88. številka.
Ljubljana, vtorek 20. aprila.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI
Ii.ijuhi v»»k dan, Kv-t»wai ^nedeljke in dneve po pra/.mk»h, ter vena po poitl prejenian, za avstro-oflerske dežele /.a celo imo 16 gold., za pol leta 8 Ko.d. ■a četrt leta 4 gold  - Za LJubljano brez pošiljanja na dom M celo leto 13 gold., ia četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljanje na
to'1a82ll.ak.T0 \l znl^n/^^^' !^f?i&& ^ 1 Z" ?,,§ J,4,,,!I " «„M|!" Iet° 20 *°Id" M PQl leti 10 «0ld- - Za K°aP°de ucite,l» na ljudskih šolah In za dijake vo.ja znižana cen« in mcer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila M plačuje od četiri-
itopne po;if-vrate 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
vole rrankiratl. — Rokonisi ho ne vračalo. — Uredništvo in v T.inhlinni na ........--ki <»«.>«-i w T^^rim-i v.!«;'
Dopisi naj sejavol« frankiratt. — Rokopisi «e ne vračajo. — Uredništvo je V yubJJani^"celovlld"««iti t T*v6*ri*vl'h\£'.Hotel Evropa".
ae nlagovoUjo poŠUjati naročnine, reklamacije, »STiaT.ila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjfv ttiil
Otravuištvn   Qa kat
Iz štajerskega deželnega zbora.
Iz Gradca 17. aprila [Izv. dop.|
Deželni zbor štajerski pridno zboruje, da do konca tega meneča konča svoje zasedanje. V prvih petih sejah so se volil-, razni odbori, katerim so bili izročeni predlogi deželnega odbora in vladal predlogi,
V 6. seji je bila debata o ni vem poslovnem redu za dežeiui zbor. Dosti so je govorilo o pravici interpetovaOja. Po sedanjem poslovnem redu je «mel vsak poslanec vlado interpeluvati brez pi dpisov drugih poslancev. Odbor je nasvetoval, da mora vsaj G podpisov poBlančevih biti na interpelaciji. Proti tej odločbi je govoril, kakor ste uže poročali, dr. Domliikuš. Večina deželnega zbora je potem res sklenila, da ostanemo pri dosedanji napravi. Po uuvem poslovnem redu no sme zahtevati, da se naj prične debata po odgovoru, katerega daje vladni zastopnik na kako interpelacijo.
Namestnik Klibeck je pri tej priliki izrekel, da bi ou ne mogel, kakor dozdaj, odgovarjati na vse intei pelacije, če deželni zbor Bkiene, da se sme debatovati o njegovem odgovora. A večina je vendar sklenila novi poslovni red in Klibeck je bil tako raz-srjen, da je na konci seje na dve baš v tej seji stavljeni interpelaciji prav kratko in pikro odgovoril. Potem pa se je odpeljal na Dunaj in ga nij bilo videti v prihodnji sej:.
Ena teh interpelacij je bila namreč stavljena od dr. Nekernianu, dr. Vošnjaka in dr. D« mi ukusa, zarad regulovanja Su v: ne, zakaj vlada še nij predložila dotične po-stave. Načrt je popolutm izdelan, pa še na Dunaji leži v notranjem miuisterstvu. Taki so hirokratični poti v Avstriji,   ljudstvo pa
mora potrpeti pri najpotrebnejših stvareh, čakati in — davek plačati.
7. Hej a. Dr. Vodnjak naznanja interpelacijo do deželnega odbora zarad predlogov o spremembah deželnega reda in vo-lilncg;: reda za deželni zbor.
Deželni glavar reče, da bode dal besedo ti interpelacijo v prihodnji seji. Dr. Vošnjak meni, da sme po novem poslov-uem redu precej staviti interpolacijo, da sc s oer v tem slučaji uda odločbi deželnega glavarja, iz tega pa ne sledi prejudica za prihodnjost. Deželni glavar misli, da naj ostane Bedauja navada. (Interpelacijo, katero je g. dr. Vošnjak stavil v prihodnji seji, smo uže v nedeljskem listu natisnili. Ur.)
Potem je bilo posvetovanje o vladnem predlogu nove postave za šugarje ali konje-derce. Postava nij bila sprej> ta, da si je vladni zastopnik se trudil, da bi njeno potrebo dokazal.
Postava,   da  sme dežela rabiti okraje in občine, ako ne plačajo, kar dollojejo de želnemu fonda, je bila sprejeta in želja izrečena,  da se naredi enaka  postava glede okrajev proti občinam.
Končno ho je začelo pretresovanje deželnega proračuna za leto 1876.
Lohninger poroča o vinogradni in sad-stveni šoli pri Mariboru. Stroški znašajo 20.158 gld., dohodki 4310 gld., tedaj ima dežela 15.848 gld. doplačati, pri čemer nijso vraČunene deželne ustanove za učence na tej šoli. Finančni odbor predlaga dve resoluciji: 1. Da se vladi izreče zahvala za de narno podporo, katero je obljubila za napravo posebnega poduka za učitelje in duhovnike, in za uvedenje popotnih prednašanj o vinstvu in sadstvu.   2. Deželnemu odbora
se naloži, da še tekom tega leta nvede kurse za učitelje in duhovnike in požari napravo vincarskih kursov.
