji seji dne 6. t. m. oddal je odbor .Narodnega doma" tesarska dela, izvzemši kosmata tla pod parketi, Ljubljanski tvrdki Knez & Zupančič, ter ob jednem sklenil, naj se nemudoma razpišejo krovska in kleparska dela in povabijo vse zuane firme, ki se bavijo s tem delom. Zidanje sedaj, ko se je začelo delati z opeko in apnom, mnogo hitreje
napreduje i a bode zgradba do koncaa avgusta že pod streho.
— (Strokovna obrtna fiola v Ljubljani.) Na c. kr. strokovni obrtni šoli sa lesni obrt otvori se a 1. oktobrom letos oddelek sa pletenje košaric; za sedaj projektovani so jednoletni tečaji. Ob jednem namerava napraviti naučna uprava bliza Ljubljane primerne nassde za vzorno vrborejo tar je v ta namen povabila mestno občino, naj ji odstopi primeren svet na pr. v mestnem logu ali na Tivolskem posestvu. Kakor čujemo, namerava vlada pozneje uvesti tudi popotni pouk v vrboreji in pletenji košaric. Mesto delovodje za novi oddelek je že razpisano. Ta za razvoj lesnega obrta v naši kronovini toli važni zavod obstoji sedaj iz naslednjih oddelkov: 1.) pohišno in stavbinsko mizarstvo; 2.) strugarstvo; 3 ) rezbarstvo, s posebnim oddelkom za figuralno podobarstvo, v kateri stroki bode poučeval akademični kipar g. A. Gaogl ; 4.) oddelek za pletenje košaric. Prostori, v katerih je sedaj nameščen zavod, so sicer lepi in primerni, postajajo pa vender že pretesni, ker se zavod tako lepo razvija ; želeti bi bilo torej, da se vprašanje glede premeščenja obrtnih šol v poslopje stare bolnice ob Dunajski cesti kmalu definitivno reši.
— (C. kr. kmetijska družba kranjska) razpošilja ravnokar poročilo glavnega odbora za 1. 1893 V minulem letu se je Število članov pomnožilo za 557 novih. Koncem 1. 1893 je imels družba 18 častnih, 9 dopisujocih in 2786 pravih udov. Vzpored občnega zbora, ki bode dne 14. t. m., priobčimo prihodnjič.
— („Slovensko planinsko društvo" ) naznanja, da bode napravilo letos še sledeče društvene izlete: 1 ) dte 17. junija popoludanaki izlet v Podnart in k slapu Nemiljščice 3/4 ure hoda. Pri tej  priliki vrši se slovesna otvoritev nove poti k slapu.   Slednji je še malo znao, divno romantičen. Kdor ima priliko, naj si ga ogleda, gotovo bo iz-nenadejan.   Voda  pada 21  metrov globoko, četrt ure od tega slapa so „Hunske toplice", v koje se izteka zelo gorak studenec. Tega izleta udeležila se bode tudi Kranjska čitalnica. 2.) Dne 23. in 24. junija izlet na Kum (1219 m.)  Velikanski razgled s Kuma je planincem in prijateljem narave tako znan, da ga na drobno popisovati ni treba. Ta izlet vrši se, ako se oglasi (pri društvenem denarničarju gosp. I. SokliČu pod TranČo) vsaj 20 udeležnikov, sledeče: V soboto 23. junija popoludne ob 2. uri 53 min. odhod iz Ljubljane po južni železnici, prihod v Trbovlje ob 4. uri 12 min., takoj odhod na Kum, kamor se dospe v treh urah, ogled tisočerih kresov, prenočišče na Kumu. V nedeljo s Kuma v Zagorje, tam veselica in zvečer povrat v Ljubljano. 3.) Dne 1. julija  popoludanaki  izlet z Kamniško železnico v Trzin, od tod čez Rašico v Črnuče in od tu v Ljubljano. 4) Dne  15. julija slovesna otvoritev prve slovenske planinske koče na Črni prsti na Dobinjskem. Koča se je pričela ravnokar staviti in bode v drugi polovici tega meseca popolnoma dodelana, ker se je les že »pomladi posekal in na stavbenem  prostoru pripravil  za zgradbo.  Več o tej koči v jedni prihodnjih številk tega lista. 5.) Meseca avgusta otvoritev druge slovenske planinske koče v Savinjskih planinah. Tudi ta koča pričela bo je že delati.  Podrobni vzpored  vsakemu  teh izletov se bode še posebej naznanil.
— (Obratno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic v Beljaku) nas prosi objaviti, da se bode dne 10. junija povodom ljudske veselice na Lav rici peljal poseben osebni vlak iz Ljubljane, južni kolodvor, v Lavrico in nazaj v Ljubljano, južni kolodvor, z vozovi I., II. in III. razreda. Vozne cene so navadne. Odhod iz Ljubljane, južni kolodvor, ob 2. uri 30 minut popoludne, dohod v Lavrico ob 2. uri 57 minut, odhod iz Lavrice ob 10. uri 30 minut zvečer, prihod v Ljubljano južni kolodvor ob 10. uri 55 minut.
— (Pogumen rešitelj.) V četrtek popoludne bi bila skoro ponesrečila na Ljubljanskem kolodvoru 43 letna Marija Paier, ki se je bila pripeljala z dolenjskim vlakom. Izstopila je na nasprotni strani in hotela preko tira, ko se je že bližal Dunajski poštni vlak. Mej tem je padla čez tir in bila v smrtni nevarnosti, da je ni rešil žel. delavec Štefan Sokel, potegnivši jo z nevarnostjo svojega življenja s tira.
— (Prememba firme.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani je izbrisalo firmo „A. Pavlin, trgovina z vinom in žganimi pijačami v Pudbrezji pri Kranji" Aleša Pavlina iz registra po-
sameznih firm in vpisalo firmo ,A. Pavlin, trgovina s vinom in Žgano pijačo po sodih", Alojzija Pavlina istotam.
— (Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega.) Predvčerajšnjim vršili sta se sadnji dve obravnavi v drugi letošnji porotni sesiji is sicer proti Mihi Anžiču in Josipu Vrtačniku. Posestnik Jože Vrtačnik iz Dol v litijskem okraji je bil obtožen radi hudodelstva goljufije. K obravnavi (katera se je bila, kakor smo poročali, dne 29. maja preložila, da se pokliče še jedna priča), prišla je tudi dotična priča, ki pa ni izpovedala nič bistvenega. Porotniki zanikali so stsvljeno jim vprašanje glede hudodelstva goljufije in sodišče je Vrtačnika vsled tega od obtožbe oprostilo. — Pri drugi obravnavi bil je obtožen štiri in dvajset let stari samski rudokop Miba A n ž i č iz Sidraš v kamniškem okraji, ki je bil obtožen hudodelstva uboja in hudodelstva poskusen« težke telesne poškodbe. V nedeljo dno 27. maja proti večeru šli so delavci Miba AnŽiČ ter brata Anton in France Koritnik z dekletoma Frančiška Janko in Marija Šlebir iz Črne domu. Ko pridejo v vas Zoamnje, prigovarjala sta brata Koritnik ostalim trem, naj gredo ž njima v gostilno k Urhu. Ker slednji niso hoteli iti, silila sta jih brsta Koritnik, naj vendar gredo, in France Koritnik je še pristavil, da .morajo iti, sicer se stepo!" To je Anžiča tako zjezilo, da je vrgel svoj dežnik na tla, potegoil iz žepa nož, sunil ž njim Antona Koritnika v vrat, potem pa zbežal. Anton Koritnik zgrudil se je na tla in ker sta mu bili prerezani dve glavni žili, umrl je na mestu. Po izreku zvedencev bila je poškodba absolutno smrtna. France Koritnik šel je za AnžiČem ter mu očital, kar je storil; Anžič pa je začel z nožem mahati proti njemu in mu je pre rezal suknjo na sedmih krajih, dekleta pa so ubranila, da ga ni težko poškodoval. Sodišče, kateremu je predsedoval višjega sodišča svetnik g. Levičnik, obsodilo je Anžiča na temelju izreka porotnikov zaradi hudodelstva uboja na 5 let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dne 27. maja vsakega kazenskega leta; oprostilo pa ga je od obtožbe glede hudodelstva posku-šene težke telesne poškodbe. — Sodišču je predsedoval višjesodni svetnik gosp. Levičnik, zatožbi je zastopal drž. pravdnika 'namestnik g. dr. Ferjančič, zagovornika pa sta bila pri prvi obravnavi g. dr. Krisper, pri drugi pa g. dr. Majaron. S tema obravnavama končana je ta porotna sesija.
— (Na včerajšnji živinski semenj) se je prignalo 481 glav konj in volov, 266 glav krav, 72 glav telet, skupaj 819 glav. Prodajalo se je sploh prav živahno, ker je bilo došlo veliko kupca iz Italije in iz Vipave, pa tudi domači mesarji so debele vole pridno kupovali.
— (Pevsko društvo „Zvon" v Šmar-tinu) pri Litiji priredi dne 17. t. m. pod vodstvom nadučitelja in pevovodje g. I. Bartla v šolskem poslopji lep koncert z obširnim vzporedom v korist revnim šolarjem. Izvajale se bodo nekatere točke iz Havdnovega .Stvarjeuja" in druge nove skladbe. Vstopnice b koncertu naročajo se pri odboru. Natančnejši vzpored objavi bo pozneje.
— (Učiteljska konferenca sa šolski okraj kočevski) bode dne 27. t. m. za učitelje slovenskih ljudskih šol v Ribnici.
— (Za „Triglavane".) Odbor akad. društva .Triglav" v Gradci nam naznanja, da je naročil precejšnje število naprsnih igel v obliki tiča Minervinega z na pol razprostrtimi peruti. Uknsno in fino izdelane igle naj bi si oskrbeli ne samo redni, ampak tudi bivši člani „Triglav"-ovi, katerim bi bile lep spomin na vesela dijaška leta. Igle se naročajo pri društvenem blagajniku, Graz, Btirger-gasse 8. II. (Cena 3 krone 20 vin.)
— (Učiteljsko društvo za goriški okraj) imelo bode dne 14. t. m. ob 9. uri pred-poludne v Gorici na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole zborovanje z naslednjim vzporedom: I. O učiteljskem domu, ali konviktih. II. Dopis .Zaveze" glede letnega zborovanja. III. Posamezni predlogi in nasveti. IV. Pevska vaja. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Parna pralnica za perilo v Trstu. Po izgledu jednacih zavodov v velicih mestih, nameravajo nekateri podjedniki v Trstu ustanoviti parno pralnico. Ta zavod bode delal hudo konku-reuco slovenskim okoličanskim pericam, ki dozdaj oskrbujejo večinoma perilo za Tržaško prebivalstvo. Nova pralnica začne poslovati že sredi bodočega meseca.
