OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA ^Vl TISKOVINA 7rg Brolo 1 Poštnina plačana pri pošti T, 6320 Portorož-Portorose oUOO Koper primorski ■ časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva ■ IMIIIdUtj Marec 1997 leto 4, številka 39, cena 90 SIT SplOŠPia bdnkd kOpef A Lucijska obrtna cona Kdaj nova dostopna cesta? Kot sta nam povedala Boris Kočevar, vodja Urada za prostor Občine Piran in Sergej Laganis, naj bi novo dostopno cesto v obrtno cono v Luciji, zgradili do konca prihodnjega leta. Trasa je že zarisana, verjetno pa bo doživela še kakšne manjše popravke. Cesto, ki bo dolga okrog 700 m, bodo speljali od križišča pri Rosi baru (sedanji bar Lela) do Liminjanske v stičišču s Čokovo ulico, kjer bo nastalo novo križišče. Od tam se bo priključila na Liminjansko cesto in nadaljevala do obrtne cone. Preko te ceste bo usmerjen tranzitni promet, medtem ko lokalnega prometa po obstoječi Liminjanski cesti seveda ne bodo prepovedali. Zagotovo pa se bo promet po njej precej zmanjšal. Zmanjšala se bo nevarnost prometnih nesreč, pa tudi večjega hrupa ni pričakovati. Nova cesta s pločniki in križišči vred bo "požrla" 7000 m2 kmetijskega zemljišča v dolini Lucije, ki je v lasti Občine Piran in osmih zasebnikov. Načelno so se z lastniki zemljišč že dogovorili za odkup njihovega zemljišča, vendar, kot poudarja Boris Kočevar, zasebniki le nekoliko preveč zahtevajo, izsiljujejo. Za navadno zemljišče, na primer, zahtevajo stavbno... Povedati je tudi treba, da na račun nove dostopne ceste v obrtno cono Lucija, ne bo treba porušiti nobene hiše. In koliko bo vse to stalo? Približni izračuni kažejo, da bo treba za gradnjo ceste, brez denarnih nadomestil za odvzem zasebnih zemljišč, odšteti okrog 100 milijonov tolarjev. •iič jMk y .,,£ !.* rji ..50 ••'•'•CM C'f)\ / • .;X Ni) Gradbena dela bodo veljala okrog 70 milijonov tolarjev, za spremembo namembnosti zemljišča pa bo treba plačati državi okrog 30 milijonov tolarjev. Na občini si prizadevajo, da bi nova dostopna cesta postala del kombinacije cest v povezavi z novo regionalno cesto, ki naj bi jo gradili iz smeri Jagodja skozi tunel proti lucijski obrtni coni. Tako bi tudi ta del ceste lahko okarakte-rizirali kot regionalno cesto in občini ne bi bilo treba tako globoko zajeti v občinski proračun. RECEPT JE VAS !!! ZANJ STE PLAČALI SOCIALI ALI PRIVATNO. IZBERITE SI SAMI OPTIKO ZA IZDELAVO OČAL, KOT SI LAHKO SAMI IZBIRATE LEKARNO ZA ZDRAVILA. n irkitj & Luka vp MLINOTEST PEKARNA Koper, d. o. o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel: 066/31-303 Fax: 066/31-303 Piranske garažne hiše Nihče jih noče pred svojim bivališčem Javna obravnava lokacijskih predlogov za nove garažne hiše v Piranu je potrdila resnico, da stanovalci mesta želijo rešiti Piran pred grozečim mrtvilom, vendar nihče ne želi biti prizadet. Do konca razpisnega roka je prispelo 10 ponudb za prevzem financiranja garaž. Pirančani se dobro zavedajo, da je ena od najpomembnejših rešitev za oživljanje mesta njegova odprtost; ureditev mirujočega prometa z zadostnim številom parkmih mest, čeprav omenjajo tudi trgovsko, kulturno in še kakšno mrtvilo, ki je v zadnjih letih zaobjelo to naše lepo obmorsko mestece Piran. V torek (11.3.) so na javni razpravi (zaključila se bo 18. marca), v občinski dvorani zbrali stanovalci IX. korpusa (26 prisotnih). Temeljna izhodišča in osnovne informacije o projektih -garažne hiše Piran- so jim podali vodja Urada za prostor Boris Kočevar ter predstavnika Pro-jektive inženiring Piran, ki je pripravila lokacijski načrt za garažo s 450 parkirnimi mesti pri obzidju. Prisotni so bili proti tej lokaciji. Naštevali so vrsto možnih problemov; bližina vrtca, OŠ, športnega igrišča, bližina zgodovinskega spomenika- obzidja, širiti bo treba be-lokriško cesto, omenjali so nevarnost posedanja zemljišča, pokanja sten zaradi miniranja, opozarjali na ceno. Oporekali so celo rezultatom iz ankete, češ, da naj bi bila prikrojena in da nihše od prisotnih ni bil anketiran. "Kako je mogoče, da v piranski občini, vedno ko kaj organizirajo, predlagajo najslabšo in najdražjo rešitev". Na večkratno vprašanje so prisotnim le povedali približno ceno enega garažnega mesta; 30.000 DEM. Razumljivo, najbolj glasni so bili stanovalci, ki bi jim zaradi postavitve garažne hiše, investitor moral postaviti nov dom. Andrej Susman je Primorskemu utripu takoj po razpravi dal pisne pripombe, kot peticijo s 57 podpisi tamkajšnjih stanovalcev naslovljeno na Občinski svet Piran. Milica Maslo je dobila občutek, da predlagatelji niso bili najbolje pripravljeni z odgovori. Zato je bil odpor "proti neznanemu" še toliko večji. Pavel Lovrečič trdi, da obstojajo še druge, po njegovem bolj primerne lokacije v mestu in pred njim, a nihče noče o tem govoriti. Nekateri so zatrjevali, da naj bi bila najbolj primerna lokacija garažne hiše v Fornačah. Anketa je ne omenja. Naslednji dan ( 12 3.) je bila nekoliko bolj strpna razprava o lokacijskem načrtu garažne hiše pri bencinski črpalki, ki ima kljub pripombam stanovalcev kar nekaj možnosti. Kot najustreznejšo lokacijo so anketiranci ( 44,9 % od 501 anketiranih gospodinjstev), opredelili garažno hišo pri bencinski črpalki. Kar 67 od 100 anketiranih podjetnikov (obratovalnic) bi najela parkirno mesto pri bencinski črpalki. Na podlagi razpisa se je do roka (12.3.) prijavilo kar 10 ponudnikov, ki bi menda bili pripravljeni financirati garažne hiše v Piranu. Podrobih podatkov o ponudnikih v tej številki še nismo mogli objaviti. Komisija bo ponudbe odprla, pregledala in rezultate s svojim mnenjem posredovala Občinskemu svetu Piran, ki si je skupaj z Zupanom zastavil nalogo, da v tem mandatu, na tem področju, nekaj vendarle stori. Občinski svet Piran Zanimiva 22. seja (20. marec). 23 točk dnevnega reda Med verjetno najbolj zanimive in vroče točke bo sodila razprava o proračunskih postavkah Občine Piran, pogodbi o ustanovitvi G.I.Z. Turistično združenje Portorož, programu J.P. Okolje za I. 97, ustanovitvi BIC Lucija, o programu sanacije portoroškega pomola in drugo- Komemoracija v Strunjanu V sredo, 19. marca se bodo v Strunjanu na žalni slovesnosti poklonili spominu na žrtve okrutnega dejanja izpred 76 let, ko so italijanski fašisti 19. 3. 1921 streljali na skupino otrok z vlaka , ki je peljal iz Poreča v Trst. Ubili so Domenica Bartole in Renata Brajka, pet ljudi ranili, od teh Maria Brajka in Antona Hervatiča pohabili za vse življenje. Komemoracija bo pred spomenikom v Strunjanu ob 11.00 uri. Novost v naši ponudbi! Če pri nas kupite film, vam ga bomo brezplačno razvili. Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME . ur primorski u¥p Primorski dnevnik Časnik vseh Slovencev v zamejstvu še vedno s hipoteko 4- milijardne nekrite izgube. tt. 60 (15.7WMol.lll. KMO« CtfVMC )• »Ml »<** v Mi u. mojo (946. rftgm tutOv** PARTCAMH CVCVM pa 26.niw«>Ttea 1943 v ZcM rad Cvtrtn. OBmoMr no cMM Od 1 do 17. Matvrtra mM^MdvHari-DctM-dob' v Gwcu p4 Gcnri MxJ. odllup-t«r*»a I9*4a«to M>4ka M )• odrt Mani paMInrald DtCVT« v n-MUrttmopt_______________________ ■WUkfcr>ittf«6tH(Xr7796ai) CTek-DKMdkmujBi-iaoavaBC MMUMoJai-MOaZffllKI)_ '“OU*E=™=== SREDA, 11 MARCA 1997 Pridi tudi ti v Zadrugo Primorski dnevnik! Prvi občni zbor zadruge Pri- zares nekaj prelomnega, kaj-morski dnevnik bo septem- ti spoznali so, da bodo svojo bra, ko bodo vsi, ki bodo politično bitko za narodnost-podpisali pristopno izjavo in ne in druge pravice v Italiji vplačali vsaj minimalni dežež morali biti sami in da jim ni-50.000 lir in vpisani v hče drug ne bo pomagal. Ve- zadružno knjigo vsaj tri liko izkušnjo so si pridobili na mesece, postali pravnomoč- primeru sesustja Tržaške ni člani zadruge. kreditne banke, ki je kot Tako so povedali na prvem zboru zadruge Primorski dnevnik, ki je bil 1. marca 1997 v konferenčni dvorani tržaškega velesejma v Trstu. Zamejski Slovenci so dokazali, da so sposobni strniti vrste, ko gre za njihove temeljne interese. Čeprav šele dogovorno, pa vendarle, so rešili svoj manjšinski časnik, ki že petdeset let prinaša slovensko besedo v njihove domove. Primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik pa je bil Partizanski dnevnik. Pristopno izjavo z različnimi Prof. Samo Pahor je na zboru zadruge zahteval odgovornost tistih, ki so spravili Primorski dnevnik v težave. vplačanimi vsotami (od 50 tisoč do nekaj milijonov lir) je že prvi dan podpisalo okoli 300 bodočih članov zadruge- Slovenci v zamejstvu delujejo v različnih strankah (komponentah) in morda tudi zato nikoli niso bili povsem enotni. Zgoditi se je moralo kreditna inštitucija v bistvu največ pripomogla k samostojnemu neodvisnemu razvoju tržaškega gospodarstva v rokah zamejskih Slovencev. Le nekaj dni za tem bi lahko zgubili tudi manjšinsko glasilo Primorski dnevnik. Težave so sicer bile znane že kar nekaj let. Država Italija jim ne plačuje redno prispevkov oziroma dotacije ( trenutno jim je dolžna za nazaj 6 milijard lir), do tega, da je dnevnik premalo komercialno usmerjen (nima dovolj oglasov), piko na i pa je dala ponesrečena poroka z ljubljanskim dnevnikom Republiko, ki je tudi sam propadel. Izdajo Primorskega dnevnika so v zadnjem času omogočile različne organizacije v obliki sponzoriranja, kar je seveda dobro, vendar daleč od zagotovljenih trajnih ekonomskih temeljev za njegovo izhajanje. Procedura za ustanovitev zadruge je formalno stekla prvega marca letos, ko so skupaj z notarjem Floro ustanovili zadrugo. Ob formalni ustanovitvi so imenovali začasni upravni odbor in izvolili Borisa JKureta za predsednika zadruge. Začeli so vsesplošno akcijo za vpis čimvečjega števila Slovencev v časopisno zadrugo, kar je svojevrstna posebnost. Prvi redni občni zbor zadruge Primorski dnevnik bo predvidoma septembra, ko bodo izvolili tudi devet- članski upravni odbor. Zbor vpisnikov 1. marca je bil v bistvu nekakšna javna seja na kateri so jim predstavili dosedanje dogovore, sklepe in nadaljnji potek akcije vpisovanja članov. Statut zadruge je bil objavljen tudi v nedeljskem dnevniku, znano pa je, da se lahko v zadrugo včlanijo le zamejski Slovenci in tudi tuji državljani (ne Italijani) s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski krajini. Volilno pravico imajo člani, ki so vsaj tri mesece vpisani v knjigo članstva. Vsak član ima, ne glede koliko vplača, le en glas. Prof. Samo Pahor je ostro kritiziral dosedanja dogajan- ja in finančne kombinacije v Primorskem dnevniku. Zahteval je, da se poišče krivce za nastalo situacijo, saj ni normalno, da se ustanavlja firma s hipoteko velikih dolgov. Prvi zbor zadruge Primorski dnevnik so pozdravili Miloš Budin, Stojan Spetič župani slovenskih občin v zamejstvu in glavni ter ogovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc. Včlanjevanje v zadrugo Primroski dnevnik je odslej možno na sedežu ul. Mon-tecchi 6 v Trstu Na sliki: Utrinki z ustanovnega zbora zadruge Primorski dnevnik v prostorih tržaškega velesejma v Trstu, 1. marca 1997. FOTO: FK- INFORMA Romano Prodi v Sloveniji Visoka raven sodelovanja Prvi uradni obisk predsednika italijanske vlade dr. Romana Prodija v Sloveniji (11.3.97) je potrdil prijateljske vezi med Slovenijo In Italijo s ciljem hitrejšega reševanja še vedno odprtih vprašanj.Mednje sodi tudi pospešitev postopka za odobritev manjšinske zakonodaje ter za rešitev nekaterih praktičnih vprašanj, ki zadevajo inštitucije slovenske manjšine v Italiji. Politično in gospodarsko odpiranje Italije proti vzhodu je zagotovo tudi hkrati povezano z usklajevanjem interesov nadaljnjega vključevanja Slovenije v evropske integracije. Romano Prodi je tudi podprl prizadevanja Slovenije za vstop v NATO. Spomini na večletno preteklost, ki je obremenjevala obe državi bledijo in pomladni veter je prinesel nova pričakovanja slovenske manjšine v Italiji. Odstop in kandidatura tržaškega župana lllyja Nedavni odstop tržaškega župana Riccarda lllyja je izzval različna ugibanja in nove strankarsko- politične dogovore o nastopih na občinskih volitvah v Trstu verjetno čez dober mesec in pol, 27. aprila. Župan si je premislil in se kar sam kandidiral, njegov najresnejši tekmec pa bo verjetno Adal-berto Donaggio, sedanji predsednik tržaške trgovinske zbornice. Illy bo poskušal loviti glasove predvsem na levi, pa tudi na desni. Adalberto Donaggio, ki ga bo verjetno predlagal Kartel svoboščin, pa predvsem na desni. Ni še jasno v kakšno smer se bo poslej obrnila tržaška politika. Ljudska stranka bo storila vse, da bi preprečila zasuk na denso. Dr. Primož Rode Novi ljubljanski nadškof in metropolit Sveti sedež je v sredo, 5. marca sporočil, da je papež Janez Pavel II sprejel odpoved dr. Alojzija Šuštarja, ki se je, kot veljajo cerkvena pravila, pri 75. letih ( 15. avgusta 1995) odpovedal službi ljubljanskaga nadškofa in metropolita ( z opravljanjem dolžnosti je zaradi