Dr. Vo&iijak v daljšem govoru razloži potrebo tacega poduka za vincarje in razvija načrt, po katerem naj bi se vršil ta poduk. (Njegov govor o tej za vmogradno kraje slovenskega Štajerja imenitni stvari prinesemo te dni ves, kadar dobomo steno-grafski zapisnik. Ur.) K'soluciji ste bili sprejeti.
Potem poroča Lohninger o deželnih posestvih. Za Slatino se privolijo stroški v znesku 81.500 gold., dohodki v zneska 151.780 gold. Ostane tedaj 70 280 gold.; a od tega zneska se bode 61 000 gold. potrosilo za zidanje novih kopelj in vodovoda. Dobrnske toplico kažejo 13.274 gold. stroškov in 29.500 gold, dohodkov. Ravnatelju in zdravniku sc plača na 1500 gold. povekša.
Občni zbor „glasbene matice''
dne 15. aprila 1875.
Društveni prvosednik g. Fr. Ravnikar prične zborovanje pe sledečim ugovorom: „Slavna gospoda! Glede na poročilo tajni-kovo in blagajnikovo, kateremu boste sledili, no bodem vas mučil z d^lžjim govorom, kajti poizvedeli bostj iz tega poročila vse, kar se tiče administrativnega oddelka našega društva da bi vas pa navduševal k vspeŠnemu delovanju za razvitek narodne glasbe, to se nam nepotrebno zdi, ker ste gotovo vsi za napredek narodne omike navdušeni in ker uaša družba kljabu vsem mogočnim zaprekam častno izpolnaje svoj težavni nalog, in je mej svet spravila originalne glasbene proizvode,
Lemenatar.
(Slika iz slovenskega naroda, spisal Medvedov.)
„Virtuti et Musis."
(Dalje.)
V sobi, kjer ima šo dva tovariša za drugova, nema ničesa imeti razen knjig bogoslovnih, božj h podob, omaiice za obleko in postelje. Drugih posvetu.h, tudi nedolžnih rečij, ki bi krataočasov&le ga, ne nnis imeti nobenih! Enako nij, da bi pisaril posvetnega kaj, ker bi s tem utegnil zapisati se v pekel! Tudi s posvetnimi znaustvi in vednostmi nema odslej nič več pečati se z nikakoršnind, ker boginc ! toliko uže zna, da bo lehko učil se poznavati boga, moliti ga in krščanske duše ptigaujati na to. Samo ob sebi se razorne, da ves svet in njegovo človeško veselje mora mu pa zdaj b ti briga devet in devetdeseta!   Vzlasti mu  ne gre,
pogledavati skozi okna, ker bi lehko kako belo mokarico videl, ali kaj druzega tacega hudega. Ia enajsta z.ipoved je : ne kadi tobaka ali cigar! Ako bi grešil, moral bi pobrati kop ta !
Po teh zabičanih mu pravilih, in ko je bil precej tudi šo p<> veliki, večdnevni izpovedi dušo otrebil si <d vseh grehov, kolikor jih je kedaj storil v svojem nerodnem, ml-* dem življenji, vprtže se v ojnice svojega uovega duhovnega poklica. Debela „dogmatika" po pred«»van|i profesorja „Nempe" mu začne z visoko nudroslovnim vozlom : nqaid uecessaiium et quid sit ntcesseV" in kaj se pravi bog? „Exegesa" po navodu profesorja „Qaippeu mu tolmači, kako imajo razumevati se stare zaveze besede, veleče: „Ni| dobro, človeku Batnemu biti!" In po pKi buciu si tndi to nesrečno hebrej^čino vbija v glavo.
Janez se buta od zore do mraka, pa ta mrtva latinščina   mu   grozuo   preorava mo-
žgane. In ko je vprašan v šoli, lomi strašno sodrgo, da bi uboga latinska slovnica krča d. bila v želodec, ko bi ga im -la, in da ljubi hog, ki brez dvoma slovn'ško pravilno Z0& latinski, s pestmi zatiska ušesa, da ne čuje, kako spačeuo se v tujem jeziku govori o njem in njegovih svetih stvareh. Po dolgem prepiru z latinščino privadi sa je na posled vendar v toliko, da mu teče brez debelejših kozlov. Vendar „ut" konstruira stalno z indikativom. V zadnjem letu ima potem učiti se pastirstva v nlovenskem jeziku, kar mu gotovo dokaj olajša njegovo prebavo.
Kazen tega bogoslovstvenega učenja ima lemenatar Janez posebno še vaditi se dušnega bogoslužja. Za rano, ko vstaue, hiti v hišno kapelico, kjer mu ndušepa8u ali spi-ntual, bere jutranjo molitev in on za njim, če bas hoče; potem kako duhovito Avgu-guštinovo premišljevanje, katero tudi Janez premišljuje, če ne misli na kaj druzega; in
kateri znajo vsacega rodoljuba s ponosnim Čutom navdahniti. Le še žalostna dolžnost naj mi bode z vadim dovoljenjem, da se denes spominjamo onega moža, ki je ne le vsa narodna društva in zavode podpiral z veliko močjo svojega duha nego nas je tud vsigdar in povsod materijalno podpiral, dr. Costa naj nin bo lahka zemljica."