— (Stavbinska delavnost v Zagrebu.) (ako se razvija še vedno prestolica hrvatska, kažejo nastopne številke. Leta 1893 se je zvršilo 150 zgrsdb in sicer: 39 novih pritličnih biš, 49 dogradb, 14 novih jednonadstropnib in 20 dvonadstropnih liš; na 4 jednonadstropne hiše se je prizidalo drugo nadstropje, 7 tovarn se je deloma zgradilo na novo, deloma pa razširilo. Dalje se je sgradilo sa sovo: 1 bolnica, 1 kapela in 20 gospodarskih poslopij, jetos se je dalo dosdaj dovoljenje sa 120 zgradeb, in sicer: sa 20 dogradeb, 20 novih pritličnih biš, 17 novih jednonadstropnib in 15 dvonadstropnih hiš, 4 dogradbe druzega nadstropja in 6 dogradb prvega nadstropja. — Nova deželna bolnica se menda prične graditi še letos.
— (Razpisane službe.) V področji politične uprsve za Kranjsko je razpisano mesto okrajnega tajnika v X oziroma vladnega kancelista v lil. čin. razredu. Prošnje z dokazom sposobnosti je poslati do dne 20. t. m. deželnemu predsedstvu ? Ljubljani. — V področji državnega stavbeništva za Kranjsko sta izpraznjeni dve nadinženerski službi z dohodki VIII., jedna inženeraka, oziroma še dve inžeoerski službi z dohodki IX., jedno mesto stav-binskega pristava, oziroma še tri taka mesta z dohodki X čin. razreda in dva mesta praktikaotov s adjutom 600 gld., oziroma 500 gld. Prošnje do dna 30 t. m. pri deželnem predsedstvu v Ljubljani.
— (Najdeno) je bilo po zadnjem koncertu v redutni dvorani gledališko kukalo- Lastnik naj se oglasi pri hišnem oskrbniku v reduti.
			
		k, ,J	
		Slovenci In Slovenka I na zabite | draibe ■▼. Cirila in Metoda 1 ^ A	
		- ........ .......—    - -j-i	
			
Književnost.
— Vrchlick? v Nemcih. Najgenijalnejfii češki pesnik, Jaroslav Vrcblick^, ja bil do'go časa znan samo ožjim svojim rojakom, dasi mu gre po vsi pravici odlično mesto v svetovni književnosti. Še le ko je uašel spretnih prelagateljev, seznanili so se Ž njim tudi drugi narodi in dandanes niti najostrejša kritika ne taji, da je jeden prvih pesnikov sedanja dobe. Vrchlick^ pa je tako plodovit pesnik, da si tisti, ki ga pozaajo le iz prevodov, ne morejo narediti jasne slike o njegovem mnogostranskem delovanji niti o njegovi pesniški individualiteti. Pokojni Gestrin je preložil prvi del »Barvastih črepinj" is nekaj pesmij; to je vse, kar imamo izmej Vrchliokega del na slovenski jezik preloženih. Nemci so v tem oziru na boljem. Edmund Gitin je izvrsten prelaga-telj- Mož ima pesniško Žilo in zato so njegovi prevodi Vrchlickega spisov rea dobri in vredni najtoplejšega priporočila. Doslej je je izdal Vrchliokega pesmi, nekaj proze, pred kratkim pa je izdal knjigo „Episches uod Lyrisches* v katero je is raznih del Vrchlickega zbral najlepše. Prevod je klasičen. Zakaj smo to omenili? Ker je v nas še mnogo ljudij, ki berejo nemške knjige. Kdor torej želi kaj krasnega v nemškem jeziku čitati, ta naj si omisli to knjigo, ki ima naslov: Episches und Lyriscbes. Ge-dichte von Jaroslav Vrcblick^. Autorisirte Uberse-tzung von Edmund Grdo. (S pesnikovo sliko.) Prsga H. Dominicus (Tb. Gruss) 1894. 14*/a pol m. 8. Cena 1 gld. 50 kr.
— .Matice Slovanska". Snopič 11. prinaša nadaljevanje Hurbanovih novel in Lamanskega spisa, Tfi svety asijsko-evropske" pevninv.j
33xz©3sbTTlce-
Dunaj 9. junija. Odbor borze za kmetijske pridelke sklepal bode danes popoludne o zahtevi trgovinskega ministra glede priredbe mejnarodnega semnja za kmetijske pridelke.
Praga 9. junija. Namestnik je poslal magistratu oster dopis, v katerem grozi, da postavi občini sekvestra, ker baje ničesar ne stori glede pitne vode.
Zadar 9. junija. Angleška eskadra je dospela sem. Admiral Sevmour je obiskal namestnika Davida, kateri mu je obisk vrnil. Eskadra je odplula v južno Dalmacijo.
Budimpešta 9. junija. Situvacija je še vedno povsem nejasna. Szilagyi se neče umakniti. Ker ima 18 odločnih pristašev, ki bi stopili v opozicijo, Če ne postane pravosodnim
ajajS" Dalje v prilogi.
Priloga >t81ovenskemo Narodu44 &t. 130, dm* 9. Junija 1894.
ministrom, vsled česar bi se zmanjšala vladna večina na jeden glas, ne more "VVekerle zoper Szilagvijevo voljo ničesar storiti. To je tudi uzrok, da ga je iz nova predlagal.
Budimpešta 9. junija. Klub vladne stranke se je popolnoma umaknil zahtevam krone. Danes je klub po četrt ure trajajočem posvetovanju vzprejel na predlog svojega podpredsednika Daranvija resolucijo, s katero izjavlja, da hoče z veseljem varovati ugled krone in da prekliče svoj sklep z dne 2. januvarja.
Budimpešta 9. junija. Vladni klub pričakuje, da omogoči z današnjo resolucijo zopetno imenovanje Szilagvija pravosodnim ministrom. VVekerle je šel k cesarju, da mu poroča o tej izjavi.
Beligrad 9. junija. Situvacija je jako resna. „Odjek" je javil, da misli kralj, prodno odpotuje v inozemstvo, imenovati Milana zapo-vednikorn vojske in da si je Milan dal iz državne blagajnice na račun svoje bodoče plače odšteti 900.000 frankov. List je tudi zahteval, naj se proti njemu sodno postopa, če ta vest ni resnična, a vlada se ne gane in vladni listi molče. Prebivalstvo je vsled tega jako razburjeno. Vlada je hotela sestaviti komisijo zastopnikov vseh strank, da izdela načrt novi ustavi, radikalci pa so odklonili udeležbo.
Beligrad 9. junija. Splošno se govori, da odstopi v kratkem ministerstvo Nikolajevi-ćevo in da sestavi Ribarac novo vlado.
Bruselj 9. junija. Udova cesarja Maksa mehikanskfga, blazna cesarica Charlota, umira.
Bratje Sokoli!
Ker bo .Sokol" udeleži korporativno jutrišnje veselice Ba korist .Narodnemu domu", katero priredi slavna Šišenska čitalnica na Koslerjevr-m vrlu
se zbiramo ob polu 3. uri v čitalnici, od koder odrinemo točno ob 3. uri z zastavo In trobentači.
Priti je v polni društveni obleki. Udeležite se v obilnem številu I   Na zdar!
_ODBOR.
Fotograficni aparati za diletante. Priporočamo
vsem, ki se zanimajo za fotografa vanje, kateri sport je jako zabaven in se ga je moči prav lahko naučiti, od leta 1854 obstoječo trgovino, kjer se dobe vse v to stroko spadajoče stvari tvrdke A. Moli, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tucblauben 9, in da pogledajo njo ilnstrovaiii cenik, ki so na zahtevanje posije brezplačno. (16—8)
Umrli so r I. j uhlja bi i:
7. juniju: Miuka Povhe, delavcev* hči, 'J mesecev, Dunajska cesta št. 15. — Anton Mlssia, umirovljeni župnik, 76 let Sv. Petru cesta it. bi*.
8. junija: Zo>ka Žgur, sprevodnikova hči, 3 leta, Realjeva ceBt* it. 23.
Meteorologično poročilo.
I	Cm opazovanj«	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrili:* V mm.
jm "E a •»-» ao"	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja	781*0«*, 781 5 um. ?H31 *m. temperatur	13 2" C  al. jzh.1 dež. l*i 6* C   si. jzh. d. jas. 134* C   sl. jih. obl. 1 1 a 15 1°, za 3-0° pod nori			35-70««. dežja. naloui.
JD\xxx3j3ica. borza
dne 9 junija t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... !»H gld.
Skupni državni dolg v srebru   ....    98 ,
Avstrijska Blata renta.......120 ,
Avstrijska kronska renta 4"?...... 97 „
Ogerska zlata renta 4°/0......120 ,
Ogerska kronska renta 4% ..... 94 „ Avatro-ogersku bančno delnice   ....   995 „
Kreditne delnice   .   .   • I......8 ■ l ,
London v istu...........1-5 ,
Nemi k i drž. bankovci za 100 mark 80 jpuk  1  n .  .  .  . t .  . .  , L
20 frankov .....i.....
Italijanski bankovci . .j t ... « C. kr. cekini . . .......
61 12 9 44
5
35 96 75 90 70 95
BO 05 27' 26 96 75 90
kr
Zahvala.
Podpisanec izrekam tem potem vsem onim, ki bo me v bolezni in o smrti svoje soproge podpirali se svojim sočutjem ter na kakeršenkoli način skušali olajšati težko izgubo, kakor tudi vsem udeležencem pogreba najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne* 9. junija 1894.
Fran Pust,
(642)—......-" * " -—tesarski mojster.
Podpisanec naznanja tužnega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vnega-mogoCni poklical v boljie življenje njegovo ljubljeno sestro
katera je dno 8. junija, previdom a BTttotajstvi za umirajoče, min,o zaspala v Gospodu v i>7. letn dobe svoje.
Pogreb bode dne 10. junija ob poln 6. uri Iz deželne bolnice.
V Ljubljani dne 9. junija 1894.