papeževega obiska nadaljeval) ter za njegovega naslednika imanoval msrg. dr. Franca Rodeta, dosedanjega tajnika papeškega sveta za kulturo v Vatikanu. Novi nadškof in metropolit dr. Franc Rode je v svoji pisni izjavi, s katero je papežu potrdil, da sprejema novo službo, dejal, da jo želi opravljati v duhu služenja Cerkvi, v globoki edinosti vere z njim in v popolnem soglasju s papeževimi smernicami. V svojem pismu je nadškof Rode pozdravil tudi dr. Alojzija Šuštarja,‘ki je od leta 1980 vzorno vodil ljubljansko nadškofijo in si pridobil splošno spoštovanje ter neminljive zasluge za Cerkev, narod in državo. Vodstvo slovenske Cerkve naj bi prevzel v nedeljo, 16. marca. Msrg. Edmond Farhat je o postopku izbire dejal, da je bilo težko izbrati enega samega med mnogimi vrednimi, zelo vrednimi. Dr. Franc Rode se je rodil pred 63 leti na Rodici pri Domžalah.Duhovnik lazarist je že 35 let. Po študiju, večinoma v tujini, je leta 1960 v Parizu prejel duhovniško posvečenje, tri leta kasneje pa je postal doktor teologije na pariškem Katoliškem inštitutu. Od leta 1967 je bil v Ljubljani ravnatelj bogoslovcev in lazaristov (pripadniki katoliškega misionar-skega reda). V Vatikan je odšel leta 1981. Sprva je bil član papeškega sveta za dialog z neverujočimi, (to institucijo so po padcu berlinskega zidu ukinili) zdaj pa je tajnik papeškega sveta za kulturo. Dr. Franc Rode je lanskega maja spremljal njegovo svetost papeža na obisku po Sloveniji. Njegove ključne izjave takoj po imenovanju: Ureditev odnosov med Cerkvijo in Državo in vprašanje šolstva ( verjetno gre za namero o obveznem izbirnem učnem predmetu- verouku v šoli) so kajpak že spodbudile različne komentarje. V Sloveniji delujejo tri škofije; v Ljubljani, Mariboru in Kopru, ki so si med seboj enakopravne. Dosedanji ljubljanski nadškofi: Anton Bonaventura (1898-1930), Grigorij Rožman (1930-1945), Anton Vovk (1945-1963), Jožef Pogačnik (1963-1980) in Alojzij Šuštar (198-1997). ■ w Naši ministri Državni zbor Republike Slovenije je na seji, dne 27. februarja 1997 sprejel odlok o imenovanju ministrov v slovenski vladi: * MARJAN PODOBNIK, minister brez resorja, ki nadomešča predsednika vlade in koordinira državotvorna ministrstva; * Mag. ANTON ROP, minister za delo, družino in socialne zadeve; * Dr. MARJAN SENJUR, minister za konomske odnose in razvoj; * Mag. MITJA GASPARI, minister za finance; * METOD DRAGONJA, minister za gospodarske dejavnosti; * CIRJL SMRKOLJ, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; * JOŽEF ŠKOLČ, minister za kulturo; * MIRKO BANDELJ, minister za notranje zadeve; * TIT TURNŠEK, minister za obrambo; * Dr. PAVEL GANTAR, minister za okolje in prostor; * TOMAŽ MARUŠIČ, minister za pravosodje; * Mag. ANTON BERGAUER, minister za promet in zveze; * Dr. SLAVKO GABER, minister za šolstvo in šport; * Dr. MARJAN JEREBy minister za zdravstvo; * Dr. LOJZE MARINČEK, minister za znanost in tehnologijo; * ZORAN THALER, minister za zunanje zadeve; * Mag. BOŽO GRAFENAUER, minister brez resorja, odgovoren za področje lokalne samouprave; * JANKO KUŠAR, minister brez resorja, odgovoren za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva. Kmalu naj bi dobili še dve novi ministrstvi: za evropske zadeve in za malo gospodarstvo ter turizem. Morda bomo pa le tedaj lahko k seznamu dodali kakšno žensko ime? Milan Kučan sprejel nove člane vlade Nove člane vlade in premiera dr. Janeza Drnovška je v četrtek, 6. marca v Ljubljani sprejel predsednik republike Milan Kučan in izrazil zadovoljstvo, da so z oblikovanjem nove vlade izpolnjeni pogoji za takojšnje reševanje nalog; zlasti vključevanje v evroatlantske integracije ter usklajevanje pravne ureditve s standardi in merili EU in Nata, ratifikacijo pridružitvenega sporazuma, sprejetje zaščitne zakonodaje in druge pomembne naloge. Izrekel je priznanje Libaralni demokraciji Slovenije in Slovenski ljudski stranki za odgovorno dejanje in sposobnost postavitve mostov v interesu države. Ob tem menda ni omenil precejšnje zasluge ZLSD, ki je v kritičnem trenutku oblikovanja vlade v prvem krogu, mandatarja dr. Janeza Drnovška oziroma LDS. Izkoristite priložnost, sprehodite se po portoroški marini in v njej obiščite prenovljeno restavracijo Poleg ribjih in mesnih specialitet ter fcečettiA ca frečt, vam bomo postregli z istrskimi bobiči, joto, domačimi njoki, lazanjami, kaneloni, raznimi testeninami za športnike in športne rekreativce, jančkom pečenim zpod "čripnje", domačimi štruklji iz krušne peči ter z odličnimi domačimi in buteljčnimi vini- vse po ugodnih cenah. Telefon: 066/ 772- 150 Fancy d.o.o. Portorož Moreče frizerkino dežurstvo Spor med frizerko Giuliano Dugaro in Hoteli Morje bi lahko s kančkom strpnosti rešili po mirni poti? Najemodajalec ji je pripravljen za izselitev izplačati odpravnino. Najemnica frizeskega salona v prostorih Hotela Slovenija v Portorožu Giuliana Dugaro bi se glede na pisno odpoved najemne pogodbe s strani Hotelov Morje, morala izseliti že 22. februarja, vendar še vztraja. Najela je odvetnika Gregorja Velkavrha, ki je že sprožil sodni spor. S prijatelji noč in dan dežura, ker se boji, da bo najemodajalec nasilno vdrl v prostor, ga izpraznil in podrl stene. V tem predelu naj bi namreč že maja morala biti nared konferenčna dvorana. Vodo so ji izklopili že 19.februarja, dva dni zatem pa še elektriko. Tako smo njene odločbe in začasno odredbo Okrajnega sodišča Piran o tem, da mora najemodajalec takoj priklopiti elektriko in vodo, brali pri sveči. Kaže, da je njen strah, da jo bodo na silo vrgli iz lokala, povsem odveč. Pravnica Hotelov Morje Dobrinja Lorela nam je povedala, da so pripravljeni sporazumno rešiti zapleteno situacijo. Na začasno odredbo sodišča so se pritožili in prepričani so, da nso nič storili v nasprotju z najemno pogodbo, ki določa da lahko katera koli stranka s trimesečnim odpovednim rokom odstopi od pogodbe. "Bili smo ji pripravljeni nekaj plačati kot nadomestilo za izselitev, vendar se nam njena zahteva 12.500 DEM zdi previsoka", nam je povedala pravnica Hotelov Morje, Lorela Dobrinja. Management v turizmu Fakulteta za organizacijske vede Univeze v Mariboru in Center za izobraževanje in svetovanje prirejajo 17. in 18. marca v Portorožu posvet na temo: Management v turizmu. Govorili bodo o organiziranosti turistične dejavnosti- marketingu v turizmu, kadrovskem managementu v turistični dejavnosti, financah, kakovosti, promociji, varstvu okolja kot pomembnem dejavniku v turizmu. Beseda bo tekla tudi o vlaganjih v turistično dejavnost, metodah raziskovanja v turizmu in vlogi managerskega kadra pri razvoju turizma. Oglašujte na RTV! RTV Slovenija je v predlanskem in lanskem letu pridelala 1,748 milijarde tolarjev izgube Svet RTV Slovenja je na seji, 20. februarja, na predlog novega generalnega direktorja javnega zavoda Janeza Čadeža sprejel več sklepov in načrt kako naj bi v naslednjih petih letih sanirali relativno visoko izgubo, ki znaša milijardo 748 milijonov tolarjev. RTV v lanskem letu ni dosegla načrtovanega prihodka od oglaševanja ( komercialni prihodki), hkrati pa naj bi se povečali stroški dela. Največ pozornosti so namenili razpravi o pobudi za spremembo zakona o RTV Slovenija. Naročnina za tv in radijski sprejemnik naj bi bila obvezna, le vprašanje je, kako "odkriti" imetnike in uporabnike, ki ne plačujejo naročnine. V FJK 63.000 brezposelnih Brezposelnost postaja tudi v Italiji vse večji družbeni in politični problem na kar je opozoril tudi sam presednik Scalfaro. Samo v Furlaniji Julijski krajini je bilo v zadnjem trimesečju leta 96 povprečno 63.000 brezposelnih, od tega kar 2/3 žensk. Brez dela je v tem času ostalo 20.500 ljudi, na novo pa so jih lahko zaposlili 16.500, od tega polovico za določen čas. Okrog 2.000 brezposelnih bo lahko opravljalo tako imenovana socialno koristna dela. TROJNI USPEH PORTOROŠKE DROGE IBI' ; •;V> Pr L* ' M Droga Portorož je uspešno pridobila certifikat kakovosti . ISO 9001 in visoko pozitivno zaključila lansko poslovno leto, kar je vplivalo tudi na porast cene delnic. // d \ V dobrih treh desetletjih obstoja se je Droga Portorož razvila v eno izmed vodilnih podjetij slovenske prehrambene industrije. Z uveljavla-jnjem njihovega temeljnega cilja- kakovosti in pestrosti proizvodnega programa, racionalizacije stroškov ter vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti, so v tem portoroškem podjetju dosegli že marsikaj. Na podlagi temeljitih priprav in prilagajanj zahtevanim standardom je Droga Portorož uspešno pridobila certifikat kakovosti ISO 9001 za razvoj, proizvodnjo in prodajo kave, čajev, začimb, mlev-skih izdelkov, zelišč in ekstraktov. Certifikacijsko presojo je opravila priznana mednarodna certifikacijska hiša Bureau Veritas Quality International iz Londona. Sklep o tem, da Droga prejme certifikat kakovosti je ta hiša sprejela že decembra lani. Častno spričevalo kakovosti je predsedniku uprave in generalnemu direktorju Droge Portorož Matjažu Čačoviču v četrtek, 6. marca 1997 na krajši svečani prireditvi v Droginem profitnem centru Zlato polje v Gradišču pri Materiji, predal Mag. Zoran Lekič, direktor BVQ International Slovenija. Generalni direktor Droge Portorož se je zahvalil za visoko priznanje kakovosti in poudaril, da imajo precej zaslug za doseženo zlasti Maruška Lenarčič, direktor Profitnega centra Zlato polje v Gradišču Zvone Sila in direktorica PC Začimba v Seči, Sonja Podlogar ter seveda tudi notranji presojevalci kakovosti. Zahvalil se je tudi dvema sodelavcem v Ljubljani. Dobri poslovni rezultati v letu 1996 Predsednik uprave in generalni direktor Droge Portorož Matjaž Čačovič s sodelavci je v Profitnem centru Zlato polje v Gradišču pri Materiji 6. marca letos, predstavil nerevidirane rezultate poslovanja Droge Portorož v letu 1996 iz katerih je moč sklepati, da je podjetje poslovalo odlično. Celotna realizacija je znašala preko 11 milijard tolarjev, kar predstavlja 23-odstotno povečanje v prim- erjavi z letom 1995. Na domačem tržišču so ustvarili 9 milijard tolarjev prihodka, na tujih tržiščih pa preko 2 milijona tolarjev. Bruto dobiček so povečali za 30 % in znaša po nerevidiranih poslovnih rezultatih nekaj nad milijardo tolarjev. Prodaja se je povečala za 13 %, od tega na domačem trgu za 5%, na tujih trgih pa za 33%. Največjo rast prodaje so dosegli z izvozom kokošjih paštet-40 % Droginega izvoza. Produktivnost na zaposlenega so povečali za 10%, dodano vrednost na zaposlenega pa za 13%. V Drogi Portorož je zaposlenih 655 delavcev, od tega 54 za določen čas. V zadnjem času so zmanjšali število zaposlenih za 40 oseb. Ne vemo, če so produktivnost na delavca povečali tudi deloma na račun manjšega števila zaposlenih. Poslovne rezultate za leto 1996 bodo predložili skupščini DD, ki bo predvidoma maja letos.Takrat bo tudi znano kako se bodo delničarji odločili glede delitve čistega dobička. Dve tretjini naj bi ga reinvestirali v nove naložbe, eno tretjino pa namenili za dividende. Sicer pa so v Drogi dividende doslej razdelili že dvakrat; iz naslova dobička za leto 1993 in 94 v višini 679 SIT na delnico ter 784 SIT na delnico iz dobička za leto 1995. Informacija o dobrem poslo- instant polento. Program gozdnih zelišč bodo sedaj ukinili Odkup zemljišča v Izoli Droga Portorož je že začela s postopki za selitev v Izolo. Za dva milijona mark je kupila del zemljišča za izgradnjo tovarne v industrijski coni, kamor bo preselila kompletno proizvodnjo z upravo vred. Celotno zemljišče v industrijski coni v Izoli, na kat- vanju Droge Portorož se je medtem že razširila po vsej Sloveniji in temu primerno je poskočila tudi vrednost delnice- na 24.000 SIT, kar je skoraj 100- odstotno povečanje glede na izhodiščno ceno 13.221 SIT. Vlagatelji so lahko tako kar zadovoljni, še zlasti v primerjavi z "reveži", ki so svoje certifikatsko premoženje zaupali Skladom in še večinoma niso nič dobili. Franc Krajnc Ogled Profitnega centra v Gradišču Novinarji in gostje Droge Portorož na podelitvi certifikata ISO 9001, so si 6. marca ogledali tudi proizvodne prostore PC Gradišče. Tamkajšnji zaposleni so jim pokazali tudi novo inštalirano linijo za vakumsko pakiranje riža, ki naj bi začela obratovati aprila. V PC Gra-čišče so pred dobrimi 25 leti začeli pripravljati tudi znano erem se bo razprostirala Drogina proizvodnja ( vključno z upravnimi prostori) znaša okrog 50.000 m2. Na slikah: Predsednik uprave in generalni direktor Droge Portorož Matjaž Čačovič prevzema certifikat kakovosti ISO 9001. Nevja Carič, vodja proizvodnje instantov ob novem stroju za pakiranje riža. Delavci in gostje Droge Portorož. FOTO: INFORMA . V' V’ '' %-n - Študentski utrip na Obali Na slovenski Obali študira že več kot 2000 študentov. Osem študijskih programov. V študijskem letu 1997/98 študira na slovenski Obali že več kot 2000 študentov, ki spoznavajo