Tajnik gosp. Vojteh Valenta poroča o društvenem   delovanji   sledeče: „Pretočeno leto je bilo v Avstriji za umetnosti in njim posvečenim zavodom jako neugodno. Denarna kriza čutila se nij samo pri trgovini in obrt-niji, nego tudi pri uraeteljnih podvzetjih. — Dan na dan so donašale novine, da je po nebal ta ali oni nmetnosti posvečeni zavod, da je izgubilo toliko in toliko igralcev, pevcev in mnzikev svoj zaslnžok.   Te žalostne vesti vzbudile so v srcih onih, ki znajo ceniti vrednost lepih |umetnostij tužna čutila. — Vsled te občne mizerije trpela so nekoliko tudi društva.   Hvala bogu, naše društvo nij čutilo denarne homatije in da si ravno so nekateri  družbeniki  bolj mlačni v plačevanji letnih doneskov, vendar le smemo zadovoljni biti s stanjem naše blagajnice.   Toda napredovalo  naše  društvo pretečeno leto tndi nij, stojimo še vedno na tisti stopinji kakor vlani.   Uzrok ne veselega stanja je ta, da v našem narodu še nij one zavednosti o važnosti glasbene umetnosti, da še ne vedo ceniti   vrednost  in   imenitni   namen našega društva,   sploh,   da  se premalo nahaja s o-delajočih m oči j po deželi, ki bi nam v mestu stanujočim olajšali delo in skrb. Pri nas hoče vsakdo takoj veljati za skladatelja in zameri se nam,   ako se predrznemo, poslane  slabejše  skladbe kot nerabljive imenovati.   To pa, kar je mogoče vsakemu količkaj izurjenemu pevcu ali godcu mogoče, namreč   nabiranje   narodnih pesnij, za to se ne briga nikdo, akoravno se je uže čestokrat po društvenih vabilih v časnikih in z  dopisi na posamezne osobe k temu delu vzbujalo.  Odbor je skrbel, da se društveno delovanje nij  ustavilo,  in da se je za prihodnji Čas pripravljalo gradivo. — Za pretečeno leto podalo je društvo svojim odom dva zvezka, namreč Feigelnovo „sv. maŠou in Foesterjevo koncertno kompozicijo za glasovir z ilustracijo narodne  pesni „po jezeru bliz' Triglava". S to izdajo je odbor ustregel cerkvenim pevcem in koncertnim zahtevam,
ker skrbeti se mora, da se raznovrstne skladbe izdava jo. Obljubljene šolske pesni pa še do denes nijso prišle na svitlo, ker se nijso dobile besede za telovadne in popotne pesmice, kar pa dobimo v kratkem. KI juhu vsem zaviram pa smemo upati, da „ glasbena matica" ostane nepremakljiv steber v povzdigo slovenske glasbene literature in domačega cerkveno-narodnega in šolskega petja. S časom bode prodrlo zan panje v naše delovanje, in če drnzega ne, pripravljamo vsaj našim potomcem gradivo, katero naj jim služi za nadaljevanje dela v tej stroki. — Nato še nij mogoče razločevati, kaj je v čisto slovanskem duhu narodna muzika, kaj nij, ker manjka nam vzlasti znanje občeslovanske glasbene zgodovine, kakor tudi kompozicij starejših slovanskih skladateljev. Vse kar nam služi kot vodilo za denes, so narodne pesmi. Čehi so tako srečni, da so si ohranili krasne korale z časov Husitov, ki so pravi biseri srednoveške glasbene nmetnosti. Poljaci imajo mnogo nabranih lepih starih napevov iz časov ponosnega poljskega kraljestva, Srbo-hrvati pa imajo stare narodne napeve iz bojev proti turškemu nasilstvu, od katerih ima g. prof. Kuhač v Zagrebu bogato zbirko v rokopisa. Odbor, ko je izvedel, da ima omenjeni gospod profesor to zbirko, nij zamudil njega vprašati, je li ima tudi slovenske narodne napeve v njej in pod katerimi pogoji bi jih društvu prepustil. Na to vprašanje odgovoril je gospod Kuhač, da ima kacih 200 slovenskih narodnih pesnij nabranih, katere pa ne odda, ker želi, da bi njegova cela zbirka, ki znaša 2000 številk jugoslovanskega glasbenega narodnega blaga, skopaj na svitlo prišla. — Da bi pa vendar enkrat začeli izdavati naše narodne napeve, razpisal je odbor darilo za poskušnjo, morebiti se po tem potu nabiranje pospeši. Dalje so se razpisala darila za tri cerkvene skladbe, ker po deželi zelo povprašujejo po novih cerkvenih nape vili. — Jako britke izgube po smrti imamo v pretečenem letul zabilježiti) katere so drnštvo oziroma celi slovenski narod hudo zadele. Kruta bela žena nam je pokosila v tej dobi izmej ustanovnik >v gospoda dr. Franjo Bratkovič-a, vnetega domorodca in podpiratelja narodnih zavodov in gospoda dr. Etbin Henrik Costo, kate-teremu je društvo k slovesnema sprevodn krasen venec podarilo;   mej letniki pa go-
spoda Ivan Khama, ki je bil njega dni znan