Ivan Metnitz,
(654) brat.
v 5
-C > 6
2 m -S
l g S
i s> i
tO °
HO *2
"eo >
MATTONI'5
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z nidečim orlom, ker se jako pogostomn prodajajo ponn-redbe (51—r>)
Mattoni1"' Giesshiibler slatine.
Izgubil
se je sinoči od 8. do polu 9. ure v Tivolskem   parku  na potu do Piccolijeve vile prstan 8 smaragdom. (663) Pošteni najditelj se prosi, naj odda ta prstan proti dobri nagradi  v upravništvu BSlov. Naroda" ali pa pri mestnem vrtnarji.
Lattermannov drevored.
"V sak d. a. m. © đ. S. "o. r e popoludne
Moina
44 sežiganje žive dame. |Q»
Vstopnina: I. prostor 20 kr., II. prostor 10 kr.
Za mnogobrojni obisk prosi (626—2) P« Knllaiaiiii.
V" aajena, so odd4
m 1. Julijem 1804
prodajal« z mešanim blagom
v srediiči občine ležeča, obBtojefta že nad 30 let, pod pogoji, kateri bi se ie le dogovorili. Prodajaluica je dobro založena z različnim blagom, katero bi so prepustilo po ceni, za katero se je kupilo. Ako bi ae nihče ne oglasil, odda se taista tudi zanesljivemu človeku ns račun. Najprej se odda za tri leta, a poiero po dogovoru. V proda-jslnici bi se lahko prodajale tudi blago za obleke in bi se cn dosti speftaio. — Naslov pove upravniitvo .Slovenskega Naroda-. (628—2)
fKwizdina^
Mnogo let sem preskuseno n bolesti ute-sujoče domače sredstvo. Jako okrepču-joćo, će se t njo drga pred vsako veliko tuiiro in po vsaki tu uri. Cena V, stekle-uit i uvst. velj. gld. 1'—, */, steklenici avstr. velj. 60 kr.
Glavim *«U»«a:
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju.
Dobiva so v vseh lekarnah.
Paziti naj so blagovoli na viirstveno znamko in zahteva naj se i/.rečno (213—6)
Kwizdina protinova tekočina.
i
Odlični zvedenci
vseh dežel so na zdravilstvo-nili razstavah v Londonu, Parizu in G-enevu kot razso-jevalci izloženih preparatov
tinkturo za želodec
lekarjat
G. Piccolija v IJubljani
h rastno diplomo in zlatu svetinjo odlikovali. Te od-loeiijore odlike no najboljše spričevalo že od nekdaj znanega dijetetienega sredstva, katero krepca in zdravi želodec, kakor ttuli opravila prebavnih organov izborno pospesaje. — To tinkturo za želodec razpošilja izdelavatelj O. Ploooll v LJubljani proti povzetja znesku. Zaboj »o 12 stekl. za 1 gld. 36 kr.; po 55 stekl. za 5 gld. 20 kr. (zaboj telita 5 kgr.).
Poštnino plafa vedno naročnik.   (5Sn—2)
C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic.
Izvod iz voznega reda
vol>Tmega  odi 1. J-va-nija. 1894
MHlopna omenjani prihajal "»I In odhajalni 6ast oaaaAenl so f »rtttmjml mronskr m ram*. Srad&jaarroptki čaa J* k rajnemu ćaau ▼ L] ubij aal sa t minuti napraj.
Odhod ls LJubljane ()nl. kol.).
Ob IV. str« S min. p4> noši oaabni vlak » TrbU, Pont »bel, Beljak, Ce-Iotbc, Kranaentfait«, lijuhno, čmu Salathal t Auaaea, Iichl, Uranu, den, Bolnoorrad, rj«nd-Oaat«ln, ZM na jeiara, Inorooet, Bregeni, Curih, OeoaTa, Pariš, Btajrv, Lin«, Budejarlea, PlaanJ, Marijina vara, K«art KmHoT« ..rt, Kr«noim -rare, Prago, IJpiijo, Dunaj aia AmatetUn.
Oh 0. uri 7 m/n. njtttmf meaaul vlak ▼ Noto ineeto, Koćerjn.
Ob 7. hH /o min. *\futrt*j oaabal Tlak ▼ Trblt, Pontabal, HelJ»k, Ce-lovae, Kranaauifeate, fjnhno, Dunaj, i*u Balathal t Auasee, Ik-IiI, Gmunden, Holnoarrad, I.nnil (^aatein, Dunaj rta Amstettan.
Ot> 11. url 4 t min. ttopofinlnr melaol Tlak t Noto aneato, KoievJ«.
Ob 11. mri SO min. 4mpvt*»Hnm oaabul Tlak t Trbla, Pontabal, BaUak, OeloTao, Kran<*u«reata, Ljubno, Salathal, Dunaj.
Ob *\. tiri 14 n>*in. j>t>/»c/nrf»te oaabni Tlak t Trbla, BaUak, CaloToa, Franasnafeite, Ljubno, čes Salathal t Solno^rrad, Dend-Oaatalu, Zali na jeanrn, Inomoat, Bragnio, Ourih, Oanero, Paria, Htajrr, Lino, Oroun-dan, laclil, Budejavloa, PlaanJ, Marijina Tara, Kger, Fratioo*a Tara, Karlova Tara, Prano, I.ipako, Dunaj t(» Amatatten.
Oh 6. uri 30 min. trrčrr mci.nj Tlak t Noto meato, KofieTJa.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob S. wH S3 min. *Jutrt\) oaabni Tlak a Dunaja Tia Araatettan, Lip. aije, Praga, FrancoTili TaroT, Karlorih TaroT, Kp;ra, Marijinih t»roT, Planja, BudajaTie, Solnograda, Linoa, St«yn, Oroundena, Iaehla, Aut-■aaa, Parica, OeuaTe, Onriha, llragamu, Inomoata, ZaU* db Jaaeru, I<end^laatelna, Liuhnasa, CalOToa, Beljaka, Kranaentreata, Trbiia.
Ob S. uri O min. tjutrnj meiani Tlak is Norega meata, Kočarja.
Ob 11. uri V7 min. itojtatutinm oaabni Tlak a Dunaja Tia Amatatten, Llpsija, Praga, VraucoTlh TaruT, KarloTih raroT, Kgra, Marijinih Tiru t, Planja, BudejaTio, 8olnograda, Linoa, Hterra, Parisa, Oaneta, Curina, Bragnica, lnomnata, Zella na jaaeru, Lend-Gaateina, Ljubnega, OaloToa, Lienaa, Pontabla, Trbila.
Ob IH. uri 40 tnin jiojiolufinr meiani Tlak ii Norega moita, Ko^ovja.
Ob 4. uri 4S min. /►o/>»>lwrf»»e oaebm Tlak a Duuaja, LouboeRa, Helathala, Baljaka, OaloTca, Pranaenafeste, Pnutabla, TrbUa.
Ob 9. uri 34 min. t04&tf meiani Tlak is Norega Meata, Kođerja.
Ot> V uri HI min. mv*r+r oaabni Tlak a Dunaja preko Amstottena in Ljubnaa;*, Heljaka, CaloToa, Pontabla, Trbisa.
Ob
7. V. 9. 10.
0. II. 0.
y.
Odhod ls LJubljane (dr*, kolj
•trt V.? wi<H. mjuirnf        t Kamnik. s    OS      , 'tlmlnf   „ „
s  ao   n   tr<-"T       . „
,,   JO    ,,     nWfr ,,       ,,     (alodtijl Tlak le ob nerletjab
iu prasnikib.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
uri OH min. šjutmj        ia Kamnika. „    1H dormluttnm   .        „ (4—128)
„   Vfl     „     grrrrr „ ,,
.   aS     „     svrrer m        n     (slednji Tlak le ob nedeljah
in prasnikib.)
JLiepo nrejena
poletna stanovanja
oddajejo se v idilično ležečej vasi Cerklje na Oorenlakem, v hifti, pri katerej se nahaja kegljišče in prostorni baBĆn za plavanje. — Pojasnila daje Ivau Hribar, ravnatelj banke .Slavije" v Ljubljani. (615—2)
Želi §c kupiti dobro oliraiijciia
decimalna tehtnica
ki vzdigne do 1000 kg. — Ponudbe v stavbinsko pisarno „Narodnrga Duma11. (017)
Proda se okrog 50 popolnoma .zgotovljenih
okvirov za okna
po prav nizki osni na Poljanskem nasipu it. 12 v LJubljani. (645)
Jos. Kravagna
vinogradnik ln zgalnloa žganja na Ptujl (Pettau) na Stajerakem
prodaja dobm >in:i iz svojih vinogradov po 15 do 19 kr. liter; novi  ti*«»|»li»«>'v«i<3 in  hIIvovco po 40 kr., stan pa po 48 kr. liter. (616—3)
Izprehodne palice
iz Kočevske domaČe industrije (26IM)
Fr. Stampfel-a v Ljubljani na Kongresnem trgu (Tonhalle). izredno conono.
S kr. kotuacl in vi&o po vsaki poljuhui ceni.
i
Gk 1
0
dj s
3
„THE MUTUAL"
največja in najpremožnejša zavarovalna družba na svetu
zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in
da se po preteku te dobe vrne 83 do DO odstotkov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ve« nabrani dobiček, s čimer se uplačane premije obrestujejo z okoli -i % obre^tniH ol»re(*ti). (159—9)
Glavna reprezentanca v Trstu.
Glavni za sto p v Ljubljani Primož Hudovernlk
Kolodvorske ulice št. 18.
410381
C H3
T.
S « s
a o
•»OD ri "
1.3!
UM
zaradi zagotovljenih predmetov ovsa, sena, si
Zakupna obraveava bode
>
J3 g
2'1 »g,
> od
.a a I
ao o
G.
za zakupno postajo
i
a a
I
o
Za čas
od
O (D
H O
■ H
H ti
cd
•O
	O
4»	(D
«	
■	t>
*■	0
S	
	(D
«	
	0
H
o
>h
H
O
F
•r~> rH
Ji
Gradec Schattlciten Ljubno Marein Judenburg
Maribor Ptuj Celje
Radgona Slov. Bietrioa
LJubljana. Toplice
Golovec Št. Vid ob G. Beljak Trbiž Mtalborget
Predil
(zapor soteske)
Jozernica
(zapor doline pri Raiblu)
z zaporom Bovške doline
Wolfsberg
Št. Peter
Jezernica
Trst Koper
Gorica Gradiška
Pulj
O
(D
H
u
pO
S
w &
0
CS (D
H
(t
a
4)
4-1 O«
X
do
Za nastopne približne preskrbovalne potrebščine posadkinih 6et,
zavodov in deželnobrambovskih oddelkov
na dan
letno
ov»a a
sena a
3400
4500
5600
slamo za
ikopo
850
»Ulj«
1700
gramov
p o r c i j
postelje
n a m t* s e c
po Isti
drv h
282 j 423 kg. J kg
kubičnih metrov
ca eo
o
a
mete rak. centov
kg
13
q
d)
H
i «
60
409 332
74
2 —
3 —
8| —
72
—  350    93 — 8
6 8 I2J—
--■ 189
—' 54 150
71
6 — 12 —
7i -
i. J.