osem študijskih programov ( dva univerzitetna in šest visokošolskih) na visokošolskih zavodih; Fakulteti za pomorstvo in promet Portorož, Enoti Pedagoške fakultete v Kopru, na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu in Visoki šoli za managament v Kopru. Ti visokošolski zavodi se povezujejo pod okriljem Visokošolskega središča v Kopru. Najmlajši visokošolski zavod-Visoka šola za management v Kopru, je letos prvič vpisala tudi diplomante višjih šol v 3. letnik visokošolskega štu-dijskaga programa Management. Novost je tudi nov visokošolski strokovni študijski program Prometno energetske tehnike na Fakulteti za pomorstvo in promet. V akademskem letu 1998/99 bodo že omenjene visokošolske ustanove delovale v polni zasedbi, morda pa se jim bo pridružil še kakšen visokošolski zavod. Veliko študentov se je vpisalo tudi iz osrednje Slovenije. Razveseljivo je tudi, da so se lahko letos študentje vselili v nov Študentski dom Korotan v Portorožu. V njem sedaj biva okoli 115 študentk in študentov, v eno in dvoposteljnih sobah z lastno mini kuhinjo in toaletnimi prostori. Študentje vseh obalnih visokošolskih zavodov se delovno povezujejo v enotni študentski organizaciji, iščejo dodatni vir zaslužka preko študentskega servisa, objav-lajjo ali oglašujejo svoje ideje in informacije v študentskem glasilu. Eadic Portorož Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! Z zakonom nad sivo ekonomijo V Sloveniji pravzaprav nihče natančno ne ve koliko milijard obrne tako imenovana siva ekonomija, ki se spretno izmika plačilu zakonskih obveznosti- davščin in socialnih prispevkov. Bo predlagani zakon o preprečevanju dela na črno napravil več reda? Poenotili Pravila KS V piranski občini razčiščujejo nekatera temeljna vprašanje prenosa nepremičnin (objektov), ki sojih s svojim prostovoljnim delom zgradili krajani, v upravljanje KS. Različni pogledi glede zadolževanja in možnosti odtujitve nepremičninskega premoženja iz KS. O pojavih dela na črno, ki naj bi se v zadnjih letih, "zaradi ugodnih pogojev", pri nas v Sloveniji kar dodobra razraslo, so govorili tudi na 2. strokovnem posvetovanju 23. in 24. januarja v portoroškem Avditoriju. Posvetovanje na temo: Izvajanje nove zakonodaje in vključevanje enot malega gospodarstva v EU sta organizirali Obrtna zbornica Slovenije in Društvo ekonomistov Ljubljana. V zadnjih nekaj letih se v Sloveniji obseg dela na črno nenehno povečuje. Študije Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, pa tudi opozorila obrtnikov in Območnih obrtnih zbornic kažejo, da bi se, če bi šušmar-jem stopili na prste, dodobra (morda kar za koli 30 milijard tolarjev) napolnili davčna in pokojninska blagajna. Pavel Sedovnik (Obrtna zbornica Slovenije) je zapisal, da delo na črno predstavlja legalnim gospodarskim subjektom, zlasti obrtnim obratom, nelojalno konkurenco in da naša oblast doslej še ni uspela sprejeti omembe vrednih protiukrepov. Pravi, da so pogoji za delo na črno trenutno kar ugodni; veliko število nezaposlenih, visoki stroški dela, neprilagojena zakonodaja, davčna politika, ki ne spodbuja zaposlovanja in vlaganj v zasebne dobrine, nestimu-liranje delodajalcev za zaposlovanje, nizek standard precejšnjega števila državljanov, ki iščejo cenejše storitve ali proizvode, ali se sami ukvarjajo z delom na črno, da bi si zagotovili denar za preživetje oziroma si izboljšali blagostanje. Pri preučevanju dela na črno (kaj sploh to je?) so v svetu prišli do različnih definicij; aktivna, črna, neuradna, podtalna, vzporedna ali nevidna ekonomija, zunaj običajnih tokov in zakonskih okvirov. S pojavi nedovoljenih ali ilegalnih aktivnosti, ki zajemajo davčne prevare v katerikoli obliki, se ubadajo povsod po svetu. V Italiji dela na črno kar okoli 2 milijona delavcev, čeprav imajo tam kar ostro tovrstno zakonodajo. Delo na črno postaja vse bolj "profesionalna" dejavnost, razne izmišljene transakcije, deliktne ali kriminalne aktivnosti, trgovina z drogo, prostitucija, hazardne igre itd., vse s ciljem, da se nosilci izmuznejo državnemu nadzoru in s tem tudi plačevanju dajatev. Največ dela na črno se opravi v gradbeništvu, av- toprevozništvu, gostinstvu in turizmu, skratka v dejavnostih, kjer se lahko ( če sta za to vsaj dva) vršijo plačila brez računa. Ugotavljajo, da pri nas nimamo niti zakonske definicije kaj delo na črno sploh je in katera dela oziroma dejanja so tista, ki se jih ne uvršča v to obliko. Usluga, če sosed pomaga sosedu graditi hišo, seveda ni delo na črno. Obstoječa zakonodaja (Zakon o gospodarskih družbah, Obrtni zakon, Zakon o trgovini, Zakon o gostinstvu, Zakon o prevozih v cestnem prometu, Zakon o inšpekciji dela, Zakon o tržni inšpekciji, Zakon o davčnem postopku, Zakon o davčni službi, Zakon o preprečevanju pranja denarja, Zakon o dohodnini, Zakon o graditvi objektov) sicer tu in tam omenja obstoječo problematiko, vendar ne celovito. Predlagan nov zakon o preprečevanju dela na črno Nov zakon, ki so ga pripravili v Obrtni zbornici Slovenije, ima le 14 členov. V 1. členu govori o tem, da se za delo na črno šteje opravljanje pridobitne gospodarske ali negospodarske dejavnosti, če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, ali če zanjo nima z zakoni predpisanih listin o izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje takšne dejavnosti; če fizična oseba opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri ustreznem organu, ali če zanjo nima z zakoni predpisanih listin o izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje takšne dejavnosti; če posameznik (domača ali tuja oseba), delavec na črno, opravlja pridobitno gospodarsko dejavnost, oziroma opravlja delo, ki ima tako značilnost, in ni vpisan ali priglašen kot to določajo drugi zakoni, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje takšne dejavnosti. V 2. členu najdemo definicijo kaj se ne šteje za delo na črno. To je lahko medsebojna sosedska pomoč, opravljanje del v lastni režiji izključno za osebne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč, opravljanje del za humanitarne ali karitativne organizacije. Zakon natančno določa kaj se na primer šteje za sosedsko pomoč, za dela v lastni režiji itd. Zakon v 4. členu pravi, da ravna v nasprotju z določili tega zakona pravna ali fizič- na oseba, če zaposli tujega državljana, ki nima veljavnega dovoljenja za delo v Sloveniji, če zaposli eno ali več oseb brez sklenitve ustrezne pogodbe in prijave pri pristojni instituciji zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in če sklene pogodbeni ali pred-pogodbeni odnos z drugo pravno ali fizično osebo, ki zaposluje osebe na način v prvi ali drugi alineji tega navedenega člena. V 5. členu piše, da oseba, ki nima vpisane oz. registrirane dejavnosti, ne sme objavljati oglasov v časopisih, revijah, na radiu, ali televiziji. 6. člen določa katere inšpekcije so pristojne za ugotavljanje kršitev določil tega zakona. Za spremljanje aktivnosti in koordinacijo aktivnosti za borbo proti delu na črno naj bi ( tako določa 7. člen) Vlada R Slovenije imenovala posebno 17- člansko "komisijo za preprečevanje dela na črno". Pet članov naj bi imenovala Vlada RS, tri člane imenuje GZS, tri OZS, dva druge zbornice, štiri pa sindikalne organizacije. Kar pet členov tega zakona je rezerviranih za naštevanje kazni. FK Javna tribuna o avtomobilskem zavarovanju Študentje bodo te dni priredili javno tribuno z naslovom: Dis-kriminatorno avtomobilsko zavrovanje, na katero bodo povabili predstavnike zavarovalnic, AMZ Slovenije, Ministstva za finance in Mladinskega sveta Slovenije.Vložili bodo tudi pobudo za presojo ustavnosti. Povišanje cene obveznega avtomobilskega zavarovanja za 35 odstotkov za mlade od 18. do 25. leta starosti, ki naj bi začelo veljati 1. aprila, bo verjetno še nekaj časa predmet resnih diskusij o primernosti ukrepa zavarovalnic, ki trdijo, da mladi povzročijo večino prometnih nesreč. Diskusija bo tekla tudi po vprašanju enakosti ljudi pred zakonom. V 14. členu ustave je namreč zapisano, da starost oziroma rojstvo šteje za osebno okoliščino ter da je razlikovanje državljanov na tej osnovi prepovedano. Predsednik študentske vlade Janez Povh je na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani povedal, da je statistični pregled, s katerim so povišanje zavarovanja utemeljevale zavarovalnice "cenen", saj je vzroke za veliko prometnih nesreč mogoče oceniti tudi iz drugih vidikov. Nekateri so mnenja, da se varnost cestnege prometa zaradi zvišanja tovrstnih zavarovalnin ne bo izboljšala. Ko so v Krajevnih skupnostih v Občini Piran začeli s postopki sprejemanja Pravil (namesto nekdanjih statutov), so ponekod hitro naleteli na problemsko vprašanje; čigavi so na primer domovi v KS ( nepremičnine), ki so jih s svojim prostovoljnim delom nekoč zgradili krajani? Drugo, ne tako nepomembno vprašanje je, do katere meje se smejo zadolževati Krajevne skupnosti, da ne bi ogrozile bilančne postavke občine? Pobudo (urgenco) za prenos takega premoženja v lastništvo oziroma upravljanje KS sta pred nedavnim Občinskemu svetu Piran poslala Emil Grižon, predsednik Sveta KS Nova vas in Marjetka Česnik, predsednica Sveta KS Sv. Peter. Emil Grižon pravi, da je bil Kulturni dom v Novi vasi zgrajen s prispevki in z udarniškim delom tamkajšnjih krajanov, zato bi ga morali prenesti v lastništ- vo KS Nova vas. Sicer pa je podobnih objektov oz. nepremičnin v piranski občini še nekaj. Pravila KS Portorož in KS Piran na primer predvidevajo zadolževanje Krajevne skupnosti nad višino sredstev , načrtovanih v finančnem načrtu tekočega leta, po predhodnem mnenju Občinskega sveta. Medtem ko Pravila ostalih 6 KS v piranski občini predvidevajo predhodno soglasje Občinskega sveta. Okrog vprašanja odtujitve nepremičnin in glede lastništva so se lomila kopja na nedavni seji Občinskega sveta. Obveljal je predlog enotnih pravil za vse KS. Torej, KS sme odtujiti nepremičninsko premoženje le po predhodnem soglasju Občinskega sveta, saj je le- to sestavni del premoženjske bilance občine. Glede prenosa lastništva v upravljanje KS pa so na občini že pripravili ustrezne najemne pogodbe. Čigava lastnina je družbeni dom v Novi vasi? Družbena, državna, občinska ali last tistih, ki so ga zgradili. Danica Ceglar dosegla svoje pravice Kar nekaj časa je ležalo na kocki vprašanje, ali bodo Danico Ceglar izvolili v sodniško funkcijo. Sodni svet je namreč ni predlagal, zato je iskala svojo pravico celo na ustavnem sodišču. O ozadju in vzrokih kaj naj bi tičalo za vsem tem, se je pred nedavnim razpisal tudi mariborski Večer pod naslovom " Zaprli so mi vse poti". Malce nenavadno je res, da mora celo sodnik iskati svojo pravico zunaj običajnega kroga. Državni zbor Republike Slovenije je upošteval "napotke" ustavnega sodišča in na seji, 19. februarja 997 v paket izvolitve sodnikov, vključil tudi Danico Ceglar. Bila je imenovana v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Piranu. RADIO OPČINE Vaš radio na UKW frekvencah 90.6 in 100.5 MHz! Tel.: 091/21-26-58, Fax: 091/21-32-95 Poslušate nas lahko neprekinjeno 24 ur dnevno ! sfae oddcvfe fimiejitfe Kctfleft&o, jto&ki! elikcinl Pelikan d.o.o. Podjetje za čiščenje poslovnih prostorov Muzejski trg 7/2 6000 Koper Odločite se in nas pokličite: Telefon & telefaks 066/ 23 - 390, ali telefon 22-955 Smo specializirano podjetje za čiščenje : * poslovnih in gospodinjskih prostorov; * generalno čiščenje marmorja, PVC, gume in podobnih površin z ustreznimi premazi; * pranje itisona, tepisona, stekla OPRAVLJAMO TUDI ANTIBAKTERIJSKO ČIŠČENJE VAŠIH JOGIJEV BREZ KEMIKALIJ Čiščenje tudi na domu! Za vaš lep in čist poslovni prostor in dom Pelikan d.o.o., Koper Hišna pršica- pravo bolezensko jedro Vzroke za slabo spanje lahko iščemo tudi v navidezno čistem ležišču. Človek tretjino svojega življenja preživi v postelji. Zato je še kako pomembno, daje naše ležišče čisto in da , na primer v jogiju, ne najdejo zatočišča in idealnih pogojev za razvoj razne hišne pršice, bakterije in druga nadloga, ki lahko negativno vpliva na naše počutje ali celo zdravje. Vemo, da so si strokovnjaki zelo enotni, da se v jogijih lahko nahaja nevidno bolezensko jedro - hišna pršica, manj znano pa je kakšne posledice pušča za seboj in kako seje rešimo? Pri podjetju Pelikan v Kopru, ki se ukvarja s čiščenjem poslovnih in gospodinjskih prostorov, že nekaj časa uspešno uvajajo patentirani sistem in postopek za čiščenje jogijev - POTEMA: Imajo stroj za čiščenje jogijev, ki proizvaja visoko frekvenčne vibracije. Pri tem se delci nesnage v notranjosti jogija izločijo, spremenijo v prah ter z va-kumom odstranijo. Hkrati se pod vplivom ultravioletnih žar- kov uničijo bakterije, virusi in trosi. Takšna nekemijska dezinfekcija se je tudi zelo dobro obnesla na področju medicine. Nadležna živalca, majhen, očem neviden sivobeli pajkovec