in priljubljen pevec in duhovnika Josip Drobnica in Rajko Repotočnika, ki sta bila zmirom vneta rodoljuba in zvesta prijatelja glasbene umetnosti. Naj v miru počivajo! Pozabiti ne smemo, da je vlani 25. maja umrl naš slovenski skladatelj Jurij Fleišman, kateri je marsikatero lepo melodijo ustvaril, ki bode živel v slovenskem narodu po svojih napevih, dokler ne poginemo. V slovo položila je tudi njemu ^glasbena matica" lep venec na gomilo in skrbelo se bode, da dobi dostojen spomenik. — Z našimi severnimi brati Cehi obžalovati moramo tndi izgubo dveh slovečih slovanskih muzi-kov, namreč: Forchtgott Tovačovskega, vrlega skladatelja in pevovodjo dunajskega slovanskega pevskega draštva, ki je umrl v Beču 1<S. decembra lanskega leta in slavno-znanega virtuoza na goslih Ferdinand Lanba, kateri jo bil eden p-vih umetnikov in zvest sin matere Slave, ki je umrl 18. t. 1. v Bolcanu v Tirolah. Slava jima! Društveni rhiv se je zopet za nekoliko pomnožil, vzlasti pa nam je „hadebna matica" iz Prage poslala jako lepe kompozicije čeških skladateljev, namreč: Smetanovo komično spevoigro: „Prodana nevesta" in Bendlovo romantično spevoigro „LeiIau. Manjka pa še v arhivu nekoliko skladeb domačih komponistov, katere se pri knjigarjih več ne dobe in se tudi mej narodom malo nahajajo. Želeti je, da nam vsak skladatelj svojih kompozicij en eksemplar pošlje, da bode v našem arhiva popolna zbirka domačih skladeb. Končno moram radostno konstatirati, da se v našem društvu vrši delovanje v najlepši vzajemnosti, tako, da bi Želel, da tndi v prihodnje ohranimo to lepo harmonijo, katera ne bi smela nikakoršna disonanca ka-ziti. — Najjbi se posrečilo našemu delovanjin, da na podlogi glasbenega lepoglasja izbadimo v naroda žlabtnejša človeška čatila na blagost domovini in na čast in povzdigo samega naroda.
(Konec prihodnjič.)
Politični razgled.
!\o(ira*n|i» dežel>
V "Ljubljani 19 aprila. Na ŠtaJ<*rski>§n je mej deželnim zborom in mej cesarskim namestnikom vnel se razpor, ki je principijalne važnosti. „Grazer
potlej je nekaj trenutkov vse tiho, da si vsak misli — kar hoče. Na zadnje je maša, in ž njo daša napasena za zajutrk. Na večer zopet enako predbranje, premišljevanje in na konci tega pa „dušepas" vsem zbranim s pomenljivim glasom vsklikne: „Si non es vocatus, fac ut voceris!" — Fac, fac! če moreš! Janez se kleni je na prsi, kleje se, pa nič, oh kar nič še ne čuti, da bi imel kaj nenavadnejšega, kaj svetega duha v sebi. Kaj bo, kaj bo? Slišal je ravnokar in uže tolikrat, kaj bode s tistimi, ki se nepoklicani privlečejo v to svetišče lemenaško i da taki padejo v grozno brezno, v katerem živi umrjo in se nič več ne morejo rešiti iz njega; da pekla tla so najbolj potlakana z nepoklicanimi in nevrednimi kaplani in fajmoštri — škofov je menj in papežev še menj, pa so neki tndi! da bode tedaj Časno neskončno nesrečen in pogubljen na vse večne veke, če ne odstopi, ako nij poklican, ali ne naredi, da bi vsaj bil! Ali
vbogi Janez — saj ne vč, ali je poklican ali nij, in če bode kedaj ali nikoli? Zatorej — fac, o fac, fac! O jej!
Tako vsakdanje duhtanje bi Janeza gotovo spravilo v obupanje, ako bi sem ter tja ne imel prilike, nekaj raztresti se. V nedeljah gre v cerkev šenklavžko. Tafas — moj bog! Človek ne more na vrat na nos sleči človeške nature — počeše se nekaj glajše in nekako dobro mu deje, ko njegova enolična Črna postava kakor deževna goba nad pisanimi livadi tiči med mehkimi cvetlicami v šumečih krilih. Časi pa časi mu oči šiloma uhajajo na nje, pa hitro se spomni in skesano vzdihne : Fac, fac!
Drugo nekoliko povedrenje svojega duha dobiva na sprehodih, kamor sicer rad gre in im m iti, vsaki popoludan, pa naj dež curkom lije, naj burja ometa B6 snegom, in makar da padajo ošpičene preklje. Tedaj v temni tropi, kakor žrjavi pod jasnim obzorjem,  bega po belih ljubljanskih ulicah, pa
nekako plaho in tajno izpod čela pomežuje, v brižnji, srečujoči ga svet, ki nič več nij njegov ! Dospevli na prosto samoto rad zapali cigaro in pohlepno pa skrivajo povleka debele i ■ulic. da bo mu vidi, kako mu diši prepovedani sad! TaČas njegov vodja ho-deva pred njim ;n se ne ozira, da tako ne vidi grešnika in potem tudi nema vesti, da bi izdajal ga. Na sprehodih tudi večkrat lepo in zbrano zapoje kako nedolžno slovensko ; pa dogodi se, da mu kak hudoben oponašalec iz grma odzivne:
„Sein rajtal študirat," — i. t. d. B<lje še pa kosilo in večerja pomotuje duhtanje njegovo. Človek namreč, kedar služi pozemnemu delu svojega bitja, pač težko misli n* nebesa, če prav ta pobožni Pavel zahteva tudi to. Ko ob obrokih zvonec da znamenje, tačas se hipom odpr6 vsaka vrata v celem lemenatu in vse hiti, drdra in peha se dol po stopnicah, dokler požira   vse   prostorni  posvetni  hodnik, ki
Zeitnog* namreč proglaša članek, kateri razklada, da deželni zbor niti nema pravico interpelacije staviti do vlade. Tako bode centralistična vlada deželnim zborom s časom lehko vse važnejše pravice vzela!