81 —
7 —
815
2
8 8
550
12 8 41
523 114 14 G0
12 196 135 157
50 20 25 16
Vi
3
68
472
10
38
— 1
n _
— — j.......-
2 ■ 54
— i17
i 1
6 — 4
173 —
9 —
246 177 150 7 452 32 9
150: 7
244 250 12
423 258 157 17 484 96 9! 42
"j 10 — 2
—    157i 16
106
40   _ —
58
123
40 240 3
— I 181
126
54 35
— 28
1 13 10
2 1
po zimi
drv a
282 423 kg. I "g
kubičnih metrov
lH*rm
i
S
cc
m
o.
rt
JS
meterek. centov
> ao
kg
o 5
238 2010
30
165
—     12 —
I
60  — !—
I
6 280 — 2 — j    94 — 20 15
642 — —
24
36 96
196 147
12
50
45
30
10 2
210
28
46
2161 —
1 30
50 — 24 10
8 13
15
200 70
158
111
532
110
Jrv, premoga, koaksa in sveč za leto 1894.
6a letna potrebščina znaša
ne za
o .2.
tov
T3
drv
kubičnih metrov
rt
to
i
1
o.
meterak. centov
kg
S p c c i i a 1 ii i pogoji:
60
1650
12	36
18	24
48	123
21
48
1900
54 54
14900
240
1218
145	342
87	180
74	150
&16	60
J37	75
974	48
18
78
426; —
96 2004 — 666
312; —
114 —
514
750 12
— 4488
91 —
624	774	—	— 1	1464		—
974	51	204		—	—	—
004	288		282	858	—	—
56	126	—	360	—		
—	30		156	—	—	—
—	6	—	66	—	—	
—	6	—	54	—	—	—
	6		84			
974	48 i		114	—		—
250	720	—	—	1500	500	50
—	9	—	24	—	—	—
						
123	378	—	1218	846		
—	12	—	24	!		
335 1355
4452
1. Za postajo €■ rit«!€*€• morejo se alternativno staviti tudi ponudbe za eventuelno zalaganje letne potrebščine vneli predmetov, izvzemŠi drva in premog. Pri zalagalnih ponudbah imajo se ustaviti cene, uštevši užitnino in druge davščine, za meterski cent do skladišča za seno in slamo v Gradci. V tem slučaji potrebovalo se bode 12.100 y sena, 224 q slame za skope, 5060 q slame za steljo in 2240 q slame za posteljo.
Za oddajo so določeni nastopni oddajni roki: za seno po 1600 q v mesecih od avgusta do konca novembra 1894, koncem mesecev decembra 1894 in januvarja 1895 po 1*2 50 7 in koncem mesecev februvarja do maja 1895 po 800 5; za Slamo za steljo 100 q v meseci avgustu, v mesecih september 1894 do aprila 1895 po 500 q in v maji 1895 360 q\ za slamo za postelje v mesecih avgust do oktobra 1894 po 250 q, v mesecih november 1894 do februvarja 1895 po 300 o in v mesecih marc in april 1895 po 130 «7; za slamo za skopo po 60 «7 v mesecih avgust, november 1894, januvar 1895 in 41 3 v meseci marciji 1895. Pošiljatve za avgust 1894 morajo se vsekakor do 15. tistega meneča odpraviti. V ostalem pa veljajo za take ponudbe določbe, ki se nahajajo v na ogled razloženem zvezku pogojev za pogodbeni kup.
2. V Gradci se izgovarja oddaja IVieserskega svetlega premoga za c. in kr. gamizijsko bolnico št. 7, n nic«r mesečno poleti po 20 in mesečno po zimi po 150 5, potem za c. in kr. infanterijsko kadetno šolo v L»iebenau-u in sicer mesečno poleti po 40 in mesečno po zimi po 170 q.
3. V Gradcu se mora zakupniku v porabo prepustiti erarično shranišče za seno in slamo proti letni najemnini 360 gld. in proti zavarovanju za čas najema in so porab« erarične centesimalne mostne tehtnice proti plačilu oddkodnine za obrabo, katere visokost se pogodi.
1. Za postajo Iflfirilior se vzprejemajo tudi alternativne ponudbe na eventuelno zalaganje letne potrebčfiine predmetov seno in slama, pri čemer so določeni sledeči oddajni roki: za seno v avgustu 1894, 800 qy v septembru 1894 1000 3, od oktobra 1894 do konca aprila 1895 mesečno po 500 q in v maji 1895 ostanek 571 q\ za slamo za Steljo v avgustu do konca oktobra 1894 500 q mesečno, od novembra 1894 do konca raarcija 1895 mesečno po .'500 q in v aprilu 1895 ostanek 245 9; za slamo za postelje od septembra do konca novembra 1894 mesečno po 100 q, v decembru 1894 ostanek 42 q. Za take ponudbe veljajo določbe, ki se nahajajo v zvezku pogojev za pogodbeni kup, razpoloženem na ogled.
2. Za Maribor se zahteva samo "VVieserjev svetli premog.
3. Zakupovalcu se more mej zakupno dobo, toda le proti plačilu najemnine in zavarovanju dotičnih predmetov prepustiti v porabo shranišče za seno in slamo v Mariboru proti letni najemnini 3G4 gld.,, ono v P tuj i 30 gld., v Celji 40 gld., potem erarični drvnik v Mariboru 100 gld., v Ptuji 50 gld., in v Celji 50 gld., ako se ne rabi za premog, sicer 15 gld. in za premogovo skladišče v Celji 16 gld.
1. Za potrebičino infanterijske vojašnice v IJtlhlJmil se vzprejemajo tudi ponudbe za koaks in za c. in kr. gamizijsko bolnico st. 8 ponudbe za Ljubljansko šoto.
1. V postajah Cckl0VCC lil llrljali. zahteva se dajanje Fobnsdorfskega premoga.
2. Zakupniku za drva za postajo  II v? IJ Rit  more  se proti letni najemnini 6 gld. za pogodbeno dobo erarični drvnik prepustiti v porabo.
Za konje infanterijske ekvitacije v TVnIii ima zakupovalec oddajati krmo v zimskih mesecih.
1. Za postaji t-orif« lil t-rtMllNko morejo se staviti tudi alternativne ponudbe zi eventuelno zalaganje letne potrebščine trdih drv v jednakih mesečnih rokih v mesecih od avgusta 1894 do aprila 1895, o cenah se nahajajo natančneji pogoji v zvezku pogojev za pogodbeni kup.
2. Zakupniku v Oorlcl more se prepustiti v porabo erarično shranišče za seno in slamo blizu Fran-Josipove vojašnice za pogodbeno dobo proti letni najemščini, ki se ima stoprav določiti, proti plačilu hišno najemninskega davka in zavarovanju tega predmeta.
1. V postaji l*ulj se raz ven tega od 1. marca 1895 1009 q in 1. maja 1895 241 q slame za postelje potrebuje za polnitev slamniač.
2. Za postajo PulJ vzprejemajo se tudi ponudbe za zalaganje 1151 q sena, mej tem 60 q stlačenega sena, 335 q slame za nt«ljo, 133 q »lame za postelje in 1000 m* trdih drv po 423 fcj in 4500 q premoga, pri čem se zalagali)! obroki naslednje določujejo: za seno v avgustu do novembra 1894 po 230 q in v decembru 1894 231 q; za slamo za steljo v avgustu in septembru 1994 po 100 g, v mesecu oktobru 1894 135 q\ za slamo za postelje v avgustu do decembra 1894 po 150 7, v januvarjn, februvarju 1895 200 q in v raarciju 1895 205 o; za d r v a v januvarju 1895 900 ma in v maju 1895 1000 ma; za premog v poletnih mesecih po 210 q in v zimskih mesecih po 532 q.
3. V ponudbah za seno in slamo se mora izrecno povedati, če se glase* za stlačeno ali zmešano seno ali slamo, natančneji pogoji nahajajo se v zvezku pogojev za pogodbeni kup razpoloženem na ogled.
Opazka. Ponudbe za dobavo stvari, označenih mej „Speci-jalnimi pogoji" mogu se staviti po točki II. knjižice o pogojih za nakap tudi za deljene množine, a samo če se navede doba za dobavo. Razven poprej navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščine za četna koncentrovanja v zakupni postaji z morebitno 25% večjo potrebščino, mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnika, rezervnike in deželne brambovce po aktuvelnih pogodbenih cenah, zatem potrebščine krme lastnih konj častnikov in takih, ki so ž njimi v isti vrsti.
Potrebščina za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev.
I H
1. Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Narejeno morajo biti po priloženem formularji in imeti kolek za 50 kr. za polo. Zapečatene ponudbe imajo zgoraj omenjene obravnavne dni najdalje do 10. ure do pol ud ne doiti dotičuira vojaškim oskrbovalnim magacinom (točka XVII. zvezka pogojev); na pozneje ali v brzojavni obliki došle ponudbe su n« bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi cenin postavek v številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za pravi. Vsaki popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj pidpis.
2. Natančneji pogoji se lahko slednji dan od 8 do 12. ure dopo-halne in od 2. do 4. ure pupoludne pri dotičnih c. iu kr. preskrbovalnih magacinih, petem pri političnih okr. oblastvih in dež. gospodarskih društvih ogledajo, kjer ležo nalašč za to obravnavo napravljeni zvezki pogojev z dne 10. junija 1894 na ogled. Zvezki pogojev dobe ho proti plačdu 4 kr. za tiskano polo pri vseh vojaških preskrbovalnih magacitiih, na želji tudi po pošti.
3. Vsak pouudnik, izvzemši podjetuike v pogodbeni zaveznosti stoječe, kot popolnem preverjene in obravnalui komisiji znine kot zmožne in zaupne, ima, ne oziraje se na njegovo kavcijo, o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzetje navedenega podjetja dubiti soliditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolovano firmo, od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblastva prve instance. Spričevalo ne sme biti nad 2 meseca staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovski in obrtni zbornici, oziroma političnem oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnemu vojaškemu preskrbovalnemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika.
4. Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagotoviti svojo ponudilo s 5°/0 varščino od vrednosti, ki se ima dognati po pomijam h cenah, vse za oddajo določene množine. Varščina se ne sme pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v posebnem kuvertu tako od-poalati in vložiti, da varščino opravičenec lahko prevzame, ne da bi odprl zapečatene ponudbe. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi specifikovati. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in se kakor tudi kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na prediežeče razpisano zakupno preskrbovanje vojaških potrebščin. Ti imajo glede kakovosti in cene prednost pri jednacih ponudbah pred drugimi podjetniki, morajo pa svojim ponudbam prilagati spričevalo dotičnih gospodarskih korporacij svojega okrožja, v kojih se potrja, da so zares producenti ter da vso pouujano količino sami proizvajajo, če niso ti podatki vojaškemu oblastvu, kjer se ponudba vlaga, brezdvomno znani. Producentonm se more oproščenje ulaganja varščine iu kavcije dovoliti le za predmete, katere Bami proizvajajo; izjaviti pa morajo v ponudbah, da za spulnjenje prevzetih zavezanostij jamčijo s svojim premoženjem. Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki se ima po prepisih uložiti, se ne bode oziralo.
V Gradci, dne 3. junija 1894.
5. Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se izgovarja, da se prevzame preskrbovanje kakega predmeta le, če se h kratu dobi oddaja jednoga ali več drugih predmetov ali oddaja predmetov za več postaj, dopuščajo se praviloma le: a) za vse predmete krme v postajah, v katerih ni več nego jedna baterija ali jeden eskadron; b) za predmeta seno in slamo v vseh postajah in c) za drva in premog v vseh postajah. Pa tudi te sknpne ponudbe smejo se staviti le za jedno postajo s konkurenčnimi kraji.
6. Oddajati je predmete v dotičnih postajah neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati. Slamo za postelje in kurivo morajo zakupniki četam dovažati v njihova bivališča. Za prevažanje predmetov v konkurenčne kraje more se v zmislu točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se zmatralo, da je prevažanje obseženo že v ponujenih cenah. Pri jednacih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost
7. Opozarja se posebno na spremembe v členih VII. in VIII. knjižice o zakupnih pogojih, tičoče se dovoljenih olajšav glede rezervne zaloge.
8. Ponudniki se odreko, da no zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o v z prejetji ponudbe morala držati v § 8G2. občnega državljanskega zakonika, p tem v členih 318 in 319 avstrijskega trgovskega zakona določenih rokov, v katerih se je izjaviti, če se vzprejme ponudba.
9. Oddaja preskrbovalnih potrebščin vrši se praviloma v nastopnih rokih: Krma od 5 do 5 dnij, slama za postelje v januvarji, maji in septembru vsacega leta, kurivo vsacega 1. in 15. dne vsacega meseca. Će krajevne razmere in interes Čete brez večjih stroškov za vojaški erar dopuščajo, morejo se razpisani dobavni roki za krmo raztegniti na 10 do 15 dnij.
10. Cene za zakup staviti se imajo uštevši užitnino s dokla-dami, mitnino, carino in druge davščine; od porcije ovsa a 3360 gr, od porcije sena a 5600 gr, in alternativno od porcije otave po 5600 gr, od porcije slame za skopo a 850 gr, od porcije slamo za steljo a 1700 gr, od meterskega centa slame za postelje, od kubičnega metra trdega ali mehkega lesa z izrecnim označenjem vrste drv in dolžine polen, od meterskega centa premoga, pri čemer se ima povedati, iz kakega premogovnika in krajevne lege da je. Kjer premog glede gorivne sile ni znan, mora podjetnik pred obravnavo prositi, da se odredi kemična analiza. Namesto trdih drv morejo se ponuditi tudi mehka. Ponudbo za mešan les so izjemno dovoljene le* tedaj, če je zaradi lokalnih razmer težavno preskrbeti le jedno vrsto drv, in ponudnik ima določno povedati odstotek pri mešanih vrstah drv. V slami za steljo biti mora če mogoče V* otepne slame in se lahko ponudi kot celota po jedni ceni ali pa obe vrsti zase (kot otepna in kot strojna [zmedena] slama) in po posebnih cenah. Oni predmeti, kateri se bodo porabili šele leta 1895., plačajo se tudi šele leta 1895.
11. Zakupniki so izključeni od olajšav železniškega vojaškega tarifa. Vojakov preskrbovalneg i skladišča dosihdob ni moči dajati v pomoč zakupnikom.
12. Vojaška uprava pridržuje si pravico, da sme oddati kake morebitno razpoložive zaloge, preprečenec ali druge surogatue predmete mej pogodbeno dobo.
13. Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi izrecno izjaviti, da bo njemu znane določbe za to obravnavo pripravljenega zvezka pogojev z dne 10. junija 1894 in da se jim popolnoma podvrže. Ponudbe, ki obsegajo krajše n^go 14dnevno zavezauost, se odklonijo.
14. V Mareinu in v Trbižu se more oddaja predmetov za krmo v sporazumljenji s c. in kr. četami zagotoviti akordnim potom.
C. in kr. intendaneija
Ponudbeni formular.
Jaz podpisanec izjavljam s tem vsled razglasa št. 4252 dto Gradec z dne 3. junija 1894, da hočem oddajati zakupnim potom za zakupno postajo ......................................................................._............................ s konkurenčnimi kraji:
Porcijo ovsa a 3360 gr po ______________ kr. reci:
Formular za kuvert pouudbe.
P» OS
C. in kr.
vojaškemu preskrbovalnemu magaciuo
Ponudba vslsd razglasa Št. 4252 za zakupno obravnavu dne    julija 1894.
I.
sena a 5600 gr po _...........„................. kr. reci:
slame za krmo (ječmenove, ovsene,   pšenične,   sorščine  slame)  a 850 gr
po .................................. kr. reci:
slame  za  steljo   (strojne  ali   zmešane   slame,   četrtina  otepne slame)
a 1700 gr po .................................. kr. reci;
meterski cent slame za postelje (otepne slame v celih bilkah) po .................................. kr. reci:
1 kubični meter trdih bukovih (mehkih) drv, neplavljenih po-----....................... gld-----...........---kr. reci:
1 meterski cent premoga iz premogovnika ...............„.........—......—...................... premogove jame....................................................
v _................................._______.................. po kr.................................. reci:
za čas od ............................................................. do ____......................_................................... 189 ., oddati zakupnim potom preskrbovanje prehodov po točkah
bovati in za ponudbo jamčiti s priloženo ................................................. varščino _.................................... gld. ......._............_..........       kr. obstoječo iz..................................................................................................-
Nadalje se zavezujem, če dobim v zakup, vsaj v 14. dneh po uradni objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaški upravi pravico, ko bi to
opustil, da sama to popolnitev izvede s pridržavanjem zakupnega zaslužka. V ostalem se podvržem razven pogojev  naznanjenih   v   razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo   v   zvezku pogojev napravljenem za razpisano obravnavo z dne 10. junija 1894.
Kakor vidno iz priloženega odloka ........._______..............._______ v ____________............._._.......     se je moje spričevalo o zmožnosti in  solidnosti  neposredno olposlalo  c.   iu kr.
vojaškemu preskrbovalnemu magacinu.
,i ■.>.,'■• «ii mviis3Tjoqg*i .^nrf medbonorj iis Votoaorj i.-*.\'>v.\ v 'as ofei*:dun ijojio« iiati'tn«1 nn,,r»oi><I»# i
. zvezka pogojev preakr
Naznanilo.
n
Podpisani načelnik cestnega odbora Kranjskega okraja naznanja, da se zaradi pretežavnib c^Btnh opravil naČelnlitvu odpoveduje.
V Ter bo j a h, dnć 6. junija 1894. (643) načelnik.
Kraški teran
ima na prodaj gospod Anton Polley v Sežani na Primorskem.
Prve vrste po 20 gld. hektoliter, Druge vrate po 13 gld. hektoliter, Tretje vrste po 10 gld. hektoliter. (518—6)
Gostilna „al Gallo d' oro"
v Trstu, Piazza della Posta (Dogana).
Toči se Istrsko vina po 28 kr., belo t Ido po
32 kr., HrnAkl teran batnega pridelka po 40 kr. liter.
V sodčkih od 25 litrov naprej franko na dom po cenah,
kakor bo dogovorijo. Izborim kuhinja. Vzprejema naročila
na obed in večerje po nizkih cenah.  Nadejajo se obilnega
obiska, beleži , ,
' z velespostovanjem
(566—4)
Opaikat Vzprejema naročila na vino za notranje dežele tranko železnica Trst po 15 a*l«l. hektoliter.
nMAlilinonirm   86 aagotovi vsakemu,
u i li i nnin ili ti F ir v ki'°• n* p1****1*
^1 II I   UUlUllilll |U 1    bolan • m kateri ne
II II I 1 »i   po   uporabi svo-
UUU tovnoalavnega maltoznega preparata gotovo ozdravel, ali pa mu ne bi odleglo. — Kašelj, hripavost, naduha, katar pluč in sapnika i. t. d. nehajo že čez nekoliko dnij. Mnogo tisoč oseb je ta preparat rabilo s sijajnim vspehom, ter je brez števila spričeval o tem na vpogled. Prodaja tega maltosnsga preparata je v vseh državah redarstveno koncesijo-novana in dobivajo nuimoviti, če se izkažejo, da so brez sredstev, ta dragoceni preparat brezplačno. Cena 3 steklenicam 3 gld., 6 steklenicam 5 gld., 12 steklenicam 9 gld. — Albort Zonkner, izumitelj maltoznih preparatov, Borolln S. 0. 33. (633—1)
Mnogo denarja"
ai prihrani vsaka dam«, ki naroča obleko pri meni. Na-kupoval aem namreč po jako nizki ceni iz neke konkursne mase veliko množino kažrairja in volnene robe, in mi je torej mogoče, dati to obleko po nezaslišano nizkih cenah. Prodajam torej blago (kakih 8 metrov), ki je potrebno za
celo damsko obleko samo za gld. 2" 80
in izjavljam a tem očitno, da je blago izborno in da je vzamem nazaj, če ni to istinito. Dobiva se v najlepfiih hojah pikasto ali cvetuato. Razpoiiljs se proti povzetja ali pa če se denar preje polije in se je treba požuriti z nar oče -vanjem, ker se jako mnogo proda teh oblačil. NaroČila naj ae pošljejo na Wareahaas Apfel, Wien, I., FleiHchmarkt 22/S*. Vzorcev ni moči poslati.        (608 —3)
Najboljše voščilo sveta!