meri le 0,2 do 0,5 milimetra. Na sliki je nekajkrat povečana. V eni noči lahko prodre v jogi tudi do liter potu, ki ob obilici bakterij in virusov, nudi pršici pravi priboljšek. Ko se v postelji obrnemo, se za nami dvigne val "nevidnega" prahu, ki vsebuje iztrebke pršic in vse to lahko vdihavamo. Posledice so lahko alergija na hišni prah, srbečica, bronhitis in vnetje sluznice. Raziskave so pokazale, da lahko s POTEMA postopkom čiščenja jogijev dosežejo 99,9 - odstotni antibakterijski učinek. V piranskem kulturnem hramu veselo plešejo podgane Pobude in zahteve Sveta Krajevne skupnosti Lucija Gledališče Tartini Piran je že nekaj časa zaprto in predstavlja žalosten simbol umirajočega kulturnega življenja v mestu. Programski odbor predlagal ukrepe. Nemočen Avditorij. Da je gledališče Tartini Piran pomembna kulturna hiša v kateri so si Pirančani lahko ogledali vsaj filmske predstave, sedaj pa še tega nimajo, je vsem znano. Manj znani pa so razlogi zaradi katerih ne pride do prenove. Najpomembnejši je znan: Občina nima denarja. Župan Občine Piran je že 10. junija lani imenoval programsko gradbeni odbor za prenovo gledališča Tartini v katerem so Vladimir Knez, Anton Mikeln, Boris Bertoni, Nada Kozina in Ivan Bakič. Prva seja Odbora je bila 17. septembra 1996 na kateri so imenovali podžupana Vladi-mira Kneza za predsednika, sprejeli pa so tudi nekaj pomembnih zaključkov. Ugotovili so, da je za gledališče Tartini bilo izdelanih že kar nekaj dokumentov, idejni načrt prenove, programska zasnova, konservatorsko-restavratorski projekt, lokacijska dokumentacija in lokacijsko dovoljenje. Podpisana je bila pogodba s Pro-jektivo Inženiring za izdelavo projektne dokumentacije, vendar izvedba tega zamuja že leto in pol. Sklenili so, da naj Avditorij kot upravljalec gledališča, sestavi revizijsko komisijo, da pregleda dokumentacijo, ki je že stara in morda ni več ustrezna. Dokumentacija je vprašljiva tudi zato, ker ker Avditorij kot upravljalec in bodoči izvajalec programa ni imel možnosti sodelovanja! Avditorij do 26. 1. 97 ni dobil projektne dokumentacije, niti katerekoli druge, že pripravljene dokumentacije, kljub večkratnim pozivom. Avditorij je 30. septembra lani prijavil prenovo gledališča na dva naslova; na Min-iststvu za kulturo in Upravi RS za kulturno dediščino. Prijava ni bila popolna. V skladu z navodili bi morala vsebovati elemente iz projektne dokumentacije, ki do takrat še ni bila izdelana. Občina Piran naj poišče tudi rešitev- nadomestno stanovanje za družino Jazbinšek, ki stanuje v prostorih gledališča oziroma zaseda del objekta. Družina Jazbinšek zavrača podpis hišniške pogodbe, ki mu jo je ponudli v podpis Avditorij. Ne plačuje najemnine in ne opravlja hiš-niških del. Občina Piran je 11. decembra lani poslala Ministrstvu za kulturo predlog prenove gledališča zaradi kandidature za sredstva v okviru programa PHARE. Hotel Piran zaseda kavarniške prostore in ne plačuje najemnine. Ima podnajemnika, ki opravlja dejavnost za katero nima soglasja Avditorija in s katero ( igralni avtomati) se Avditorij ne strinja. Avditorij je vložil tožbo za izterjavo najemnine, vendar bo verjetno težko kaj iztržil, saj Hoteli Piran ugovarjajo tožbi, imajo pa tudi že nekaj časa krepke težave s financami. Gledališče pa čaka na boljše čase. FK Svet Krajevne skupnosti Lucija zahteva postavitev stare železniške hiške in daje tudi pobudo, da se začnejo zbirati informacije kaj je potrebno, da bi Lucija dobila status mesta. Ugotovi naj se zakaj v raznih osebnih dokumentih Lucija ni navedena kot kraj bivanja? Na februarski seji Sveta Krajevne skupnosti Lucija (13.2.) so člani svta obravanavali kar nekaj zanimivih točk. Občini so posredovali sklep, s katerim Svet KS zahteva, da dobi na vpogled program Sklada stavbnih zemljišč za leto 1997, preden ga bo obravnaval Upravni odbor Sklada. Tako bi Svet KS lahko pravočasno izoblikoval morebitne pisne pripombe na program Sklada. Glede programa za leto 1997 so zahtevali, da se pred sejo Občinskega sveta skliče porabnike proračunskih sredstev ter se jim omogoči, da s svojimi stališči sodelujejo pri izoblikovanju proračuna za leto 1997. Člani Sveta so razpravljali tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih v KS Lucija; sredstva kanalščine oz. poraba teh sredstev, izgradnja kanalizacije (republiška sredstva), neurejenost signalizacije (table z imeni ulic, načrt KS na preglednem delu kraja). Predlagajo, da naj občinske službe, za vlaganje sredstev v razvoj infrastrukture, najdejo ustrezen način financiranja, ne pa da jih dobesedno "odžagajo" pri delitvi sredstev. Sklenili so tudi, da bodo člani Sveta KS od 1.1.1997 za prisotnost na seji Sveta prejemali sejnine v višini 5.400,00 SIT. Dogovorili so se tudi o načinu čimprejšnje izdaje raznih soglasij po katerih sprašujejo krajani. Zaradi dotrajane opreme so sprejeli sklep o nakupu stolov, konferenčne mize in dveh omar. Zaradi nekaterih ovir in pritožb krajanov, Svet KS ni mogel dati soglasja lucijski Pralnici in čistilnici p.o. k lokaciji za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo pralnice v Lucji. Svet KS je izdal pogojno soglasje k strokovnim podlagam za izdelavo plinifikacije občine Piran, investitorja Javno podjetje Ogrevanje d.o.o. Piran. Vlogo za soglasje je na Svet KS naslovilo portoroško podjetje PIA STUDIO d.o.o. Pogojno soglasje k lokaciji - adaptacija obstoječih prostorov pošte in zasteklitev stranskega podhoda objekta Obala 107 v Luciji (investitor Pošta Slovenije), je Svet KS dal tudi podjetju Tringrad d.o.o. Koper. Glede pisma Župana s katerim jih obvešča o srečanju predsednikov držav Srednje Evrope v Občini Piran, so menili, da, v kolikor bo njihovo sodelovanje potrebno, naj se za ta namen zagotovijo potrebna sredstva. Čakajo na odgovor podjetja I & I Člani Sveta KS Lucija ugotavljajo, da promet in postanki na avtobusnih postajališčih v Luciji še vedno niso urejeni. Podjetje 1 & I iz Kopra jim tudi še vedno ni odgovorilo na pobude, ki so jih dali glede izvajanja mestnega prometa. Ni duha ne sluha o železniški hišici Svet KS Lucija je ponovno obravnaval postavitev stare železniške hiške, ki so jo investitorji odstranili zaradi gradnje novega stolpiča. Sedaj ZAHTEVA od Javnega podjetja Okolje pisno informacijo v zvezi s to zadevo in sicer na odgovor bo počakal 14 dni! Člani Sveta KS Lucija so Uradu za premoženje in gospodarske javne službe posredovali predlog, da naj se z odlokom določijo mandatne kazni za vse, ki ne bodo skrbeli za urejenost javnih površin. Dali so tudi pobudo, da se začno pridobivati informacije, kaj je potrebno, da bi Lucija dobila status mesta. Do naslednje seje sveta bodo poskušali ugotoviti zakaj v raznih osebnih dokumentih (osebna izkaznica, davčna številka), Lucija ni navedena kot kraj bivanja. FK Novo vodstvo ZLSD Piran Vojka Štular predsednica stranke, podpredsednik Patrick Vlačič, tajnica Tatjana Kosovel. Čas za premislek o nadaljnji smeri razvoja, utrjevanju in pomlajevanju stranke v političnem prostoru Slovenije. Dušan Kumer o kongresnih dokumentih. Volilna konferenca OO ZLSD Piran je bila v četrtek, 6. marca v sejni dvorani Hotelov Morje v Portorožu. Na njej so z veliko večino glasov izvolili novo vodstvo stranke; Predsednica je postala prof. Vojka Štular, podpredsednik Patrick Vlačič, tajnik Tatjana Kosovel. Člani predsedstva so Emil Grižon, Majda Del Giusto, Sebastjan Jeretič, Vladimir Knez, Milica Maslo, Luciano Milok, Janez De Reggi, Božidar Opara (dosedanji predsednik stranke) in Rajko Ožbolt. Izvolili so tudi tri člane nadzornega odbora; Gustav Guzej, Rožo Kandus in Jože Utenkar. Na seji so obravnavali tri poročila; Poročilo predsednika OO ZLSD o delovanju stranke v preteklem mandatu, poročilo nadzornega odbora in poročilo (novost v stranki) Mladega foruma OO ZLSD Piran. Kongresa stranke v Ljubljani (15. marec) se bosta udeležila dva delegata, predsednica Vojka Štular in podpredsednik Patrick Vlačič. Volilne konference se je udeležil tudi Dušan Kumer, ki je prisotnim osvetlil nekatere pomembnejše kongresne teme. Spremenili bodo statut stranke, zmanjšali številčnost v organih stranke, reorganizirali delo stranke na lokalni ravni ( v KS) ter odpravili nerodno obvezno določilo o visokem 33- odstotnem deležu žensk v^ DZ. Gosta sta bila Sašo Šraml (LDS) in predstavnik OO ZLSD Izola. Dr. Darko Opara je v svojem poročilu razčlenil sedanji politični trenutek in povzel kratko analizo delovanja stranke v preteklosti in njeno moč ter vlogo po volitvah v DZ. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se stranka pomlajuje, saj se ji pridružujejo mladi člani (doslej 18), ki delujejo organizirani v Mladem forumu OO ZLSD Piran. Njihov predsednik je Igor Vlačič. Povedal je, da je v času nje- govega predsedovanja stranki, prihajalo v političnem prostoru piranske občine do mnogih sprememb, dogajanj, predvsem pa do novih razmerij politične moči. V Sloveniji se je pojavilo veliko število po-litčnih strank, zadnje državnozborske volitve pa so že pokazale, da se vse ne bodo mogle ohraniti. Počasi se kaže profil strank in večina se drži zlate sredine, računajoč, da bodo tako pridobile čimvečje število članstva. Za stranko prenovljenih komunistov pravijo, da je spremenila le ime, v bistvu pa je ostala na istem načinu delovanja. Dr. Darko Opara je rekel, da je njihova stranka na 2. kongresu v Slovenj gradcu dobila izjemno kakovosten socilademokratski program, ki ga niso znali prestaviti v kratek in životvoren jezik, ki bi ga ljudje razumeli in sprejeli. Prepočasi so se odzivali tekočim vprašanjem in izgubljali privržence. Iz stranke so šli vsi karieristi in oni, ki jim je bila stranka bistvo za doseganje neke koristi. Upam si trditi, je dejal, da je naše članstvo najbolj iskreno in najbolj zvesto. Vprašal se je tudi, ali je stranka naredila napako, ko je v prvem krogu podprla Dr. Janeza Drnovška- potem pa ostala na cedilu. Sicer pa je bolje, da sedaj niso v vladi, kajti socialne razmere se bodo v Sloveniji še zaostrile, so ugotavljali. V Občinski svet Piran so bili izvoljeni štirje kandidati stranke. To je bilo sicer nekoliko manj kot so pričakovali, uspeli pa so s svojim kandidatom Frankom Fičurjem za župana. Na nivoju občine se je nekaj spremenilo. Niso uspeli priti do dogovora o oblikovanju koalicije. Večina strank se je povezala v krogu SDS. Tako je ZLSD v občinskem svetu ostala v opoziciji. Dr. Opara se je vprašal tudi, ali bo takšno razmerje ostalo do konca mandata? Župan (menda še vedno član ZLSD) poskuša usklajevati različne interese, ki se kažejo v pestrosti in politični naravnanosti strank v Piranu. Nekateri celo trdijo, da piranska koalicija počasi, a zanesljivo razpada. OO ZLSD je v preteklosti organizirala dve okrogli mizi; o prenovi šolstva in razpravo o socialni problematiki pod naslovom: " Ne skrbi nas za bogate, skrbi nas za revne". Predsednik nadzornega odbora,član stranke ZLSD Gustav Guzej je dejal, da je stranka lani poslovala pozitivno, z ostankom dohodka in da so glede na število volivcev iz občinskega proračuna dobili 1,6 milijona tolarjev. Opozoril je, da bi morala država bolj ščititi družbeno premoženje. Navedel je primer Metropola, kjer si menda kar uspešno prisvajajo družbeno premoženje skozi prodajo parkov ( 8 hektarov), ki naj bi jih firma dobila v brezplačni prenos, sedaj pa to razprodaja, provizije pa se menda stekajo v privatne žepe. "Opažam, da se nekateri sramujejo povedati, da so komunisti", je rekel Gustav Guzej. Na koncu volilne konference so dr. Božidarju Opari v znak zahvale izročili spominsko darilo, on pa je vsem prisotnim ženskam in materam čestital za njihov praznik, 8. marec. Kdo bo prvak stranke ZLSD Slovenije? Na seznamu kandidatov za predsednika stranke so ostali trije kandidati: Dr. Rado Bohinc, dr. Mateja Kožuh Novak in Borut Pahor. Vojka Štular je predlagana za podpredsednico stranke. FOTO: FK - INFORMA Portorož Srečanje krvodajalcev- jubilantov V prostorih hotela Riviera v rektorju M-Degroja za 52-krat Portorožu bo v soboto, 22. darovano kri in za zasluge pri marca ob 19.00 uri krajša slov- pospeševanju krvodajalastva v esnost na kateri bodo karvoda- svojem okolju, izročil zlato jalcem, ki v piranski občini že plaketo. Direktor zavarovalnice več let zapored dajejo kri in Slovenica Mojmir Suhar pa bo tudi pomagajo pri pospeševan- dolgoletnemu darovalcu krvi ju humane akcije v svojih okol- Antonu Božiču iz Seče, izročil jih, podelili priznanja. zlato verižico s ploščico krvne Župan Občine Piran Franko skupine. Fičur bo Borisu Požarju, di- Valentina Klemše Ob mednarodnem dnevu žena Veliko cvetja in dobrih želja Praznovanje osmega marca, mednarodnega dneva žensk sicer nima več bojevitega naboja za enakopravnost žensk na delovnem mestu in v politiki, kot je bilo nekoč. Toda tudi letošnji osmi marec je bil dan, ko so se mnogi moški