€e#«r se je 17. t. m. iz Šibenika peljal v Skradin, občudoval vodopade ali slape Krke. Tudi ta so Dalmatinci z nožem in pušk«, o rož eni sprejeli po slovansko carja. Od Skradina se je vozil na kolih v Kistanje, tam za-jotrkoval, kmetje so ga z živioklici sprejeli. Potem je došel v Knin. Povsod so pred njim jezdili domačini s slovanskimi zastavami. — Cesar potuje še do 12. maja po Dalmaciji.
V spnrln/e avstrijskem deželnem zbora je poslanec Magg interpeliral vlado, kaj misli storiti za mnogo delavcev, ki so na Dunaji iz tabrik izpnŠčeni in nemajo dela. (Iz Siglove železninske fabrike je ta teden na enkrat odpuščenih 3000 delavcev, ki so brez kruha.)
V iiiofiii-.tktiii deželnem zboru je nasvetoval I) -mrl naj se nstanovi slovanska realka na deželne stroške. Nemci bodo nasvet podrli, to se ve.
V Itvli/ijirkvHt parlamentu je minister vnanjih zadev odgovarjal na interpelacijo zarad razpora z Nemčijo in rekel, da sedaj nij še pravi Čas vsa poročila zbornici izročati ali debato začeti, ob enem je zagotavljal, da se Nemci j a sama zavaruje proti temu, kakor da bi hotela belgijsko tiskovno svobodo zatirati, a da bode belgijska vlada vse storila, da obdrži dobre razmere z Nemčijo, pa da varuje pravice Belgije.
V piii.tkrnt zbora je sprejeta postava katera jemlje cerkvi samostalnost in njene naredbe podvržava državni kontroli, t. j. od pravljeni so oni paragrafi ustave, ki so samostalnost cerkve ustanavljali. Bismark je pri tej priliki rekel : „Vlada nerada po pravija ustavo, a v sedanjih razmerah mora. Tačas, ko se je ustava delala 1. 1851 mislili smo, da imamo poroštvo, ka ne bodo katoliški državljani in katoliški škofie nikoli državi nepokorni. To je od vatikanskega koncila drugače prišlo. Papež stoji od vatikanskega koncila na čelu stranke, ima dobro organizirano oficijozno novinarstvo, vojsko pokornih duhovnov, in nas je premrežil z mnogimi kongregacijami : kratko nihče nema večjega vpliva kakor ta italijanski cer kveni predstojnik. Tacemu mogotcu moramo oblast pri nas postriči. Naše dosedanje zaupanje je naredilo, da je naše obzidje na več krajih razstreljeno; kadar te luknje zamašimo, potlej bomo mir delali in vse drugo in daljno razvijanje prepustili več šoli  k a
vzajemno vodi v „refectorium" in v kuhinjo. Le-ta je tudi tista nevarna lemenaška „Scylla,u nad katero se naš Janez časi malo spotakne, posebno če je odprta in z mladimi Hebami napolnena. Ali ta prelaz ma tem laglje ostaje brez hudih nasledkov, ker brž potem zagleda mizo. Tu je jedil na debelo in precej dobrih, da, če si dober jedec, pač ti je lehko žal, da nijsi šel v le-menat! Dve teleti vsak teden — kaj misliš? In dišeča pečeuka stnuČe in gladi in maže po mladem grlu, da je veselje! Samo vina je maslec nekaj malo za žejnega Dolenjca Janeza. Pa na tihem se pobota s tovarišem, ki nij tako žejen, ker kot Gorenjec od doma vina nij tako vajen, ter tako pije Janez še enega, ali včasi celo še dva. Tudi večerja velja, samo zajutrk je nekaj šibek ! Kos pšeničnega kruha, katerega pa navadno ie podaje svojemu fanta tihotapcu iz nor-malke, kateri prihaja k njemu in mu časi kaj mokrega prinese pod suknjico, če ga stooki „dušopas" potom ne vjame in mu vjjega ne vzame. Potlej je gorje, dvakrat gorje! (Konoc prih.)
kor politiki." — Na dalje Bismark konstatira, da so vsi papeži kot versko resnico ali dogma proglašali proganjanje krivover-cev, da so jih požigali in inkvizirali; dalje pravi: „jaz spoštujem taje dogme, ali avtoriteta države mi je višja." On upa, da pride zmernejši papež, s katerim bo mogoče mir skleniti.
Domače stvari.
— (Slikarstvo.) Jurij Sobic, brat uže večkrat omenjenega mladega slovenskega slikarja Janeza Sobica iz Poljan nad Loko, ki se sedaj izobražuje v Rima, je na Dunaji v slikarski akademiji izvrstno preskušajo naredil in videli smo od njega izdelane kartone, ki veliko obetajo, ako bode mladi mož imel podpore in neotrudne marljivosti dovolj.