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Cea. kralj.
dež. priv.
tovarna litem. I. 1835 na Dunaj i.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iasia|e trpežno.
= Povsod v zalogi. (801-44) Zaradi ponanjnuj naj ae paii natanko na moje ime
MF~ St. Fernolendt. ~wm
Za naravno usnje svetle boj« (Natnrleder) Izborno mazilo (creme).
Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux
u ti Ilreiru tkt. O IŠČe za takojšen vatop: S Mlftlne za LJubljano in Celje, v jako fine bile; 1 kuharice za LJubljano, Zagreb, Oorleo, 1'alJ; kuharleo asa reat»vr«elJo na Gorenjskem, 20—22 gld. plače; postreinlco, 12 gld. plače, drva, svečava, stanovanje prosto; peatauajo k jedneinu otroku, izborna aluiba; dekle m vsako delo k dvema osebama; lto«l)aft», 32—34 gld. plače, Ud. itd. — Priporoča ae močan klini klape«, rabljiv za vsako delo, ki ana tudi a konji ravnati. (648)
Za dimnikarje!
Za občino Trbovlje se iflce
dimnikar
ki se hoče v Trbovljah nastaniti in kateremu je zagotovljen letni dohodek: Od Trboveljske premogo-kopne družbe letni pavšal 600 gld., od tvornic 150 gld, od Sol, župntsc in biflnih posestnikov 250 gld., viega vkup 1000 gld leti mora biti veSC obema deželnima j^z koma, trezen in dober delavec. Prošnje naj se pošljejo do konca tekočega meseca občinskemu uradu v Trbovljah.
(625-2)
Občinski predstojnik F. Roš.
Mfobema &otooJboW
valed porabe Jedino prlatnth .T. C«iip«>. vila zol»iiili Kiii>lji<*.   Stotine zahvalnih pisem o uspehu. (525—h\
Oena steklenici 1 gld., steklenici za poskuinjo 50 kr. Jedino pristno z regiatrovano varstv. inamko „nmorieva glava" in napisom J. Caapo'a
Zalintroplen. Pristno ae dobiva v lekarni „rudeoega kriza" Iv. i>. Cmh|>o, Oaek (gornji grad), Hrvatska. Zaloge v vseh večjih lekarnah, kjer takih ni, naj ae obrne direktno do proiavoditelja.
SUCHARD
WtUCHgIL(OTWm).
LEICHTLOSLICHER
A,  mu   i i i      i Kr - iOC T4jjih
(333—6)
CACAO
sobni slikar v 3Li3-a."bl3a.rj.i, Breg* la~ št, 20
priporoča ae v izvrievanje v tudi
v dekoracijsko in slikarsko stroko spadajoči!, del
z zagotovilom ukusnomodernega   dela proti zmerni oenl. (4tu— 8)
Vabilo
vrtni veselici v Lavrici
ki bode
povodom dovršitve dolenjskih železnic v nedeljo dne lO. t. m.
Koncertovala bode vojaška godba 27. pešpolka kralj Belgijcev.
Začetek ob Vsi uri popoludne.
Tem povodom se popelje
poseben vlak v Lavrico in nazaj.
BaV~ Odhod iz Ljubljane južni kolodvor ob 2. url popoludne, nazaj se vlak
polja ob 10. url zvečer.
Vstopnina na parkovnem vrta, kjer bode koncert, SO kr.
Otrool bo prosti (644—2)
Vstop na sadni vrt, ki je tik onega vrta, je prost.
Za dobro kuhinjo, naj bolj io pijačo, nlsks osne, dobro postrežbo ln dovoljno prostora Je najbolje ekrbljono.
Cene razvidne bodo na vrtu, na kar bo a tem opozarja.
V slučaji neugodnega vremena preloži se veselica na 24. junija.
Prej J. Geba,
Fran Čuden
Prej J. Getai
-p>t urar hs-v ■ jMblJrtiil. C-ilavni trg št. 9&
(Podružnica v Trbovljah)
priporoCa al. občinstvu ter posebno preC. duhovščini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov cm^ni
in vseh v to stroko spadajočih stvarij  po uaj-
nlaflh couah. Popravila izvršujejo &e natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po poŠti.
Ceniki so vedno na razpolaganja zastonj ln franko.
Važno za sleharno
(11-12)
gospodinjo in mater!
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
se čedalje bolj Bkazuje kot najizbornejši, jedini naravi pri« merili zdravi in ob jodueni v svoji uporabi najcenejši dodatek bobovi kavi. Priporoča so izrecno od visokih znan* 0 a cu/riT .j a j      Btvenih in zdravniških avtoritet in se predpisuje ženskam, ^cJtvSt-l**^1 ^-'fafilf*      otrokom in takim, ki imajo želodčno ali živčno bolezen,
"   ' '4y> kot najboljši nadomestek bobove kavo.
Opreznost pri kupovanju! Zahtevajte in jemljite samo bele originalne zavoje
Dobiva ___ ■ imenom ijM klloicr.
ae povsod.    |MV JtiIatl^.xeIXl*3X- "901 »»krajcarjev
Dunajska kavna mešanica
daje kavi lepo barvo, dober ukus in moč.
Dunajska kavna mešanica
učini kavo redilno, zdravo in ceneno. Vzemite torej kot gJafJT cLcćLevtelc Ica-Tri ~W samo
...    pristno =
Dunajsko kavno mešanico
("W^ie>itc5r» Kallee-Melange)
ili tovarne (606—3)
Arnold «fc Gutmann na Dunaji
ki se dobiva v skoro vseh. špecerijskih trgovinah.
4543
raso*!
Hočevarjevega travnika na Viču
se bo oddala drsžbenim potom (698)
v nedeljo dne 10. t. m. ob 4. uri popoludne.
•iti
Proda se prostovoljno
hiša št. 42 ¥ Novem mestu
(Kandrja), v kateri je 7 hod, 2 »leti in delavnica. Pri njej je nad 700 □ m vrta H fla je jato pripravna za kako obrtnijo, /.laati za usojarijo, katera
se je v njej i« več let izvrftevala. Pogoji ae izvedo istotam (631—2)
ae ugaša najprijetneje in najceneje z dobrim in nknanlm
domačim vinom
< (domala i>ljuču).
To domače vino ae prireja na najpriprostejli način in najceneje iz predmetov, ki bo za to potrebni in ki se dobivajo pri (579—3)
Ivanu Sajovitz-u
trgovcu v Orađcii, „pri črnem psu", Murplatz.
Isti predmeti ae zdaj vsak dan po poŠti proti povzetju v veliki množini pošiljajo ua vse strani in ima gosp. Ivana aajovtta mnogo primnanie o izvrstnosti in cenenosti svojega, domačega vina, ki ae je napravil iz teh predmetov. — Kala poakuiuJH zadostuje, da se lahko vsak prepriča o izvrstnosti in trpežnosti tega domačega vina. Za pel Martin« stanejo omenjeni predmeti, iz kojih ai lahko vaak sam to domaČe vino proizvaja, samo 6 gle!, in tudi več.
- ITataaovlJsno letat 1963. aanan
Svetovno znaste (1021—26)
bo »amoi/.d. 'ane, nagrajene
ročne harmonike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji, VII 3, Kaiserstrasse Nr. 74.
Velika zaloga
vseh glasi) 11
gosllj,  elter,   plseal,  okarln, nstnlb harmonik* ptleflb orgijlc itd. itd.,
švioarnkih ocelnlh orgljle,
ki igrajo aame od aebe in so nedoseine glede glaaa, glasbeni albumi, kukala itd. itd.
Knjiga i uzorci zastonj in franko.
Koncipijentta
ki je dovrSil sodno prakso, li#e
JDr. T. Schegula (642—1) advokat v Rndstfbvem.
a iiiiii n\ U lil Do UADIUU U'utliDU
Zobni zdravnik
m ROMAN JACOBI
ustavlja po najnovejši in naj bolj Al metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira In Iztllra zobe brez bolečin* (186-9)
Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Iajubljana, Stari trg it. 4.
Dr. Bose životni balzam
Fo mm M\ ceni
je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo rastop-ljajoče (434—8)
domače sredstvo.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., p« posti 20 kr. več. Na vaeh delih zavojnine je moja tn dodana, zakonito varovana | varstvena znamka.
Zalege skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi:
ražko domaće zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoga skušnje, čistenjs, arnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blati bolečina. V skatljieah no 35 kril 26 kr. Pa pasti 6 kr. več. Na vsah delih zavojnine je moja tu dodana zako-nito varstvena znamka.
a-le.-vT3.av zaloga
s FRAONER^ Praga.
U. 203—204, Mala itrana, lekarsa „pri črnem orli". r*Pofitna raapoliljatev vsak dan. "ajajaj
e
ae proda skoro novo anrleiko HKnd|re(( SSeV' visoko kolo a taiigeut prečkami.
Kje? pove iz prijaznosti upravniatvo .Slov. Naroda".
2 parna stroja
s 30, oziroma s 50 konjskimi silami, iu
BNB^I^' |^tV^^^
oddafo ae aaradl preotvor)en|a tovarne.
Stroja in kotel so Še v prometu na ogled
Vpraša na| ae v paromlinu v Cel JI, Štajersko. (682—1)
jJ3T Od leta. 1869. se Tj£q
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ja izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avatro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti p slanim bolesnim*
1 slasti proti - - - '
vsake vrste spuščaj em
uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kothigijeničnega sredstva za odstranjenje luskinio na glavi in v bradi za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto uplodno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov lesnega kotrsas in se razlikuje bistveno od vseh drugih' kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da ae pride alepari|»m v okom , zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neoadravljlvlb avj*a-nlb bolesnik se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žveplano milo.
Kot blažje kotranovo mile za odpravljanje
nesnage s polti.
proti spnlčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno koametično mile aa umivanje ln kopanje sa vsakdanjo rabo aluii
Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo,
v katerem je 86 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. dana komada vsake vrata s navodilom o uporabi 35 krajo.