spomnili nežnega spola, svoje najbližje, žene, matere, prijateljice, tajnice in ji poklonili šopek cvetja, v pozornost, kot simbol ljubezni in zahvale. V lucijskem vrtcu Morje so že dva dni pred praznikom povabili starejše krajanke na tradicionalno čajanko, v portoroški Rivieri pa so se ženskam zahvalili in jim poklonili cvetje po zaključku volilne konference Združene liste socialnih demokratov Piran, kakor tudi na družabnem srečanju v restavraciji Riviera na dan praznika, v organizaciji Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran ter Društva invalidov. Okoli 200 udeleženk, ki so prišle s svojimi partnerji ali kar same, je pozdravil slavnostni govornik dr. Božidar Opara. V kulturnem delu programa so nastopili učenci OŠ Cirila Kosmača Piran in portoroški oktet. Na sliki: Prijetno razpoloženje in poklon cvetja na sprejemih ob dnevu žena 8. marcu v Portorožu. Franc Krajnc mirne Lucija, Obala 120, 6320 Portorož Tel.: 066/ 773- 385 Izkoristite pritožnost ugodnega nakupa vseh vrst junečega, telečjega in svinjskega mesa ter perutnine slovenskih proizvajalcev v našem mesnem butiku v Luciji. Vsak mesec od 1. do 5. poseben, 5- odstotni popust. URNIK: Ponedeljek- petek: 7.00 -13.00 in 16.00 -19.00 Sobota: 7.00 -13.00 Nedelja: 8.00 -12.00 r^<- NAROČILNICA NAROČAM primorski uMp n Ime in priimek^________________________________________________ Točen naslov __________________________________________________ i Poštna številka _________________________________________________ I Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.080 SIT i bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe). Datum_____________________________ Podpis______________________ | Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož i-------------------------------------------------------------_>£J Pod trato prepad Pod vrhnjo plastjo zemlje tik za piransko cerkvijo sv. Jurija, lahko skozi majhno odprtino zagledamo praznino, nekakšen prepad in še sreča, da se ni komu kaj zgodilo. Neposredne nevarnosti, da bi se stolnica zaradi tega posedla menda za zdaj še ni. Sanacija obokov pa je, kot opozarja narava, potrebna. Priznati moram, da me je bilo malce strah, ko sem hodil po trati tik za cerkvijo, saj nisem mogel vedeti na katerm koncu bi se zemlja lahko še vdrla. Skozi slabo ograjeno majhno luknjo sem poskušal posneti razsežnosti globine, nekakšnega prepada, ki se je pojavil pod vrhnjo plastjo zemlje ali bolje rečeno pod trato, po kateri so se sprehajali nič hudega sluteči obiskovalci. Razsežnosti okoli 15- metrskega prepada opozarjajo in kličejo strokovnjake, da si vse temeljito ogledajo. Pojav evarne luknje v travi je še pravočasno opazila neka ženska in opozorila tamkajšnjega župnika dr. Bojana Ravbarja, ki je po ogledu takoj obvestil pristojne. Namesto hitrega posega je dobil pismo naj jo kar sam zavaruje. To je tudi storil, okrog luknje postavil nekaj palet in zvezal trakove, vendar je nekdo eno paleto že vrgel v globino kamor mečejo tudi kamne z obrambnega zidu. Stanje je takoj sprožilo vprašanje kdo je lastnik zemljišča okoli cerkve in kdo je torej dožan hrib, na katerm stoji prelepa stolnica, sanirati. "Jaz skrbim za čistočo, dobri ljudje poberejo papirje kakšen pokosi travo. Zares pričakujemo, da bodo pristojni organi čimprej ukrepali", nam je povedal oče Bojan. Naši predniki so dokaj dobro poskrbeli za cerkev na hribčku nad Piranom. Zavedali so se, da so ustvarili enkraten kulturni spomenik, ki ga je treba zaščititi tudi pred neusmiljeno naravo. Že davnega leta 1590 so sklenili, da bo treba zgraditi okoli cerkve obrambni nosilni zid. Načrte za izgradnjo opor so sprejeli tri leta kasneje, Prve nosilne stebre so postavili leta 1663, leta 1698 pa je bilo v celoti dokončano že devet stebrov. Zadnja dva stebra sta bila zgrajena leta 1804. Skupaj je danes 12 stebrov, ki so povezani oz. nosijo 11 obokov. Deloma so že načeti in jih bo treba utrditi.Takrat še ni bilo betona, zato so vse gradili iz kamnitih blokov, pa vendar, kot kaže, nič ni večno. Povsem verjetno je, da bo sanacija zahtevala precejšnja finančna sredstva. Nič manj nevarno ne izgleda stanje župnije, ki je naslonjena na prepadno steno katero spodjedajo morje, dež in veter. Kdo je dolžan sanirati okolico? Iz Zemljiške knjige je nedvoumno razvidno, da je lastnik opornega obzidja in terena okrog cerkve sv. Jurija Občina Piran in nikakor ne Škofija Koper kot je bilo nekje zapisano. Srečnih 13 Radio Morje Izola 93,4 MHz Glasovnica št. 53 Nedelja, 9. 3. 1997 1. U2-DISCOTEQUE 2. TEXAS - SAY THAT YOU VVANT 3. PRINCE-THE HOLY RIVER 4. JOVANOTTI - BELLA 5. JAMIROQUAI- ALRIGHT 6. DEPECHE MODE - BAR-RELOFAGUN 7. CATTIVI PENSIERI -QUELLO CHE SENTO 8. DIROTTA SU CUBA - E' ANDATA COSI' 9. DAVID BOWIE-LITTLE VVONDER 10. ZMELKOOVV - SERGIO 11. SEAL-FLY LIKE AN EANGLE 12. BLUR - BEEETLEBUM 13. LLCOOLJ-AINTNO-BODY ZA LESTVICO SREČNIH 13 LAHKO GLASUJETE: PO TELEFAKSU 61-009. VSAK DAN PO TELEFONU: 65- 366, VSAKO NEDELJO OD 18.00 DO 19.00 URE. Po pošti: Radio Morje, p.p. 96, 6310 Izola. “ Sanacija je obsežen podvig, pomemben, ne samo za Občino Piran, pač pa za vso državo. Lepše točke na morju nimamo. Tudi če bi bili mi lastniki, tega ne zmoremo. Sanacijo piranske stolnice in vsega kar je tukaj, je treba reševati na državnem nivoju, morda tudi mednarodno. Mnogi taki objekti, ki so posebnega pomena, se vključujejo tudi v programe, ki so mednarodni", je prepričan oče Bojan. Sicer pa so si stanje že pred dobrim letom ogledali strokovnjaki iz Ljubljane, pripravljeni so bili že nekakšni načrti za sanacijo, vendar dlje od tega nismo prišli. Sedanja situacija pa žal ne dopušča sprenevedanja. Franc Krajnc Ena paleta, ki jo je župnik postavil kot zaščito ob luknji, je že pristala v morju. Objestneži uživajo tudi tako, da krušijo zidove in mečejo kamenje na bližnje stavbe. RK Piran organiziral humanitarno pomoč družini Čeligo Predstavniki Občinske organizacije rdečega križa Piran so obiskali družino Čeligo v Dragonji, ki jim je nadavni požar uničil dobršen del premoženja. Upokojencema so priskočili na pomoč z akcijo zbiranja finančne pomoči, da bosta vsaj za silo lahko sanirala posledice požara, ki jima je uničil hišo in imetje. Vse ljudi dobre volje in humanega srca prosijo naj po možnosti nakažejo^ nekaj sredstev za družino Čeligo na žiro račun OO RK Piran št. 51410-678-80581. Z oznako:"za zvezo 88". Piran 18 kandidatov opravilo tečaj za bolničarje V organizaciji OO RK Piran je v torek, 11. marca, 18 kandidatov uspešno opravilo tečaj prve pomoči za bolničarje. ■* S*, Tl”' Razvijanje barvnih fotografij v eni uri Express izdelava fotografij za dokumente Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok Prodaja filmov, fotoaparatov, Barvno fotokopiranje Prodaja ročnih ur priznanih znamk POSLOVALNICA TPC LUCIJA Obala 114 Tel.: 066/ 773-296 Naše storitve opravljamo na najsodobnejših strojih zadnje generacije. Piran Sporazumna izselitev Modnega krojaštva Iz Urada Župana Občine Piran, Franka Fičurja so sporočili, da sta Občina Piran in Modno kro-jaštvo Piran (po prizadevanjih Župana občine in Občinskega sveta), dne 3. 3. 1997 sklenila pogodbo o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja za poslovne prostore v Piranu, Leninova 2. Po pogodbi bodo poslovni prostori izpraznjeni najkasneje do 2. aprila 1997 in bodo na razpolago za začetek izvajanja gradbenih in ureditvenih del za potrebe galerije akademskega slikarja pokojnega Hermana Pečariča. Le kaj je občina obljubila krojaš-nici za izselitev? Znano je namreč, da Modno krojaštvo Piran občini zadnje mesece sploh ni plačevalo najemnine. Dolg se je povzpel na 1,75 milijona SIT in bi Občina že samo zaradi tega lahko prekinila najemno pogodbo. O problematiki je razpravljal tudi Občinski svet in pooblastil župana, da poskuša najti najboljšo rešitev za čimprejšnjo izselitev krojašnice. Situacija je zares bila dokaj čudna. Najemnik oz. dolžnik ve, da občina nujno išče primerne prostore. Pripravljen jih je izprazniti, vendar je hkrati predlagal, da mu Občina dolg za najemnino v celoti odpiše-za nameček pa še izplača 1,7 milijona SIT kot nadomestilo za stroške iskanja novih prostorov. V pogodbi o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja je določeno, da se bo stranka izselila namesto v enem letu že v enem mesecu. Na račun predčasne izselitve so odpisali 1.700.000 SIT, ker pa je bil v kombinaciji še dolg za najemnino od 1.11. 1996 do 28.2. 1997, so od obljubljenih 1.700.000 SIT odbili dolg za to najemnino in bodo tako modnemu krojaštvu izplačali še 786.012 SIT. Novo upanje za Primorski sejem Matjaž Turk napoveduje, da bo četrti mednarodni obrtno-podjetniški sejem-Primorski sejem '97, ki se (dokončno) seli iz Kopra v Portorož, na svoji četrti lokaciji, tokrat v hangarjih Marine Portorož v času med 28. majem in 1. junijem, zaživel z vsem svojim sijajem in ga ne bo doletela usoda podobna koprski. Direktor Primorskega sejma d.o.o. (podpisuje se kot direktor projekta) Matjaž Turk je na pogovoru z novinarji 12. marca v Vachting clubu Marine Portorož, podal nekaj osnovnih zamisli o organizaciji sejma v Portorožu. Povedal je, da so se za selitev iz Kopra odločili predvsem zaradi infrastrukturnih pogojev, ki jih v Kopru ni bilo, Portorož pa jih ima. Ker naj bi s tem Koper dokončno izgubil "svoj" Primorski sejem, nas je seveda zanimalo ozadje te odločitve. Podjetje Doramat d.o.o., ki je organiziralo dosedanje tri sejme v Kopru je zašlo v finančne težave, Agencija za plačilni promet mu je zaradi plačilne nesposobnosti blokirala žiro račun. Rešitev kako s sejmom naprej, so našli v ustanovitvi novega podjetja, Primorski sejem d.o.o., dolgovi pa (če so še) gredo v breme starega podjetja. Novo podjetje bo tako sedaj lahko opravljalo vse finačne operacije v zvezi s poslovanjem. Spremenili so ime podjetja, direktor in dejavnost pa ostajata ista. nadaljevanje na strani 9 nadaljevanje z 8. strani V Kopru s sejmom res niso imeli sreče. Ni bilo pravih infrastrukturnih pogojev, pa tudi seliti so ga morali z ene lokacije na drugo, pri tem pa so izgubljali resne zahtevne stranke. Matjaž Turk pravi, da tudi ni bilo nobene podpore (razen verbalne) s strani odgovornih institucij in poudarja, da so se za selitev iz Kopra odločili izključno zaradi infrastrukturnih razlogov. Za nastop na razstavno-prodajnem sejmu se bolj zanimajo poslovneži in trgovci iz notranjosti Slovenije kot pa tukajšnji. Ponudbe z osnovnimi informacijami so poslali na okrog 8000 naslovov, fiksnih prijav še ni veliko (okrog 30), kljub temu pa računajo pa na okrog 200 razstavljalcev. V prostorih GH Metropol bodo organizirali tudi strokovne obsejem-ske razprave. Sejem bo organiziran na 3.100 m2. Za obiskovalce bo odprt predvidoma od 12.00 do 22.00 ure, v petek in soboto do 23.00 ure, cena vstopnice bo predvidoma okrog 500 tolarjev. Pričakujejo, da si bo sejem ogledalo 22.000 obiskovalcev. Letos mineva 50 let od podpisa mirovne pogodbe z Italijo Člani Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije so pred nedavnim v Ljubljani oblikovali pobudo, da bi 50. obletnico podpisa uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo in priključitve Primorske k takratni Jugoslaviji zaznamovali s posebno proslavo 14. septembra v Novi Gorici. Člani Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije so pred nedavnim v Ljubljani oblikovali pobudo, da bi 50. obletnico podpisa uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo in priključitve Primorske k takratni Jugoslaviji zaznamovali s posebno proslavo 14. septembra v Novi Gorici. To naj bi bil, kot so povedali na tiskovni konferenci, le slovesen zaključek sicer širše akcije, katere namen je seznaniti ljudi z dogodki, ki so pred petdesetimi leti pripeljali do podpisa te pogodbe, njenim pomenom in posledicami. Mirovno pogodbo je takrat podpisalo več pomembnih članic takratne zmagovite koalicije. Odnosi med poraženo takratno fašistično Italijo v drugi svetovni vojni in socialistično Jugoslavijo, so se nato še nekaj let krhali. Italijani so bili vseskozi prepričani, da se jim je v drugi svetovni vojni zgodila krivica, da so jih pregnali z "njihovega ozemlja" in da so izgubili precejšnji del svojega.Tito je glede Trsta popustil šele po grožnji zavezniških sil, da bodo intervenirale, zlasti pa, ko mu je Stalin obrnil hrbet. Z Osimskimi sporazumi je bila dokončno določena meja med Italijo in Jugoslavijo oz. Slovenijo. V nove- jšem času pa je spet prihajalo do nesporazumov glede "privolitve" Italije, da bi Slovenija lahko postala pridružena članica EU, v zadnjem času pa, zlasti v Italiji, spet odpirajo zgodovinske rane razprave o fojbah. Rapalska pogodba V Rapallu, znanem zdravilišču na severnoitalijanski rivieri je 12. 11. 