— (Iz Čateža) v našem listu poro-čana novica o tem, kako je mlada (še ne 17 let stara) deklica pobila starega moža z motko, imamo denes dopolniti, da je mož uže umrl in da deklica sedaj pravi: „preduo bom zaprta, moram še tri pobiti". Prava Amazona mej pobojniki!
i— (Iz Mozirja) bo nam 16. t. m. piše : ..Dne 11. t. m. je bil tukaj vojaški nabir. V prvem in dragem razreda je bilo pozvanih na nabiro 160 fantov; potrjenih je bilo od onih 41 ; tedaj baš 1/4, mej njimi sta bila tadi dva brata — dvojčeka, a nijsta vpisana oba k jednem polku kakor sta želela, rekoč: „v materinem telesu sva bila skup, živela dosedaj mirno skup in hočeva tidi skup rada ceBarja služiti". Z veliko tugo sta po-isvedela, da je eden pešec drugi pak — topničar.
— (Trojen umor.) Iz Konjic se piše „G." : Pretekli teden se je mej pijanci trojen umor zgodil. Dva fanta žičke fare sta se v oštariji sprla, pred o Stari jo pa drug drugega s sekirama smrtno po glavah ranila, ter sta oba nmrla. — Tretji umor se je zgodil v prihovski fari, ter je razbrzdanec v prepiru svojega vinskega tovariša z nožem v senoe zabodel, da je ranjenec po groznih bolečinah tretji dan potem umrl. Morilec je zidar, ki je v Konjicah delal pri novi ječi, ter si tako sam stanovanje pripravljati pomagal.
— (L u t e r a n o v na slov. Štajerskem) je v občini Maribor -Ptujski 164 in sicer v Mariboru 118, v okolici 46, v Ptuju 14, v Konjicah 10, v Kačah 7, pri sv. Lovrencu v puščavi 2, v Ločah 3, v Sp. Po-bržah 2, potem pri sv. Janži na dravskem polji, v Buhenstajnu, na Muti, v Ljutomeru, v Središču in v Mesiucn povsod 1.
Razne vesti.
* (Donava), katerej so za drage državne denarje in samo dunajskemu mestu na korist izkopali bližje Dunaja novo strugo, je 14. aprila predrla jezove in se vlila po tej novej strugi. Jezove so mislili stoprv 15. maja odpreti, a voda nij hotela čakati. Škode je nad 20.000 gld.
* (Po m o rs t v o.) Avstrija je imela koncem 1874. leta vkupno 7203 brodov v sodržaji 332.000 ton in 27.381 mornarjev. Trat ima 152 biodov (77 parobrodov), Reka 122 brodov, Dubrovu'k 75 brodov, 1'ulj 2;"). Bakar 17, Rovinj 7, itd. Razbilo se je 1874. 32 brodov, prodalo v inozemstvo 48 brodov.
* (Lakota.) V Liki, v brvatskej vojnoj krajini, je vslcd lanske suše velika lakota postala mej prebivalci. Odšla je v Dalmacijo deputacija, ki h; do pri cesarju za pomoč prosila.
* (Umori) z zavdaniem arzenika se posebno na nemškem Štajerskem množe, posebno pa žene svoje može na ta način v ont svet spravljajo. V Lipmc' je mlada žena letos 13. marca svojega 75 letnega moža tako ostrupila, da bi po tem mlajšega dobila. Sodaija jej je prišla na sled in jo zaprla.
* (V vina utopljen.) Največji če-stilec vina v vasi Marotn na Ozerskem je bil gotovo ondotni občan z imenom Bende. Cele dni je posedaral v krčmi, ter zapil svoje lepo gospodarstvo. Ko mu pak krčmar nže tadi na npanie nij hotel več dajati vina, sklenil je Bende, da se preseli iz tega sveta na večnost, in sicer prav sladko. Zlezel je po noči v veliko vinsko klet svojega soseda, odbil velikanskema sodu vrhovno veho, ki se je kakor vratica odpirala, privezal si nekoliko težkih općk na vrat, ter skočil z glavo naprej v sod. Zjutraj so ga našli vtopljenega v — vinu!
* (Stara nevesta.) V Coire v Svajoi se je te dni omožila 103 leta stara žena in je vzela 66 let starega moža.
* (Prazno ladij o) na morji je našla v španJNkih vodah francoska barka. K*m so ljudje Ž nje prešli, to se ne ve. Sodi se, da je zapuščena ladija nemška.
* (Iz Pariza) se poroča, da je 15. aprila opolndne vzdignil se velik balon nZe-nith" in se ponesrečil. Hitro je splaval 8000 metrov visoko v zrak j zračna nlavalca S vel in Croce-Spinelli sta se v balonu zadušila, tretji njun tovariš Tisandier je bil teško ranjen, ko je ob 4. uri popoludne balon v departementa Indre zopet na zemljo padel.
Račun
0 doneskih za Prcširnoveg« dediča, ki so mi jih po
31. deeembrn 1H71 sledeči gospodje vplačali:
ffosp. dr. Ti. Ipaveo v Gradeu.....2 gold.
„     Theodor Barbo, c. kr. okrajni inšpek-
tor na Dunaji........2 „
„     W. Knnuer, arhitekt na Dunaji .   .   10 „ „     Tono Turkuš, cand. prof. v Parizu .10 „ vkup tedaj   .   .   .   2-1 gold. Teh 24 gold. avst. volj. B8in denes Preširno-vemu dediču izplačal, kateri jo pri meni dozdaj in sicer:
16. decembra 1874 ...... 225 gold. 30 kr.
31.       „ ......16    „    60 „
„ n „......18 srebr. ruhlj.
in denes     .........24 gold. — kr.
vkup tedaj.........205 gold. 80 kr.
in............18 srebr. rublj.
podarjenih od PrcSirnovih čestilcev dobil.