Od drugih Bergerjevla medicinsko - kosme tlenlh mil zaslutijo, da na nje posebno opozarjamo: Bensee-mllo za fino polt; borakovo milo za priačo; berbolako milo sa uglajen je polti pri pikah valed koz in kot razkužujoča mila: Bergerjevo smrekovo -1 Kle-eto milo sa uuilvauje iu tolleto, Bergerjevo milo aa neino otročjo dobo (211 kr.); Ichtjolovo milo
Eroti rudečici obraza; milo sa pege v obrazu jako učin-ujoče; tannlnnko milo za potne noge in proti izpada« nju las; sobno milo, najboljše sredstvo za čiBčenje zob. Glede vseh drugih Bergerjevlb mil ae najde vse potrebno v brosurici. Zahtevajte vedno Bergerjev« mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (852— tf)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, G. Piccoli, J. Svoboda in U. pl. Trnkdccy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
Od 1. Jan IJa in od 1. septembra tarif aa stanovanja sni i en sa 25 odstotkov.
Zdravilišče
KRAPINA-TOPLICE
n st H rvatske ~ro (409—11)
od postajo Zagorske železnico ,,aebek-s£raptna*Topllce<' oddaljeno vozno uro, otvorjouo je od 1. aprila, do konca oktobre. Toplice imajo temperaturo SO—S.V R. ter lavratno deln|e|o pri protlnu, mlslenl in sklepni akrnlnl in pri boleznih, ki so nje posledice, pri bolečinah v kolku, pri siveaalb, poltnlh bolesnik in takih vsled sadebljealb raa, pri kronični Hrlgbtevl bolesni, pri otrpnenjl, pri kronični vnetlel uisterslee, pri ekaudatlh v perinterinalni vezni tkanini itd. Velike baelnske, polne, seperlruee krepllne kopeljl in kopeljl v marmornatih banjab ; izvrstno urejene snolne kopel|l (sudariji); maaaiie, elektrika, švedska zdravilna glmnaMtikn. — Udobja sUaovsnJs, dobre in cenene restavracije, stalna sdravlska godba, ki Jo priskrbi godba c. In kr. pešpolka na«lvo|voda Leopold st. &:», obširna senčnats aprebn|Hll**a itd. Od 1. maja dalje vaak dan promet s postnim omnibuaom do Zaboka in Pollean. Zdravilišču i zdravnik dr. I*h»«-I pl. Oreakovlč. Brošure v vsah knjigarnah. Prospekte pošilja in pojasnila d.je ravnateljstvo zdravllliča.
CTajboljSa
se nalagajo glavnice
če se kupujejo
4°o založnice gališkega zemljiško« kreditnega društva.
Iste dunnsajo
dobička več ko 4 odstotka
ter uživajo pravo
pupilarne varnosti,
se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vlože kot kavcija
in kot vojaška ianltna kavolja: razeu tega je vsakih lou gld. zaloinic zavarovanih po hipotekami vrednosti 253 gld. 33 kr.
Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
banka in menjalnica v Ljubljani.       (6t>8—7)
L Luser-jev obliž za turiste.
(■olovo in bllro uph« vaj oče sredstvo proti kurjim eeeeoni, iultem aa podplatih, petah in
drugim trdi praskam kole.
■ ** ^ Veliko
prizualnih pisem je na ogled v
'£%*jSj5*i w yr \^\jfyr   glavni razposiljalaici:
y^jy^ L Schw»nk-a lekarna
Dobiva se <«>^ (40-a3;Msldlmz-Dnaa|.
V h \ PriBten samo, Če imata navod in
tjF^r   oblit varstveno znamko in podpis, ^      s     ki je tu zraven; torej  naj ae pazi & S iri zavni0 v*9 manj vredna ponaredbe.
Pristen v LJubljani:
Jon. Mayr, J. Swoboda, U. pl.TrnkGezy,G.Piceoli,L. Grečel; vBndolfovem S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J Močnik ; v Celovel A. Egger, W Thurmwald, J. Birnba-cher; v Bresah A. Aich-inger; v Trgu (na Ko. rogkem) C. Menner; v Bel|aku F. Scholz, Dr. E. Kutupf; v Gorici G. B. Pontoni; v Wolfs-bergn A. Hutb; v Krs. nji K Savnik; v Rad-goni C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto; v Kadovlllel A. Roblek; v CelJI J. Kupferscbmid.
Morsko
i*3jr Lišanj t^h
v Novem Vinodolskem (hrvatsko Primorje) se Je danes otvorilo. Sessdiaia, d_o ±5. ©IctcTforsL.
Cenena in hitra zveza s parobrodom Čez Reko in Sen^ v Novi. — Gostilnic in stanovanj je na izbero. —^Od dne 1. junija se otvori tudi gostilna neposredno tik kopališča.
Za vodstvo kopališča: (*°4-Poglavarstvo občine v Vovei
dne 15. maja 1894.
Načelnik: Dr. Mažuranić.
Beležnik: Potočnj ak.
MXMBHBnnnnnnnjnj|
OST Izjava
V varstvo mojim p. n. naročnikom, kakor tudi v obrambo daleč na okrog slovečih izvrstnih izdelkov lastnega paromlina, izjavljam,
da dosihdob nisem otvoril pod svojim imenom niti v Kočevji niti kje drugod na Dolenjskem zaloge svoje moke in dragih mlinskih Izdelkov.
Da se vsakdo varuje škode in prevarjenja, priporočam mojim p. n. naročnikom, da blagovolijo meni namenjena naročila pošiljati
le naravnost meni v Jarše-Menglš ali pa v mojo zalogo v Ljubljani na Dunajski cesti št. 18, ker
razpošiljam svojo pristn» in izvrstuo moko in druge izdelke lastnega mlina le naravnost iz mlina ali od gori omenjene zaloge v Ljubljani.
Z odličnim spoštovanjem
Peter Majdič
posestnik 2nn.lln.su s paiom ln turbino
(632-D v Jaršah pri Mengšu.
V varstvo mojim p. n. naročnikom in v obrambo dobrega glasu izdelkov  mojega  paromlina,   ki slujejo  daleč na okrog, objavljani,
da dosihdob nisem otvoril niti v Kočevji ali v Rudolf o vem niti kje drugod na Dolenjskem zalogo svoje moke in drugih mlinskih izdelkov.
Da se vsakdo varuje škode ali prevarjenja, priporočam vsem p. n. naročnikom, da blagovolijo meni namenjena naročila pošiljati
le naravnost pod mojim naslovom v Celje, ker
razpošiljam svojo pristno in izvrstno moko in druge izdelke le naravnost od lastnega paromlina v Celji.
Z odličnim spoštovanjem
Peter Majdič
posestnik parnega mlina
slovenskega in nemškega jeziku ztnozeo, želi v o »lir. j i LJubljane babe a'iiibc. — Ponuditi' vzprejema uprav-nifitvo „.SlovenBkega Naroda". (031—2)
lini ekstrakt za uho
od c. in kv. sekund, zdravnika «lr*. ^i-Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let Mvtorltete. ker odpravi vsako neprirojeno kIuIiomI, uklanja takoj nlab poaluh, uacaiii tok in vsako uaeano bolezen ; dobiva se proti dopočil-jatvi gld. 1-70 v vsej Avstro-Ogerski Irun-korano po posti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomaya, v lekarni gosp. A nt. K ogla in v mestni lekarni v Zagrebu; nadalje pri / a-netti-ju v T ratu; Jožefu Cristofoletti-ju v <jJo-rlel : na Dunaj I pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu St. 8, in pri lcknrju Twerdy-ju, Mariahilfcrstrasse 10(1. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenim napisom: e. Iu kr. neltund. adruvulk <lr. Mtpek ua DuuaJI. (1161 — 2 )
i
ata\aTeWaawavaa,aWaaO
i
3
B
Vozni listki k Se?. Ameriko
(6—23) prt
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
I Kolowratrlng 0_TT-TTTCT A T 1
jj IV Weyringergas8e 7- XJ \J }\ X1»J . |
^        Vtta/t dan odprava z Dunaja* ^
PO|U.MttlJ«l    /JiSloil j. ^5
m
\ !_Ji
S   > V
Nepresegljivo za zobe
je
I. Trnk6czy-jeva ustna voda
aromatična, upliva okrepčujoće, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz uat  neprijetni  duh. Jedna velika steklenica .00 kr.
II. Trnkoczy-je¥ zobni prašek
splošno  priljubljen,   upliva   jako   okrppčujoce ter ohranjuje zobe sveUo-bele, a 30 kr. Navedeni  sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem  ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pusti pošilja (50J—1>)
Ubald pl. Trnk6czy
lekar
v Ljubljani zraven rotovža.
Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo.
Ker odpotujem iz Zagreba, i>r«»«l-.im avojo dobro situvirano
brivnico s parfamerijo
-v ^iij^i-eLiii, v I lic: i aSt. Tč*. Sigurna zaslužim. (617—3) Peter JMUljalr, brivec.
PHONIX - POMADA
na raz. s tavi za zdrav jo in vreda-vsnje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrada, j« po /drav-niskeiu izteku in UtiOgih zahvalnih pmm;h, katerih štetilo rrs v tiioće, prizna ia kot jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, h kar. ruti se doseže tuko pri gospoh kakor pri gospodih lepa in bujna rast lasij   IU   so prepreči,  da nu
izpadejo iu da nedela mej njimi prhot; mladi gospodje dotie po ii.i e rabi močr.e brke. Za Uspeh iu za neškodljivost se gaiantujo. Lonček 80 kr., če se poSlje po posti ali proti povzetju i*0 kr.
K.Hoppe, Wien, XIV., Hfltteldorferstrasse 81.
j (20D—10)
Tinct capsici compos.
(PAIN-EXPEKLER),
pripraveay v Riebtrevi lekarni v Praze,
vseobecnl znamt, bolesti utažujici domači lok k mazani, jest na skladfl v« vMfinfi lelaren, lahev po 1 ti. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pri kupovani tf oba m miti dobre na po zoru a prijmouti jen lah ve s ocliran-nou imunkoa „k e t t o u" jakoito prave.      rj« tre dni sMtlaUlatTi:
Rlcktrm Mkim „1 zlatico Iu" i frazi.
Zobozdravnik
A.vjgvi»t Scliweiger
ordinuje (38—23)
MT v hotelu ,,Pri Maliču" -^KS
vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah ln praznikih od 9. do 12. ure.
tVaST Odpotujem v Herkulove toplice koncem meseca junija. Vrnitev v Ljubljano začetkom oktobra.