1920 bila sklenjena pogodba med Kraljevino SHS in Italije-rapalska pogodba. Italija je takrat, s podporo Velike Britanije in Francije, dobila Trst, Gorico, Gradiško, del dežele Kranjske, Istro (razen občine Kastav), Zadar, Cres, Lošinj, Las-tovo in Palagružo. Reka z zaledjem je postala neodvisna država, ki je leta 1924 prišla pod italijansko suverenost. Italijanski predlog razmejitve je segal celo veliko dlje, vse čez Jesenice do Radovljice, Logatca, Cerknice čez Reko itd. Rapalska pogodba je z neznatnimi popravki pravzaprav le potrdila Londonski pakt. Za Slovence je bil Trst izgubljen (Titova vojska ga je za nekaj dni zasedla 1. maja 1945), Primorska pa za 25 let. Jugoslavija je izgubila okrog pol milijona svojih prebivalcev, Slovencev in Hrvatov, ki niso dobili nikakršne manjšinske zaščite. Še več, takoj, ko je v Italiji nastopil fašizem so se tu živeče Slovence, njihovo zavest, narodnost in kulturo, začeli hudi dnevi preizkušenj. Pariška mirovna pogodba V letih 1946/47 je v Parizu prišlo do dogovora - mirovne pogodbe- med zavezniki in državami hitlerjevske koalicije v Evropi (Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Finsko). Po pogodbi med Italijo in Jugoslavijo je bila revidirana rapalska meja. Jugoslavija je dobila Istro, Cres, Lošinj, Unije, Lastovo, Palagružo, Zadar in več manjših otokov. V pariški mirovni pogodbi so bile zapisane tudi vse glavne odredbe glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje, leta 1954, so bile med zahodnoevropskimi državami in ZDA, v Parizu sklenjene še pogodbe o stacioniranju zavezniških vojaških enot v ZRN. FK Mati Mati smehljaj res najlepši ima. Mati je tista, ki se raduje sreči, otroku, prav iz srca. Če človek je star ali mlad, mati njegov je največji zaklad. Tolaži ga vedno, če ima skrbi, raduje se sreči, ki iz njega žari. Velikokrat ima tudi ona skrbi. Solza v samoti po licu drsi, da otrok ne čuti vseh njenih skrbi. Amalija Perbil NAGRADNA KRIŽANKA EMONEC Nagrade za pravilne rešitve prejšnje križanke, ki jih je prispeval MERCATOR-DE-GRO prejmejo: Maja Razboršek, Obzidna 12, Piran; Ivana Cividini, Koprska cesta 3a, Portorož; Ivanka Šušterič, Obala 93, Lucija. Za tokratno križanko je nagrade prispeval EMONEC d.o.o. Koper in sicer: 3 nagrade po 1 kg odlične mlete kave - turške mešanice. Odgovore pošljite do 5. aprila na naslov uredništva: PRIMORSKI UTRIP, Liminjanska 91, Lucija 6320 Portorož. Preizkusite tudi vi okus kave emonec BAREXPRES, TURŠKA, MINAS, AROMA, KAVA BREZ KOFEINA KAVA ZA VSE OKUSE emonec d.o.o. pražarna kave, proizvodnja gostinske opreme Vanganelska 20, Koper, tel.: 066/32-015, 38-441, fax: 33-510, 38-440 SESTAVIL MILim EMERSiČ STRO- KOVNJAK, EKSPERT OBOLENJE ZARADI PIKA TARANT0LE ANGLEŠKO SVETLO PIVO KNJIŽNO IME ZA PLAZILCA GORA GRČIJI LETNI GOZDNI POSEK KONTAKT VODJA KAKE SKUPNOSTI, STAREŠINA ZGOD. DEŽELA NA BLIZ. VZHODU ENCIM V ČREVESNI SLUZNICI MESTO NA H0NŠUU KALCIJ ŠPORTNI ČOLN STARO LJUDSTVO V JUŽNI AMERIKI SVET- VRSTA L0BN0 METLE PREVODEN ELEMENT IME TREH PERGAM. KRALJEV (DALJŠE) MERILO LIV, LIJAK VRSTA VINSKE TRTE VRSTA ZOBA T0LKAČ TONE MAROLT UTEŽNA MERA PRIMORSKI UTRIP POVE- LJNIK LADJE OPERNI SPEV POJEDINA OB SLOVESU POKRAJINA _VRSTA VIETNAMU ZITARICE BREZ- B0ŽNIK PRIJETEN VONJ KAVA EMONEC NOVA VRSTA ALI ODSTAVEK POSREDNIK V ELEKTRO- TEHNIKI NEKDANJI AVSTRIJ. SMUČAR (LE0NARD) EMIL N0LDE GON- DOLSKA ŽICNICA MAKED. NARODNI HEROJ (MIRCE) FR. SKLA- DATELJ (ED0UARD) ULIČNA OKREPČE- VALNICA ANGLEŠKI NOGO- METNI KLUB UREJE- VALEC IZLOŽB 0BDEL0V. ORODJE PETI DEL CELOTE ► DEL DATUMA DOLOČILO V OPOROKI JUG. IGRAL (BEBA) BIVALIŠČE MRTVIH V GERM. MIT OBREŽJE AVT0M0B. ZAVAR0V. IGRALEC IVANC METANOL CIMA, POGANJEK PLOD NADAV, PREDUJEM ZMIKAVT, KRAD- LJIVEC GL. MESTO JORDANIJE ČETRTA DIMENZIJA STAROEG. PISATELJ TANTAL IZBRANA DRUŽBA KDOR ODD. DELO NA AKORD GLAVNO MESTO TURČIJE ELEKT. MORSKA RIBA ENAKI ČRKI GOSTINSKI POKLIC SESTANEK, KONGRES SPODNJI DEL POSODE ARABSKI ŽREBEC Delovni spor med Lipovcem in Igralnico še ni končan Miran Lipovec sedaj javno zahteva odstop tudi novega vodstva Igralnice, ki naj bi bilo čisto pod vplivom "stare" garniture. Vlaga nove ovadbe zaradi suma kaznivega dejanja razsipništva z družbenim denarjem in razmišlja o napovedi gladovne stavke ter javnega protesta pred vrati igralnice. V njegovi (bivši) firmi ga očitno ne jemljejo preveč resno. V portoroški Igralnici so si zadnji trenutek premislili in Lipovca niso sprejeli nazaj na delo, pač pa so izkoristili zakonsko možnost in se pritožili na razsodbo postojnskega oddelka koprskega Delovnega sodišča s katero je bilo odločeno, da mora Igralnica bivšega krupjeja Mirana Lipovca sprejeti nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz dela. Zadeva Lipovec se tako seli na Višje delovno sodišče v Ljubljano in vse kaže, da portoroški enfant terrible in Igralnica še nekaj časa ne bosta pokadila pipe miru. Glede na preobremenjenost sodišč z delovnimi spori, se take zadeve lahko vlečejo tudi več let. Kot je znano so nekdanjemu krupjeju v portoroški Igralnici Casino Miranu Lipovcu, 12. julija 1993, ko je bil direktor Ernest Dobravc, izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja in ga postavili na cesto. Zakaj so to storili javnosti ni povsem jasno. O tem krožijo različne govorice, menda pa so se ga v Igralnici hoteli znebiti zaradi preveč "vnetega informiranja javnosti" oziroma grdega pisanja o vseh mogočih in nemogočih stvareh, kar naj bi precej škodilo ugledu firme in poslovodstva. Miran Lipovec naj bi precej presegal pooblastila glede svojega delokroga. Znano je, da je nekat- ere njegove navedbe "raziskoval" tudi koprski družbeni pravobranilec, vendar takrat ni odkril nič oprijemljivega. Igralnica Lipovca za izjave, dane v javnosti, ni vzela resno in ga ni tožila. Menda pa je v času delovanja Lipovca v Casinoju, šlo tudi za skrhane medsebojne odnose? Kot poroča naš novi dopisnik v Kopru, Robi Kovšca, je Miran Lipovec na tiskovni konferenci, ki jo je sklical 7. marca v koprski Loži, najnovejšo potezo igralniškega vodstva označil za izsiljevalsko, obenem pa so se obljube o ponovni zaposlitvi na kakšnem drugem delovnem mestu po njegovem mnenju izkazale za neosnovane in na trhlih temeljih, saj mu niso nudile nobenih garancij, da bi bil v skladu z razsodbo prvostopenjskega delovnega sodišča ponovno sprejet na delo. Miran Lipovec je na koprskem srečenju z novinarji Vlada Mundo in Borisa Kovačiča javno pozval k odstopu. Obema je očital, da sta bila na svoji funkciji imenovana mimo pogojev javnega razpisa. Iz zapisnika seje nadzornega sveta aprila lani, naj bi bilo namreč razvidno, da Borisa Kovačiča ni bilo med v roku prijavljenimi kandidati za te funkcije, Vlado Munda, bivši vodja igralnice Lipica v Lipici, pa naj ne bi imel v razpisu zahtevane izobrazbe. Lipovec je še napovedal, da bo z dokazi o najnovejšem zapletu seznanil tudi Evropsko komisijo za človekove pravice, pred katero je svojčas že sprožil postopek. Na svoj položaj misli opozoriti tudi z javno akcijo pred prostori igralnice v času velikonočnih praznikov, saj naj bi bil njen učinek, glede na pričakovano veliko število obiskovalcev, največji. Če se vodstvo igralnice na njegove najnovejše zahteve ne bo odzvalo in stvari začelo urejati drugače, pa že razmišlja o napovedi gladovne stavke. Lipovec se z usodo, kar je popolnoma razumljivo za človeka, ki je ostal brez službe, ne more kar tako nadaljevanje na 11. strani Kronika dneva in noči Kronika dneva in noči Kronika dneva in noči Piran Prodajal je mamila Piranski policisti in kriminalisti so v petek, 21 februarja, zaradi kaznivega dejanja neupravičenega trgovanja z mamili ovadili 44- letnega D.O. in 25- letnega Š.T. iz Pirana. Ob aretaciji so pri D.O. našli manjšo količino kokaina, ki mu ga je prodal Š.T. Našel ročno bombo Občan iz Pirana je piranskim policistom izročil ročno bombo starejše izdelave, brez vžigalnega meganizma. Verjetno gre za M-52. Bombo je našel v Vremščici. Policisti so jo predali ustrezni službi pri Ministrstvu za obrambo. "Pregledal" prostore Urada Ponoči, 28. februarja, je neznanec prišel v prostore Urada za komunalni nadzor na Tartinijevem trgu v Piranu. Pregledal je prostore in ukradel telefonski aparat in radijsko zvezo s pripadajočim polnilcem baterij. Urad je oškodoval za dobrih 150 tisoč SIT. Brcal v avtomobil Piranski policisti so zoper 30-letnega K.B. iz Kopra podali kazensko ovadbo ODT, zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Imenovani je osumljen, da je 7. 3. ob 10.20 uri dvakrat brcnil v vrata osebnega avtomobila znamke Renault Tvvingo, last oškodovanca, 31- letnega B.R. iz Pirana. Poškodoval je vrata, med prepirom z oškodovancem mu razbil še sončna očala, ter ga s tem dejanjem oškodoval za 60 tisoč SIT. Odnesel tudi lisice? Urad za komunalni nadzor Občine Piran je na policijski postaji v Portorožu prijavil tatvino naprav za blokiranje avtomobilskih koles- tako imenovane lisice. Delavci komunalnega nadzora so lisice montirali v četrtek, 6. marca zvečer na osebni avtomobil znamke Volvo avstrijske registracije. Ob obhodu ni bilo več ne avtomobila, ne lisic. Vozilo so izsledili policisti PM Lipica. Avstrijski državljan je dejanje odločno zanikal. Sledi kazenska ovadba. Droga med mladimi v Portorožu V nedeljo zvečer (2.3.) so piranski policisti v centru Portoroža legitimirali 21- letnega J.J. iz Portoroža. Pri njenu so našli v PVC vrečki 37,6 grama posušenih rastlinskih delcev in sumijo, da gre verjetno za marihuano. Snov so zasegli in jo poslali v analizo. V Luciji pa so pri 17- letnemu domačinu našli 0,5 grama marihuane, ki so jo ravno tako zasegli. Mladoletnik je policistom povedal, da je marihuano kupil v enem od lucijskih lokalov. Izola Izlitje goriva v morje V soboto (22.2.) okrog 21. ure je v izolski ladjedelnici prišlo do izlitja ladijskega goriva z ladje Najmat Jed-dah, ki je tam na popravilu, sicer pa pluje pod zastavo Saudske Arabije. Gorivo, ki je steklo v morje, je napravilo okrog 2000 m2 velik madež. Sirjenje madeža so ustavili delavci izolske Ladjedelnice s postavitvijo baraž in posipavanjem absorb-cijskih sredstev. Kraj so si s pomorskimi policisti ogledali tudi kriminalisti koprske UNZ in vodnogospodarski inšpektor ter predstavniki Uprave za pomorstvo. Na srečo ni šlo za katastrofo. Zoper lastnika oziroma up-ravljalca ladje bodo sprožili kazenski postopek. Živel je na tuji jahti Kot ugotavljajo koprski kriminalisti, je v zadnjih nekaj tednih neznanec vlomil v jahto La Gioia, ki je privezana v izolski marini. V jahti je verjetno tudi prebival, saj si je v kuhinji celo pripravljal hrano. Ko jo je zapustil je s seboj odnesel 3 radijske sprejemnike, 11 CD plošč in nekaj oblačil. Lastnika, 44- letmne-ga nemškega državljana F.G. je oškodoval za okrog 330 tisoč SIT. Strunjan Policist uspel odskočiti Okrog polnoči 7. 3., so policisti pri nadzoru prometa v Strunjanu hoteli ustaviti voznika kombija D.P. iz okolice Kopra. Pri zaustavljanju se ni ustavil, temveč je z nezmanjšano hitrostjo nadaljeval vožnjo zaradi česar je policist moral odskočiti z vozišča. Voznik je odpeljal naprej, a ne za dolgo. Na podlagi hitre intervencije ostalih patrulj so ga izsledili in ustavili že v Izoli. Portorož V Igralnici odkrili ponarejen bankovec? Ko so v portoroški Igralnici Casino' v nedeljo zjutraj (23.2.), šteli izkupiček sobotnega večera, so odkrili bankovec za 100.000 ITL za katerega sumijo, da je ponarejen. Bankovec so predali piranskim policistom. Ti pa so ga poslali v ekspertizo. Dragonja Požar jim je uničil hišo V petek ponoči (28. 2.) je zaradi pregretja dimnika prišlo do požara na stanovanjski hišj družine Čeligo v Dragonji. Že okrog19. ure je lastnica Stanislava Čeligo ob stenah dimnika opazila manjši plamen, ga pogasila in nehala kuriti v peči. Domači so se odpravili k nočnemu počitku. Okrog 23. ure se je ogenj razširil na leseno konstrukcijo ostrešja okrog dimnika, nato pa še na celotno zgradbo. Streha se je skupaj s stropom zrušila v notranjost bivalnih prostor- ov, iz katerih niso uspeli rešiti praktično ničesar. Pri kasnejšem ogledu so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi vžiga saj v dimniku. Zaradi prenosa toplote se je vnel tram, ki je bil postavljen tik ob cevi dimnika. Od tu se je požar razširil na ostrešje. Materialno škodo ocenjujejo na 5 milijonov SIT. Po nekaterih informacijah hiša ni bila zavarovana, zato je nesreča toliko večja, saj upokojencema ni ostalo nič. Morda jima bo družba priskočila na pomoč. Koper Vozil se je v tujem BMW-ju Koprski policisti so 7. 