Iz domovine, razun gosp. Petra Kozlerja in gg. drž. poslancev, nij nobeden pesnikov čestilec kak dar poslal.
Od zdaj ne sprejemam več doneskov.
Na Dunaji Ki. aprila 1875.
J>r. JPerđ* I*oyazhniJt.,
dvor. in sodu. advokat na Dunaji.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere k Barry
2S let nže je nij bolezni, ki M jo ne bila ozilra-fila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i >trooih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu,  na živcih, dalje prsne, i ua jetrah; žleze
1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-iivljeiije, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Mlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Smnenje v ušesih, slabosti in blevanle pri nosečih, otoinost, diabet, trganje, shuj sanje, bledioioo in pro-
hlajenje: posel.no se priporoča za dojeuee iti je bolje, nego ilojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brc/, vsake medicine, mej njimi Bpri-tevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vaendilišoi v Mariboru, /.draviluega Bvčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje.Castle-ttuart, markize de Brehan a mnogo drnzih imenitnih .soli, se razpošiljava ua posebno zali te vanj o zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevaluv. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. j nI. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila.  Posebno koristna je pri driati in griži, dalje, pri sesalnih in obistnih boleznih, a t, d. pri kamnju,  pri prisadljivein a bolchucin draženji v
»calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib In mehurji, trganje v mehurji i. ti — Najbolje in in neprecenljivo Bredatvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S,) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in Člei. mnogo učenih družtev.
WinchtBter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo \sakeum priporočam. James Shoreland, ranocclnik, 96» polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. AngelBteina.
li e ru 11 ii, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelatein, tajni Mah* svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Bar k ar t, ranocelnik.
Montona, Istra,
Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi protesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše ^ „Berliner Klinische VVochenscnritt" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zubim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara biča" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno ve* in več hujšalo, ter vedno bljuvato, kar vsa zdravil* nijso bila v stanu odpraviti: toda Iievalescičre gaje osdravila popolnoma v 6 tednih.
Si. 7y.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldort Da dolgoletnem bolebanji glave in davljenji.
Št. 04.210. Markize de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, t res lici na vseh udih, shujšanji In hipohondriji.
St. 7;'),877. Flor. Kollerja, c, kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro bioznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 05.715. Gospodični do Montlouil na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. <i.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, tei se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
V plenarnih piuiioah po pol umu 1 feold. 50 ki 1 funt S gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun lov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold.,
— Rovaledcioirc-Ei&cuilen v pufcicah a 2 gold. 50 ki in 4 gold. 50 kr. — IJovalosciere-Chocolatee v prabi in v ploićicab && 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 60 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu ta 120 ta 10 gold., sa 288 ta« 20 gold., — ta, 576 taa 36 gola
— Prodaje: BarryduBarry & Corap. na I>u< b*ji,   w..inW.!„... it.  8,  v  LJubljaui Ee Mahr, v <UradeI bn.tje O be ran zine y r, v laa brtuJku IMechtl & Frank, v  t ©lovci P. Birn bacher, v JLoučl Ludvig lAuiier, v Marlbort M. Mori'',  v      .'uuu J. P   Stockhuiiacit, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-novieah pri N. S ni rim,  v Oseku pri Jul. Da vidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-meyr, v leutestaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai tli« u pri lekarju dr. A. Bal ter ju, Kakor v vsui mestih pri dobrih lutarjih iu špecerijskih trgovcih tudi razpošilja duc&jaka hiia na vie kraje po poštni; nakaznicah ali povzetjih.
Učiteljska služba
se razpisuje pri Soli v Hovlstlfti pri Gornjem gradu a plačo III. razreda in prostim stanovanjem.
Ob cutm se tndi lehko prevzame orgljar-ska služba h posebnim odškodovanjem.
Prositelji, zmožni slovenskega in nem skega jezika naj prošnje Vpoiijejo krajnemu šolskemu svetu v No vi Štifti (Neustift bei Oberburg) najdalje do 1.5. maja t. 1.
Krajni šolski svet Gornji grad,
7. aprila 1875. (114—3) Predsednik : iitntis.
Št. 5122.
Razglas.
V sredo 28. t. m. d« poludne ob 9. uri *e bodo v mestnem shranišču na Za h jek u naslednje reči po očitni dražbi prodale, uiimreČ:
% hrizgraliaici starejc naprave, 2 voza za prepeljavo vodnih vedrov, I voz za enega konja brez koša. Več ^(aroga ž<»lczja, kakor zidne vezi, okneno omrežje, durni okovi itd.
To se kupcem očitno naznanja s pti-»tavkom, da se vse te reči v omenjenem hhiauiriču na Žabjeku vsaki Čas lahko pregledajo. (118-2)
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 13. aprilh. 1875.
Danajeka borsa 19. aprila.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 55 Vr. Enotni drž. dolg v srebrn 74   , 75
1860 dri. posojilo ...	.   . 111	.   60 „
Akcijo :i Ar o. in o banke	9 i0	• n
Kreditne akcije    . .	234	-   75 ■
	1.1	.   35 „
		n    89 .
C. k. cekini ....	.   . 5	n    24 „
Srebro ....	.   . ',03	, 50
Naznanilo prodajalnice!
Tovarniška zaloga platna in novoSegnega blaga
na 3D-u.ia.2iji, •Fasefsttteit, Ja«viif/itsmv>g štev, •*«*».