M
ts%**'yi» ,%»*Bf**r v*** \X*4<*Jr^^ ..-v v^ir       \*> \U?
(W8) FRAN CHRETOPH-ov
svetli lak za tla
^   X5jr^>^     je ijroz (jUha, se hitro suši in dolgo traja.
£ Zaradi teh praktičnih lastnostij iu jednostavnoga rabljeuja se posebno pripo-P roča, kdor hoću iam lakirati tla. — Sodo so v dveh urah zopot lahko rabijo, a — Dobiva sov različioh barvah (prav kakor oljnate barval in brezbarven (ki flajo T aamo svit). — Uaoroi lakiranja ln navod rabi dobe ae v v«eh zalogah. I Dobiva a* v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH,
P Ivana Lnokmann-a nasledniku: i/umjt.lj ln jedini [adelovatel] pristnega i       AlltOllll KttlCIll-ll. avetlega laka za tla, 1 RA<..\ & BEU0L1N.
t nti smu aa aa am am ^> ii-----^> - ^ ^ T^       ^        ^- — —
I
:
S
v>
I
*
I
♦
I
♦
■
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik
kamnoisek: tt Ijjvi/blja.n.I, ^Psirn.© vlIIco št. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru
(popre) Peter Tomun)
priporoča so za i/ivraovanjo
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljev, prllnio, obhajilnib miz, kratnib kamnov itd., nadalje za vsakovrstna
ssttvltciiit kaiiiiioscšltu dela
kakor tudi za iidulovanju plošč Iz vsakovrstnega marmorja za pobiitvo.
Ima tudi bogato zalogo
jk^jgT ria-saroTon-ils- spomenikov I^SfG
iz raznovrstnih marmorjev, linpravljonih po najnovejših arbitektonionib
obrisih po Jako ntzkl oeni. fna~- Oskrbuje napravo kompletnih drnibinskih rakev in vsakako
popravljanje. (tO—23)
=~ Obrise, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled, i
I
„Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku!" veli star pregovor.
To velja po vsi pravici o mo|< m etahltasemeatU, kajti le tako velika pro-dstjalnica, kakerftua je moja, ima vslnd tega, da kupuje j"ko mnogo blaga, ki ga plačuje sproti v gotovini, in v .-.led drugih ugodnih okolam minimalne stroške, ki so potem v prid tudi kupcem.
Draicatnl vaorol laHebuiui uaro^itvl]«m aaitton} in poN&uine prosi«*. HuJIg« a vzorci« kakerSnih  doslej  6e iti  bilo,  in  krojače netVankovano.
Sukneno blago za obleke.
Peruvittii in doaklna* za \dsoko duhovščino, petem blSfro, kakor je predpisano »a in »lin in«' v. kr. iiiiiilaiUov, tudi za veterane«*, posuriie bratube, telovMtlce, li%rv|e, za l»iljur«le, igralne ini«e, preflvke aa voaove, lo«lou9 tudi  nepremočljiv  za  loinke wulcn|«,   blu^o,   ki  ho  da prit.!!,
potni p I ni «11 od 4 — 14 g d. itd. U0T l'oNi«iio, oeul primerno, trajno, elato lolncno  sukneno blagu ti iu ms malovrednu enoje, ki Uouuij toliko stanejo, kolikor iznaša aaaluaek
kro}aeev, priporoča
Iv. Stikarofsky, Brno MSSS
Kajvedja tovurniskn ihIok i NUkuen«'Ka blnga v vrednosti '/j »"''j - «■«■-Pošilja se le proti povzetju! inj
Dopisovanju v nemškem, ogerskem, čeakem, poljskem, italijanskem, franooskilni
in augleaaem jeziku. ]'.•:» —18)
III ■■■■■■■■Balal ■■■sMMIMIIIMssalllllllllllllll ll"Tl'lTf-m "T1"" - "^'^
CHOCOLAT MENIER
! Največja tovarna na svetu!
Vsak dan se proda: (1148-23}
SO.OOO kilo.
Dobiva ae v vseh speoerljaklb, delikata*, nlh prodajalnloab ic kondltortjab.
Pristno Brnsko sukneno "blago
za spomladno in poletno sezono 1894.
JeiOn kupon imlr« <lolg, ***> popoln«* konji odliko obleko (suknjo, lil u««- In telovnik) ttlaue Mamo
ai«i. «»«.
4 HO la dobre 6.— la »olfae 7.7» la fine O — Is llneffte lO.SO la un|tlnej*e>
pristne ovčje volne.
Kupon za črno salonsko obleko !«•—, kakor tudi  blago za vrhre suknje,
loden za turiste, crni peruvienne in doskinp, za državne uradnike, najuuejso greda-5 me tkanine itd. razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najbolje znana tovarniška zaloga snknenega blaga
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorol zastonj ln frankovano. — Oarantuje ae xa to, da odgovarja potiljka popolnoma vzorcem.
Efa uva*en|c! P. n. občinstvo so zlasti opozarja na to, da je blago, ee ae naroča direktno, tuatno ceneje, nego če so isto naroča po agentih. Tvrdka Si«'«el-Iuiliol v Bruu ra/poSilja vst blag«* po pravih tovarulftklh oeuah« ne da bi »urnimi j hI it sleparskega „kropiskttga popusta", ki toli oškoduje »a-
Htbuib naroČiteljev. (181 —19)
mm
Zahtevajte Nismo
taea
ker je to najhitreje in nnjsigurneje delujoče sredstvo,
H K a I«'risu Me iigouoliijo isirecMl v»uke vrste.
Kaj pač govori bolj razločno za njega nedoseženo mo^ in dobro kuko-voBt, nego uspeh ogromnega razširjenja, vsled katerega nobeno drugo srodstvo ne eksistuje, katerega raipeoavs nu bi bita po oni ,,Zaoherlina" nadkril'ena vsaj dvanajst in dvanajstkrat.
Zahtevajte pa vselej zapečateno steklenico in samo tako, ki nosi ime „Zacberl".   Vse drugo je ničvredna imitacija.
Steklenice stanejo: 16, 30, 50 kr., 1 gld., 2 gld.; štedilnik Zacherlina 80 kr.
Dobiva so v nastopnih prodajalnicah: X . '"Iihjimi : Anton Krinper, Anton Stacul, J. Klaunr, Jeglič & Leskovfe. Peter Lassn>k, Ivan Perdan II. L. VVencel, Fian Trdina, Ivan Fabiian. Karo! Karmgei, Mdiaei Kaitner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lonček, Karol Pla-i.inšek, Viktor Sebi (Ver, M. K. Sniipan, Scluissngg & \Wber, J. Spol jarić, Ivan Jebačin, lekarna TrnkčciV, Anton Jee.unrie.k, Jer. Reitz, A. Šarahou.
INiHlojino :
SKoljo loka: l*«»lbov gradce: Itonioiicii: %'elike l.ns««-; lt rs U o:
Dvor: Hrib: Idrlfa:
Anton Ditrich. 0. Pikel. Fran Kogef.
Ileilvika Fabiani. Ana Ltliets. Fran Verbič. Ferd. M. Doganoc. H. Kiitrebdierger. Fran Zesser. Anton KI ne. Fr. Kot ae. Fran Kos.
Kranj:
I.oi:
KtMttaujei i ca:
Litija:
Mokronog:
n
Kopri t ui U ; Mirna:
F. Dolenc.
K. Savnik. lekarna
pri sv. Trojici. Fran Kovač. Aloij/.lj Gatsch. LebtOgOf & Berg-
inann. A nt ..n Majcen. KiuI & Petrovič. Mat. VVuuhse. Josip Schuller.
(391—6.
Preselitev slikarskega ateljeja!
Udano podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se proso! i 1
v drugo nadstropje hiše barona Cojza na Bregu.
Vhod v moj atelje je v Križevniških ulicah št. 12.
Pri porot"ujti se p. n. naročnikom, beležim s nsjodličnejšim spoštovanjem
639) akad. slikar.
Dunajske srečke ž 1 krono. I ž"1^6 že 12-5 alavnih dobita p« 10.000 jg
Sročke priporoča J. G. MAVER, v Ljubljani.
Bmner-jeva gostilna t Novem mestu.
Priporočilo.
Podpisanec priporoča slavnemu obči nit v ti, zlasti tujcem, svojo dobro urejeno gostilno, ki ima lepe prostora, senčnat vrt s krasnim razgledom bi keglj licem, z zagotovilom dobre postrežbo in <la bode točil Izvrstna pristna dolenjska Tina, dobro pivo ter stregel z okusnimi Jedili po
kol kor mogoče najnižji oeni.
Opomnim pa, da so bile pri izletu Ljubljanskih društev neke pritožbe glede nen, katere sem, zal, prepozno medel. Zato izjavljam, da so bili temu krivi samo tuji natakarji, ki so računali brez moje vednosti več. nego sem jaz zahteval V prihodnje se ne hode kaj tac ga n kdar ve« primerilo, za kar sem porok, ter priporočam prav toplo svojo gostilno za mnog- brojno obiskovanje.
.i
k ________
(641)
Z velespoStovaojetn
gostilničar v Novem mestu.
5£
Prevzetje gostilne.
Čast mi je slav. p. n. občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem prenovljene gostilniške prostore z velikim senčnatim vrtom in pokritim prenovljenim kegljiščem
y gostilni „pri Združenji" i Šiški štev. 66
prevzela.
Točilo se bode kot najbolje priznano Reininghaii-serjevo marčno pivo (1   litra 10 kr.), kakor tudi pristna dolenjska, isterska in štajerska vina. Dobra ukusna mrzla in gorka jedila pri najcenejši postrežbi.
Na mnogobrojen obisk vabi t vclespoAtovanjem
(040) F. Eberl,
a
O n O O iT n O Yw tw ti ffif o
v £iubliani si
Pivovarna brata o Masler-jev v £jubljatii
priporočit svoja
priznano Izborna ln najbolje uležana piva
leždk, marčna in izvozna piva, hakor tudi
piva v steklenicah
i>0   z zagotovilom točno 4n najsoltilnejc postrežbe.
fm . . ......
(feJjT*   Tudi se tu dobe tropine, slad ne cime, najboljša piča za Živino. "t^___J3 Ceniki tia zahtevan je zastonj ln poštnine prosto
naoai-^B«c^imTH^.»^i>^^.^^..rtnpw^^«rT. ansss—aa
Iidajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tiik ,Narodne Tiskarne".
JBa»lašaaaVa^aVHaVaWa^aH
■
83
1264