3. v dopoldanskem času izsledili 45- letnega S.Z. iz Ljubljane, ki je osumljen storitve kaznivega dejanja zatajitve. Navedeni ni pripeljal domov od mehanika lastnici avtomobila znamke BMVV 520 I, vrednega 2 milijona SIT, temveč ga je uporabljal za svoje potrebe. Vozilo so mu zasegli in bo vrnjeno lastnici. Ankaran Kradel v pizzeriji Neznanec je v nedeljo (9.3.) dopoldne iz registrske blagajne pizzerije Convent v Ankaranu ukradel nekaj manj kot 90 tisoč SIT. Za njim poizvedujejo koprski policisti. m m primorski uVp Kdo se vtika v zakon Helene Blagne? Incident, ki naj bi se zgodlil v stanovanju novinarke revije Mag, Vesne Marinčič, je napolnil časopisne stolpce in hkrati odprl vprašanja kje so meje dobrega okusa in vtikanja v zasebne zadeve estradne umetnice? Zloženka Urada Vlade RS za žensko politiko Koristni napotki žrtvam spolnega nasilja v zloženki "To je moje telo". nadaljevanje z 10. strani sprijazniti. Vzporedno z rednim postopkom na delovnem sodišču, ki je v tem primeru edino pristojno za razrešitev njegovega delovnega spora, je ves čas izjemno aktiven. Piše opozorila, pritožbe, sklicuje tiskovne konference in obsoja domnevne nepravilnosti v njegovi (bivši) firmi, pa tudi drugod, ter tako opozarja nase. Nekateri menijo, da ob tem postaja tudi orodje političnih (strankarskih) intrig v ozadju in da ni več sposoben racionalno presoditi, kaj naj še sodi v krogotok njegove obrambe pri iskanju pravice in kaj presega meje. Prepričan je, da bo tožbo v končni fazi dobil. Kot je znano, je postojnski oddelek koprskega Delovnega sodišča pred nedavnim razveljavil disciplinski ukrep Igralnice Casino o prenehanju njegovega delovnega razmerja in razsodil, da ga podjetje mora vzeti nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz dela, skupaj s plačo in zamudnimi obrestmi. Morebitno odškodnino iz naslova objektivne odgovornosti ( za duševne bolečine) pa bo moral Miran Lipovec, ko bo - in če bo tožbo dobil, izterjati od podjetja s civilno tožbo. Miran Lipovec se je z odločbo prve stopnje napotil na pogovor v Igralnico misleč, da ga bo novo vodstvo ( Vlado Munda in Boris Kovačič) sprejelo nazaj na delo in mu ponudlilo celo kakšno bolj zahtevno delo, da se torej Igralnica ne bo pritožila. Očitno niso našli skupnega jezika. Miran Lipovec sedaj trdi, da nova dva člana uprave, Munda in Kovačič, delujeta pod vplivom ozke skupine ljudi, ki se bojijo njegovega nastopa v Igralnici. Novo vodstvo zanika, vse njegove navedbe v javnosti in tudi to, da bi mu karkoli obljubilo, razen tega, da je pripravljeno njegov osebni problem reševati "po človeški plati". Miran Lipovec je s svojimi "obrambnimi" potezami zunaj rednega postopka sodišč že dodobra razdelil javnost "za in proti", zadnjo besedo pa bo vendarle imelo delovno sodišče, ki ugotavlja temeljne pravne razloge zakaj je moral Miran Lipovec pred dobrimi tremi leti na cesto. Popravek V prejšnji številki časopisa smo pri naštevanju imen 25 članov Občinskega sveta Piran, pomotoma dvakrat objavili ime svetnika dr. Šimeta Kopiloviča, pri tem pa izpustili ime svetnika Saša Šramla, tajnika Občinske uprave. Svetniku Šramlu se opravičujemo. V Delu smo lahko prebrali članek, da Vesna Marinčič, novinarka revije Mag, obtožuje pevko Heleno Blagne- Zaman in njenega moža Mitjo Zamana, da sta v sredo, 5. marca zvečer, prišla na njen dom in zahtevala naj jima pove, odkod ji podatek, da naj bi Zaman pretepal svojo ženo Heleno. Marinčičeva je na tiskovni konferenci povedala, da naj bi se Zaman vedel do nje nasilno in jo na hodniku tako grobo porinil, da se je pri tem poškodovala. Zaradi tega je noč preživela v urgentnem bloku ljubljanskega Kliničnega centra. Povod za incident, ki se je zgodil v sredo, 5. marca okoli sedmih zvečer na domu Vesne Marinčič, naj bi bil njen časopisni komentar v katerem je zapisala, da je Helena Blagne-Zaman končala v bolnišnici, ker jo nekdo pretepa. Poleg tega je Marinčičeva še napisala: " Tri dni sem se pustila preganjati dilemi, kako naj napišem, da Heleno Blagne njen soprog tepe, tako da ostanem na nivoju". Ko sta zakonca Zaman prebrala ta članek, sta poskušala najprej najti odgovorne v Magu. Ker do njih nista mogla, sta se napotila kar na dom novinarke Vesne Marinčič- in zgodil se je še en incident. Novinarka si je verjetno sedaj že opomogla od nenapovedanega obiska. Grozi pa s tožbo, enako pa naj bi storila Zamanova zoper avtorico in firmo. Zakonca javno zatrjujeta, da sta srečna, ljubita se in ne pretepata.Le koga vse to tako zanima? Tudi, če novinarka Maga Vesna Marinčič, ki se je očitno spustila na tanek led pravdanja in dokazovanja kaj je novinarsko etično in kaj ni, dokaže, da ji je nekdo posredoval informacijo, bi se pred objavo članka lahko pozanimala pri prizadeti osebi Heleni Blagne- Zaman, če je res, da jo njen mož tepe? Spolno nasilje je prisotno v vseh socialnih in kulturnih okoljih, ne glede na izobrazbo, socialni položaj, premoženjsko stanje in druge okoliščine. Spolno nasilje se lahko zgodi kjerkoli: V stanovanju, avtomobilu, v soseščini, v šoli, diskoteki in podobnih prostorih kamor vsakodnevno zahajamo. Lahko se zgodi pri belem dnevu. Ni res, čeprav pogosto tako mislimo, da se dogaja samo v zatemnjenih ulicah in parkih!. Spolno nasilje se pogosto dogaja tudi v družinah, storilci pa so lahko celo osebe, ki jim najbolj zaupaš; starši, brat, sestra,stric, teta, prijatelj, tvoji znanci, znanci staršev itd. Dogaja se tudi istospolno spolno nasilje in posilstvo, ko moški posili ali izvaja spolno nasilje nad moškim, ali ženska nad žensko. Spolno nasilje ni samo posilstvo Spolno nasilje je vsako spolno dejanje, ki posega v intimno področje proti tvoji volji! Poznamo več oblik spolnega nasilja. Kaj je posilstvo? Posilstvo je, če kdo "prisili osebo drugega ali istega spola k spolnem občevanju tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo..." (Kazenski zakonik RS). Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so: * posilstvo * spolno nasilje * spolna zloraba slabotne osebe * spolni napad na otroka * krvoskrunstvo * kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja * zvodništvo * posredovanje pri prostituciji * prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva otrokom in mladoletnim osebam. Zloženka omenja tudi, da je o spolnem nasilju pomembno spregovoriti, kajti če nekdo o tem molči, se obnaša tako kot da ga ni. Če iz tega zbija šale, pozablja, da ima vse to za žrtev v resnici vedno hude posledice. Če na primer nekdo reče, da so žrtve spolnega nasilja same krive, potem opravičuje nasilje in nasilneže, žrtve pa prepušča same sebi in njihovi usodi. Kaj lahko stori žrtev v primeru posilstva? Najbolje je, da posilstvo takoj prijavi policiji. Lahko razmišlja tudi o kasnejši prijavi, vendar naj poskrbi za to, da ne uniči dokazov o zločinu. Če posilstva res ne želi prijaviti, naj vseeno poskrbi za svojo varnost in zdravje z obiskom pri zdravniku-ginekologu. Žrtev posilstva naj se ne zapre vase. Pogovarja naj se z ljudmi, ki jim zaupa. Franc Krajnc In memoriam v Ivan Celigo V nedeljo, 23. februarja 1997 je nesrečni dogodek pretrgal življensko nit Ivana Čeliga iz Seče 198. Od njega smo se poslovili 25. februarja 1997 na pokopališču v njegovi rojstni istrski vasici -Novi vasi. Ivan Čeligo je bil rojen 24. 11. 1926 v Novi vasi nad Sečovljami. Že kot mladenič se je moral spoprijeti s trdim delom in na lastni koži je preizkušal kako težak in grenak je vsakdanji kruh. Ko mu je bilo 17 let je odšel v partizane kjer je bil vse do osvoboditve. Kot aktiven borec zoper takratne mračne sile nacizma in fašizma, se je večkrat izpostavljal neposredni nevarnosti, da se nikoli ne bi vrnil. Za svojo hrabrost v borbi s sovražnikom si je Ivan Celigo prislužil tudi odlikovanja. Leta 1950 sta si s Štefanijo Kocjančič ustvarila družino. Imela sta tri otroke, žal je eden umrl že ob rojstvu. Ivan se je zapisal policiji kjer je služboval celih 17 let. Najprej na mejnem prehodu cone A-B v Rižani, nato pa na policijski postaji v Sečovljah. Po odhodu iz policije se je zaposlil v Komunalnem podjetju Piran, vendar je že čez nekaj časa zapustil tudi to delo in stopil na pot zasebništva. Začel se je ukvarjati z lastno obrtjo, predvsem z dejavnostjo gostinstva in turizma. V Seči si je postavil svoj dom, ki je hkrati tudi turistični objekt v katerem je skupaj z družino deloval vse do svoje tragične smrti. V okviru zasebne obrtne dejavnosti je razvil tudi tehniko izdelovanja prelepih pokalov in odličij za športnike. Ivan Celigo ni poznal oddiha. Znal je skrbeti zase, za svojo družino in rad pomagal tudi drugim. Ob strokovnem delu in razvijanju lastne obrtniške dejavnosti se ni branil tudi splošnih družbenih nalog. Vedno je bil aktiven tudi na političnem področju. Ivan Celigo je bil sposoben človek. S svojo kritično besedo do družbenega stanja je pri ljudeh razvnel misli in strasti, včasih pa tudi nevoščljivost in prezir. Zavzemal se je za razvoj domačega kraja. Bil je velik zagovornik razvoja obrti in ustanovitelj Obrtne zbornice Piran oziroma njen prvi presednik. Deloval je v številnih društvih in nemalokrat za njihov razvoj nesebično prispeval tudi lastna finančna sredstva. Bil je član moškega pevskega zbora Piran, podpiraj je delo Pihalnega orkestra Piran, bil je član raznih športnih društev in soudeleženec pri razvoju Karting kluba Portorož. Že od mladosti je bil član lovskega društva Strunjan- Izola. Ivan Celigo je bil dolga leta predsednik ZB Občine Piran in aktiven predsednik Občinske organizacije DeSUS Piran. Nenadna smrt mu ni dopustila, da dokončal svoj mandat občinskega svetnika stranke DeSUS v Občini Piran. Za Ivana lahko rečemo, da je bogato sejal in žel.,Morda je, za vse kar je dobrega storil, prejel premalo priznanj, ki bi odtehtala človeško nevoščljivost, ki je bila sopotnica njegovega ustvarjalnega življenja. Njemu v spomin, v Novi vasi, se je poklonila množica ljudi. Za vse kar je dobrega storil so se mu zahvalili prijatelji, soborci, strankarski kelegi, lovci, tamkajšnji župnik. V zadnje slovo so mu lovci zapeli pesem, nad njegovim odprtim grobom so nizko poletela letala Letalskega centra Sečovlje, zadonele so lovske salve. Ob solznih očeh njegovih najbližjih seje od daleč zaslišal nežni zvok trobente, ki mu je v slovo zaigrala poslednjo "Tišino". Ivana so položili k večnemu počitku. Naj v miru počiva v svoji zemljici v domačem rojstnem kraju. Družina Fatur, Lucija Adriatic agent Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/63-611 M.tel. 0609 643 585 • Sklepanje vseh vrst zavarovanj • Ocenjevanje škod • Likvidacija in izplačevanje škod Celoten zavarovalniški servis Lucija: Tel.: 066/770-816 Telefaks: 066/771-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/65-275 Koper Odprli prenovljene prostore restavracije Skipper Na kopališkem obrežju 3 v Kopru so v petek, 14. marca odprli restavracijo Skipper, ki je bila zaradi prenove nekaj časa zaprta. Otvoritve so se na povabilo Pomorskega društva Koper, Marine Koper in podjetja Pucer & Svetec d.o.o., ki ima retsavracijo v najemu, udeležili številni povabljeni in zvesti gostje, ki radi zahajajo v odlično restavracijo, kjer ponujajo morske in druge dobrote ter izbrano kapljico. f SVETOVANJE IN POSREDOVANJE^ Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623, 770-624 M.tel.: 0609/631-438 Fax: 066/771-295 Prodajate ali kupujete vozilo? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. Neodvisni nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva # primorski urp Ustanovitelj in izdajatelj: 0~ Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, TeiyFax: 066/770-185 pisarna: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107 Opr. prigl. št 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostavaPiran / Franc Krajnc s.p. Ž.R. št: 51400-620-63-051202111-6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednjik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: GRAFKOM d.o.o. KOPER Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 90 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Internautica '97 Druga mednarodna navtična razstava INTERNAUTICA '97 bo v Marini Portorož od 14. do 18. maja 1997. Odvijala se bo na 10.000 m2 metrih razstavne površine v dveh hana-garjih in na zunanjem ograjenem razstavnem prostoru. Tudi letos bodo na mednarodnem sejmu plovil, opreme, vodnih športov in vseh z morjem povezanih dejavnosti pod skupnim imenom Internautica, pripravili številne obsejemske dejavnosti in tako pritegnili pozornost še večjega števila razstavljalcev in obiskovalcev. Premierno bodo organizirali regato 18 foot-SKIFF, ki sodi v razred prestižnega evropskega prvenstva in jo bodo prenašale tudi tuje mednarodne TV postaje. Organizatorji obljubljajo zanimiv dogodek. Nekaj več informacij o letošnji prireditvi bodo posredvali na bližnji novinarski konferenci. Podaljšana inventura v Marketu Lucija Zasebni market v Luciji je že nekaj časa zaprt in sedaj nihče natančno ne ve, ali ga bo samostojni podjetnik Dušan Jeretič spet spravil v obratovanje. Prazne trgovske police in prelepljena stekla z belim papirjem ter napis "inventura", za nameček pa še govorice o dolgovih, dajejo slutiti, da bo o relativno dobro založenem marketu s pestro ponudbo ostal le še lep spomin. Kupci so se že preusmerili v market Degro in Petro v Luciji. Restavracijo Lucija je po hipotečni kombinaciji kupilo podjetje Biter-mo iz Portoroža. Krvodajalstvo včeraj, danes, jutri Organizacija krvodajalstva na Slovenskem sodi med najpomembnejše programe in naloge Rdečega križa. Po zakonu o Rdečem križu Slovenije, opredeljenem v 9. členu, ima Rdeči križ edini javno pooblastilo za organiziranje in izvajanje krvodajalstva v naši državi. Krvodajalstvo je pri nas staro že več kot 40 let (od leta 1935) in temelji na neponovljivih temeljih: prostovoljnosti, anonimnosti in brezplačnosti. Glede na te osnovne motive in pomen je krvodajalstvo eno najaktivnejših odnosov do zdravja in tudi najpomembnejša množična solidarnostna dejavnost nenadomestljive človeške pomoči. Le absolutno izvajanje teh temeljev zagotavlja in omogoča v Sloveniji 100.000 krvodajalk / krvodajalcev letno in 45.000 litrov krvi. V času socializma smo bili Slovenci zelo ponosni na najvišje povprečje oz. delež krvodajalcev na število prebivalcev (5,5%), ne le v takratni državi Jugoslaviji, temveč tudi v evropskem merilu. Torej teh temeljnih principov krvodajalstva kljub družbenoekonomskim spremembam v zadnjih letih, ne smemo spreminjati. Ena od najhujših posledic bi bila lahko ta, da bi kri postala tržna komponenta in bi se z njo trgovalo kot z vsakim drugim artiklom. Za krvodajalstvo bi bila tržna ekonomija bumerang, ki bi ga s težavo ustavili in na novih osnovah ponovno gradili. Na ta način bi prevladal motiv pri plačilu odvzete kri, kar bi ogrozilo varnost prejemnika krvi (bolnika). Pojavila bi se skupina različnih krvodajalcev ( prostitutke, narkomani in drugi marginalci), ki so tudi sicer bolj okuženi za boleznimi, ki se prenašajo preko krvi ( AIDS, hepatitis,...) S tem prejemnik krvi ne bi bil več varen in kar je najhujše, na ta način bi pospešili in razširili krog okuženih in obolelih. Posledice bi bile neslutene. Načrtovanje in izvajanje programa krvodajalstva temelji na potrebah zdravstvene službe, ob upoštevanju splošne stopnje razvitosti in dosežene ravni zdravstvenega varstva, kot tudi stopnje razvitosti krvodajalstva. K sreči je krvodajalstvo v Sloveniji še vedno opredeljeno kot humano dejanje, kot gibanje za življenje in odraz najvišje solidarnosti med ljudmi. K temu je veliko pripomogla tudi transfuzijska služba v Sloveniji, ki zagotavlja varnost krvodajalkam / krvodajlcem in varnost tistim, ki kri sprejemajo. (Pri vsakem krvodajalcu predhodno opravijo teste (AIDS, hepatitis in sifilis). Varnost je pri nas torej obojestranska in odvzemna mesta so približana ljudem. Razen državnega zavoda so tu še oddelki za transfuzijo, pri večini bolnišnicah. Tranfuzijska služba je strokovno na najvišji ravni je dragocen sodelavec Rdečemu križu pri izvajanju krvodajalstva. Magična številka, 100 tisoč krvodajalcev letno. Zaskrbljujoče je, da je krvodajalstvo v zadnjih desetih letih upadlo za 20%. To je predvsem in hkrati tudi pokazatelj, da krvodajalstvo ni proces, vezan le na družbenoekonomske spremembe v državi, temveč neka popolnoma nova kvaliteta. V velikih mestih, morda tudi zaradi tranzicije, je upad krvodajalstva še posebej opazen. Tržna ekonomija z vsemi svojimi značilnimi elementi, je porodila tudi to, da mnogi delodajalci svojim delavcem ne dovolijo izostanka z dela zaradi dajanja krvi, ker naj bi to motilo proizvodni proces. Pri tem krvodajalci velikokrat nimajo niti odobrenega plačenega prostega dne. Druga plat medalje pa je začuda ta, da krvodajalcev ni, v kolikor je akci- ja izven delovnega časa. Zaradi težav, ki vsakodnevno nastajajo pri preskrbi s krvjo, so pripadniki slovenske vojske tisti rešilni dejavnik, ki rešuje, ali vsaj blaži nastalo situacijo. Če tega ne bi bilo, ne bi dosegli skupne magične številke 100 tisoč darovalcev krvi. V lanskem letu je namreč darovalo kri 6.000 vojakov, žal jih večina po odsluženju vojaškega roka ne nadaljuje s to humano gesto. Zaradi neugodnega stanja je potrebno vedno več izrednih akcij ka pa ruši ustaljene načrte po optimalni preskrbi s to še vedno nenadomestljivo življensko tekočino. Pred Rdečim križem ( Slovenije ) je zahtevna naloga. Program krvodajalstva mora temeljiti na dobro organiziranih in brezplačnih krvodajalcih in družbena skupnost mora ustvarjati take pogoje, da bo lahko sleherni posameznik brez ovir daroval kri in bo to humano dejanje imelo ustrezno težo in vrednoto. Rdečemu križu kot organizatorju krvodajalskih akcij, pa mora družba zagotoviti ustrezna finančna sredstva za kritje dejanskih stroškov za propagando, motivacijo in organizacijo. Vloga zdravstvene službe pa je stalnem poudarjanju in opozarjanju pomena krvodajalstva za ohranjanje zdravja in življenja. Pomemno mesto sredstev javnega obveščanja, pa je vsekakor v stalnem obveščanju in spremljanju te dejavnosti za posameznika, ko mu je ogroženo življenje. Lahko smo ponosni, da do danes še noben pacient ni umrl zaradi tega, ker ni bilo krvi zanj. Organizatorji in izvajalci krvodajalskih akcij se maksimalno trudimo. Valentina Klemše 1 * Komu sa napoti table in napisi v lucijski obrtni coni. Že nekaj časa stoji preluknjana tabla MERCATOR-DEGRO. Verjetno gre za vandalizem, ki mu ni mar, da bi bilo naše okolje lepo in urejeno. O tem priča tudi že nekaj časa zvita obcestna tabla Sv. Peter. Mavričnost Pirana Multimedijski dogodek , dia projekcijo fotografij Pirana znanega fotografa in ljubitelja mesta Pirana S. Simiča- Simeta, ob glasbeni spremljavi umetnika Lada Jakše, si boste lahko ogledali 5. aprila ob 20.00 uri v kavarni Galerija Tartini v Piranu. splošna banka koper Imate radi udobje, praktičnost, cenite svoj dragocen čas? Potem morate poznati prednosti, ki jih nudi tekoči račun Splošne banke Koper: Za plačevanje nakupov v trgovinah lahko uporabljate plačilno kartico ACTIVA ali ACTIVA EUROCARD, za dvigovanje gotovine pa praktične bankomate. v Ce se odločite za trajni nalog, prepustite Splošni banki Koper, da iz vašega tekočega računa redno plačuje mesečne obveznice (voda, elektrika, RTV naročnine...). >✓ Ce pa se odločite za banko na domu, plačujete položnice in različne račune kar od doma, pri čemer kuverto s položnicami in računi vržete v najbližji poštni nabiralnik ali oddate v vam najbližji poslovni enoti Splošne banke Koper. splošna banka koper Slovenija Ibe greeti piece qf Europe 9 n§ ^TOPLUS PRIVOŠČITE Sl KARTICO WELCOME TO SLOVENIA Postanite dobrodošel gost na več kot 100 različnih mest na slovenski obali in še v 500 drugih objektov po vsej Sloveniji! Kot imetnik članske kartice boste deležni številnih popustov in drugih ugodnosti. Pri vsakem poslovnem partnerju, vključenem v projekt Welcome to Slovenia,Vas čaka posebno presenečenje, brez omejitev, 365 dni na leto! Kot član turističnega kluba imate pravico do popusta ali privilegijev v številnih hotelih, apartmajih, restavracijah, picerijah, igralnicah, diskotekah, na številnih smučiščih, v trgovinah,... po vsej Sloveniji; njihovo število pa iz dneva v dan narašča. Ob plačilu računa pokažite člansko kartico, in Vaš denar bo vreden več, saj z njo dobite lahko 10 do 50% popusta oz. imate številne dodatne prednosti. Vse to je naša nagrada za Vašo zvestobo! 3? Slovenija negnmpttaofEutrfe0 IMc^DRIVEl (jKSn\b PORTOROŽ - PORTOROSE Za popolno lepoto vida ! Obiščite nas, deležni boste strokovne in prijazne oskrbe : sončna - zaščitna in korekcijska očala, kontaktne leče, brezplačne kontrole ! IZOLA Ljubljanska 24 tel.: 066/61-403, fax: 066/67-044 Imetnikom članske kartice nudimo 10 % popust. A Restavracija Edvina Edvinu a Viktor Božiček §320 Seča SO, SLO TeL +3S0 §§ 772 270, Fax: +3S§ 6§ 7T2 272 Restavracija Edvina je daleč naokoli poznana kot sinonim vrhunske kuhinje. V prostorni, klimatsko hlajeni restavraciji bomo Vaš gurmanski okus zadovoljili z odlično ponudbo izbranih ribjih specialitet, specialitet mednarodne kuhinje in z izvstno ponudbo buteljčnih ali domačih odprtih vin. Restavracija ima dva prostora, veliko teraso in lastno parkirišče. Od Portoroža smo, v smeri proti Puli, oddaljeni dva kilometra. V naših udobnih, klimatiziranih dvo/ ali triposteljnm sobah ter moderno opremljenih in prav tako klimatsko hlajenih apartmajih nudimo namestitev 29 gostom. Za Vaše dobro razpoloženje bo prijazno osebje Restavracije Edvina skrbelo vsak dan, razen v sredo, od 12.00 do 23.00 ure. Priporočamo rezervacijo. Imetnikom članskih kartic nudimo 10% popusta ob gotovinskem plačilu. Ujemite srečo v Casino-ju Portorož Vabimo Vas, da obiščete Casino Portorož, saj ste kot imetnik članske kartice VVelcome to Sloveni a deležni posebne ugodnosti. Casino Portorož Dovolj je, da pokažete člansko kartico VVelcome to Slovenia in že ste v svetu igralništva. ' ku igalnice Vam je na voljo: PROST VSTOP IN VVELCOME DRINK __________________________________________________________________ PORTOROŽ - PORTOROSE Gostilna "<3ri HYUnDPI RENAULT AVTO življenja POSTOJNA, tel. (067) 21-784 Visoko nad Črnim kalom se nahaja Grad Socerb s prelepim razgledom na tržaški in koprski zaliv. V neposredni bližini gradu se nahaja Sveta jama. Nepozabni trenutki grajskega kosila ali večerje ob svečah bodo nagrajeni s 15% popustom. Socerb 7, 6275 Črni Kal, Tel. 066 59 303 < < M Q_ O C/) DC 01. IME 02. PRIIMEK 03. NASLOV 04. POŠTNA ŠTEVILKA 05. KRAJ 06. DRŽAVA 07. DATUM ROJSTVA 08. KRAJ ROJSTVA 09. TELEFON 10. ŠTEVILKA OS. IZKAZNICE Letna članarina je 3.000,00 SIT. G Želim embosacijo (gravuro) svojega imena in priimka na članski kartici. Cena embosacije (gravure) je 500,00 SIT. Člansko izkaznico bom prejel(a) po povzetju. J Navadno člansko kartico bom prejel(a) po povzetju. G Člansko kartico sem prejel(a). KirroMt KMTOKrt« Številka članske kartice Veljavnost od 0 0 0 0 2 izr JZL Kraj in datum Podpis člana (članice) VEDNO BOSTE OBVEŠČENI O VSEH NOVOSTIH S člansko kartico boste brezplačno dobili tudi barvno brošuro s sliko, z opisom in s popolnimi podatki o vsakem našem poslovnem partnerju, ki Vam zagotavlja popuste in druge ugodnosti. O novih poslovnih partnerjih, posebnih ponudbah, skupnih izletih, nagradnih igrah, tekmovanjih in morebitnih spremembah Vas bomo obveščali z brezplačno klubsko revijo Holiday, katero Vam bomo pošiljali po pošti. ČLANSKA KARTICA VEUA 12 MESECEV OD DNEVA IZDAJE Članska kartica, ki se glasi na ime in priimek imetnika, velja 12 mesecev od dneva izdaje. Pravica do popustov pripada izključno osebi, na katero se glasi, razen v restavracijah, kjer popust velja za celotno omizje, oziroma v hotelih, kjer se popust priznava za najem ene hotelske sobe ali apartmaja. PRISTOPNO IZJAVu rvjjLjnc rm itolvt Turistični klub VVelcome Bernardinska reber 3A 6320 Portorož Telefon 066 746 923 Tel/Fax: 066 746 924 - - 3*f Presenečenje imenovano Ladja Laho ODLIČNA RESTAVRACIJA V KATERI STREŽEJO KVALITETNO PRIPRAVLJENE JEDI DO ZORE Ladja Laho organizira dnevne izlete po slovenski obali in enkrat tedensko izlete na shopping v Trst. Ladjo je možno najeti za lastne potrebe, kot so npr. zabave, poroke, obletnice, sestanke itd. Ko boste plačevali račun pokažite svojo člansko kartico, ker Vam bo nudila dodatno zadovoljstvo, 20% popusta na vse gostinske usluge. LADJA LAHO, POMOL PRED SKLADIŠČEM DROGE PORTOROŽ VIKO KVEDER, direktor, Mobitel 0609 614 417, 0609 634 487 b...z PRI NAS BO VEČERJALO DESET SVETOVNIH PREDSEDNIKOV! Zakaj nebi tudi Vi? Pridite in se prepričajte o naši kakovostni ponudbi, zagotovo Vam ne bo žal. Imetnikom članskih kartic nudimo 10% popusta na vse gostinske storitve.. 6330 PIRAN - Prešernovo nabrežje Tel. 00386 (066) 747101,717102, Fax 00386 (066) 747100 Iz bogate mednarodne kuhinje Vam ponujamo: ribe, rakovice, jastoge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek in specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. MARKETING PRISRČNO VABLJENI NA MESEC HEINEKENA V CARPACCIO PUBU v terminu od 20.03. do 20.04.1997 Razen odličnega piva Heineken, v mesecu Heinekena v Carpaccio pubu, boste deležni tudi drugih presenečenj in užitkov ter dobre, zelo dobre zabave. Imetnikom članskih kartic nudimo 10% popusta pri gotovinskem plačilu. Carpacciov trg 6,6000 Koper, tel. 066 271999 RADIO CAPRIS CATV CAPRIS pr RAČUNOVODSKI 1L K INŽENIRING l tn}«ntf mg Idil! PLETENINE - USNJENA GALANTERIJA -posLOVNE TORBICE IN AKTOVKE -HAPOLBOH MODNI DODATKI PIRAN, Trg 1. maja 1, tel. 066 76 664 KOPER, Čevljarska 8, tel. 066 272 013 Imetnikom članskih kartic nudimo 10% popusta pri gotovinskem plačilu g^jCodak Z7 M Kodak Foto color laboratorij: Obala 7d, Bernardin - 6320 Portorož, tel.: (066) 75-664 Foto color studio: Obala 120, Lucija, 6320 Portorož, tel.: (066)770-537 (Slovenija) ©(ufeCfclb) 5-664 snija JJ Imetnikom članskih kartic nudimo 15% popusta na razvijanje filmov in izdelavo fotografij. Šola potapljanja SHARKY Lado Celestina Obala 3,6320 Portorož Tel. 066 74 489,0609 635 763, Fax: 066 74 489