Vhod skozi „Alserstrasse",
je sklenila, svoje izdelke, no več kakor dosedaj izničevati le prodajalnicam 27 krajcarjovim, totiiuč preskrbjevati prodajo v velikem in na drobno sama, ter določila za vso predmete enotno ceno za l koa 30 vatlov za gold. 7.ftO, tucat z 12 kosi za 8 go d. in sicer sledeče predmete pravobarvanega perkalina po 30 vatlov, batist, jaconete in inouso ino, novo-šogne robe za obleko, škotske in gladko barve, vol-nata preja, bolandsku, belfaško in domače platno, beli sirting in šiffon na srajco, žnorice in barvani parbant /..i obleko, angleška platnona roba za domačo obleko, bela dvnjtkanina In damaškova roba, barvani posteljni kanaia - beli in rumeni nanking, pisana roba za meblje, bela obrobljena zagrinjala, dainaškovi in dvojtkaninovi robci. Daljo tucat 12 bolih robcev od ruuiburškega platna, najfinoji, žepni robci c d batista z barvenimi obrobci, servijeti od dvojtkanine in dam alka, belo in barvane č.sto platnene desert, turške pike obrisačo, batistni in kotonni robci za na glavo, barveno in plave, gospodske žepno rutice, in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Naročila iz deželo so baš ta* o vestno in pošteno izvršujejo, kakor bi se izbralo osobno a kar no dopade, se takoj vzemo nazaj.
Adresa je:
An die Fabriks-Niederlage,
li.ocligas»e  Jlo  iia IVicn.
NB. Za poskušnjo razpošiljamo tudi polovične koso 16 vatlov in pol tucata 8 kosov. (50—8)
►Vek, avstrijskih deželah od visečega ministerstva za notranje zadeve povoijena *
orlova linija (Adler-Linie).
AleiušUo traiiMatlantf icno parobrodno druslvo.
Direktna poštna parobrodna vožnja mej
Hamburgom in Newyorkom
na krasnih in brzih poštnih parobrodih ali parnikih I. razreda, pčze 3000 ton in 3000 konjsko moči. +  Klui>Htovk        29. aprila.       <«oetlic l:t. mitju. LcMNiug 27. maja. +
♦  M U'Iautl «. maja. Sclilller 20. maja. Ilerder Si. juuija. ♦
T in dalje vsaki četrtek. J
Vsaka oseba plaća: I. kajuta -AJ>r» tolarjev, II. h »juta SOO tolarjev, mej-paluba f»0 tolarjev. Natančneje so izve pri inozcuumklh agvutik društva in glavnem ro/v-2s.a.teljct"v--u- v Il*i«nl>iii*y;ii, St. Anncn-Platz 1,
Dopisi in telegrami naj se adresnjejo: „Adler-Linie — Hamburg." (4—10)
1 rudno iiiizit&iiiilo.
20. aprila 1875.
Kazpinane sIh/.Im- i Na narodnih šolah v Planini, Podvelbu, Kaz-drtem, Prumu, Trnovem, Postojni a užbo učiteljske in podučite!jska v Senožečah z letno plačo 300 gld., do konca unija pri c. kr. okrajnem š'ols em svetu V Postojni.
Ilaxplaan konkurs: Na imenje gospoda Avgusta Jaka, tr.-ovca v Ljubljani.
Javue družbe* M. Drenikovo iz Dolenjo vasi, 30. a rila (III. Planina).
Vajet«
18. aprila:
- o. i* : Minik iz Dunaja. Keiningor iz Drago. — vit Borger ii Gorice. — Kaskovič iz Trsta. • - Kolin iz Brna. — Blochnel, K\viatkovski, Kunaazo\vHki, Cian iz Trsta. — Jiiibol iz Gradca.
Pri Nitma; Tavčar iz Dolenjskega. — Jonke U Dunaja. — Benedek iz Planine. — Tai.z iz Iga. — Levlćnik iz Skoijo Loke. —' llinzo iz Doleij-skega. — gr. Barbo iz Rakovnika.
Pri VJnlićl: Gohočni!; i/. Postojne. — Bruk, Eokoika Ez Dunaja. — Blenk iz Gradca. — Aich iz Dnnaja, — Jngoveo iz Kr.,nja. — Krausenek iz Trsta. — Ilofbauer iz Maribora. — Miiler i/. Dunaja.
JVarejanje umetnega vina
po raznovrstnem vzoru se podueuje proti nagradi 10 gold. Dobiček 100u/. Priprav posebnih nij treba. Inkivdijeneije neškodljive. Zadatje 1 ^«,ld. y rekomandovanib pismih podpisanemu. (117 -'i)
A. Steinhauser,
V llainfeld, poHtaja Leoberttdorf (NiederttNterreieb).
a
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v Urni obliki hi po mt)ui:&ji c*«*nl, posebno:
1000 poštnih voznih listov ....
vsakih 1000 več .....
1000 voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekom
8000     .        . n n
l1 on za hrzovoznino s liruio in železniškim kolekom
8000 w
1000 zavitkov (Couvertsj v kvari s firmo 1000 „ v (»ktav „
za c. kr. sod nij e, občinsko urade, okrajno zastope,  šolo, cerkve in cerkveno urade,  advokate in  notarje,  pobotnlofl za meseriie plače i. t. d.
5	gld.	-
3	n	iO
7	n	50
13	„	50
9	n	—
16	tt	
4	n	—
3	n	80
Iadajatclj in crtduik Juaip Jureić.
. •. in lusk „Mamdut tiskarueu.