Stev. 15. Leto LXV. V LJubljani. 16. aprila 1925. Poitnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredniitvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska uL 6/L Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon «rodn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politSško glasilo UJU. - Poverieniitvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorg». nizirane 40 Din, za inozeaa. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov.UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice viMh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. Pošljite zanesljivo do 25. t. m. prijave naročnikov za 9. in 10. številko Zvončka Državna prosvetna o proračunskih Kakor ne moremo biti zadovoljni z državno prosvetno politiko v prosiih letih, t. j. od prevrata sem, tako se nam obeta v najbližji seziji parlamentarnega zasedanja preokret tudi v tem oziru. Državna prosvetna politika se hoče preokreniti v hitrih korakih v smer državne prosvetne konsolidacije, t. i. uni-fikacije prosvetne zakonodaje v državi. Ena glavnih napak, da smo v prosveti tako neenotni, in da je napredek splošnih prosvetnih razmer primeroma majhen, je pripisovati temu, da še vedno nimamo enotnih prosvetnih zakonov za celo državo in so v veljavi še stari zakoni, ki se ne diferencirajo le po bivših pokrajinah, ampak celo po bivših deže-laJh, t. j. z ozixom na bivše deželne šolske zakone. To ni samo motilo, ampak je naravnost rušilo našo notranjo državno enotnost v prosveti. Preokret v tem tem oziru pomeni za našo državo velik plus. Danes se intenzivno m z vso resnostjo izdelujejo načrti enotnih državnih prosvetnih zakonov in če nam bo usoda mila bodo ti načrti predloženi že v najbližji bodočnosti narodni skupščini. Najbolj se ie zrcalila neenotnost prosvetne uprave na državnih učiteljskih skupščinah UJU, kjer so prišle te diference do izraza in so ovirale često enotnost nastopa v posameznih točkah in vprašanjih. Kakor izražajo optimistični krogi narodnih poslancev, je pričakovati že v mesecu maju začetka dela na izenačenju prosvetne zakonodaje v državi in kot prvi zakon se omenja zakon o univerzah. Izgleda, da se hoče zidati prosvetno stavbo od vrha navzdol, proti čemur imamo resne pomisleke, ki smo jih imeli često že priliko izraziti. Eden najvažnejših zakonov, ki tan-giTa tudi prosveto v državi, je finančni zakon, ki predvideva prosvetni budžet. Ta zakon daje šele vsem prosvetnim zakonom možnost njihovega izvajanja, ker predvideva denarna sredstva za izvajanje prosvetnih zakonov. Finančni zakon pa je reguliral tudi marsikatero nujno vprašanje že pred izdajo specialnih zakonov. Tako nam prinaša zakon o proračunskih dvanajstinah za april, maj. junij in julij 1925, ki ga je sprejela narodna skupščina mesto rednega budžeta, predvsem dve važni določbi, ki tangirata prosveto. Člen 28. se glasi: »Minister prosve-te se pooblašča, da izda na podlagi pooblastila ministrskega sveta, skladno s členom 94./II. odt. ustave enotni učni načrt in programe za vse šole svojega re-sora, ravnotako da izednači roke pričet-ka in sklepa šolskega leta in način ocenjevanja učencev.« S tem pooblastilom je minister pro-svete dobil možnost, da tudi v slučaju, ako dO novega šolskega leta ne bi bili sprejeti šolski zakoni, lahko izjednači učne načrte, rok pričetka in sklepa šolskega leta in ocenjevanje učencev za celo državo. Kar se tiče učnih načrtov moramo povdariti, da je to morda potreba za druge dele države, pri nas so se učni načrti takoi po prevratu redigirali v zmislu novega položaja in tudi ne moremo odobravati preobširnega otesnje-vanja in šabloniziranjai v tem oziru. Druga važna določba v tem zakonu se tiče disciplinarnega postopka za učiteljstvo. politika in zakon dvanajstinah. Člen 85. se glasi: »Člen 170. uradniškega zakona se ima tolmačiti tako, da se z njim ne menjajo predpisi zakona o srednjih in osnovnih šolah, ki še nadalje ostanejo v vsem v veljavi v pogledu disciplinarnih pregreškov in postopanja.« Dalekosežnejši je ta člen! Predvsem so dobila s tem nekako sankcijo dosedanja premeščenja, iz-vzemši onih, ki tangirajo stalnost. Vsekakor je pa ta določba dvorezen nož! Učiteljstvo se je samo izreklo na pokrajinski skupščini za poseben disciplinarni postopek za učiteljstvo ravno na podlagi člena 170. čin. zak. To vprašanje je sedaj že nekako prejudicirano s to določbo finančnega zakona in nam je pričakovati, da bo bodoča šolska zakonodaja uvedla poseben disciplinarni postopek in disciplinarne predpise za učiteljstvo. S tem bi stopile disciplinarne določbe čin. zakona za učiteljstvo izven veljave, ker res niso primerne za ta re-sort. Na drugi strani je pa vprašanje, ako je ta določba primerna za uveljavljenje sedaj, t. j. še pred enotnim šolskim zakonom. Znano je, da obstojajo ravno v pogledu disciplinarnih predpisov največja razlike v državi, ker so disciplinarne predpise predvidevali deželni šolski zakoni. Bati se je. da se bo to pooblastilo zlorabljalo in se bodo vršile lokalne zlorabe tega tolmačenja proti učiteljstvu. Na drugi strani je težak disciplinami postopek, ker so ukinjeni višji šolski sveti in ni predvidenega nadomestila za to in ne novih disciplinarnih senatov. Zavladala bo velika nejasnost in disciplinarni izrek bo prešel v roke posameznih oseb, kar moramo smatrati za zelo kvarno; dasi tudi od disciplinarnih predpisov čin. zakona nismo imeli dosedaj nič, ker disciplinarne preiskave niso prišle do konca in je bilo tudi to stanje nevzdržno. Značilno je, da se je srbsko učiteljstvo pričelo izrekati tudi proti uveljavljenju tega pooblastila sedaj. Z zakonom o proračunskih dvanajstinah je pa dobil minister prosvete še druga pooblastila. Tako ie dobil pooblastilo, da sme iz kreditov likvidiranih prosvetnih oddelkov formirati prosvetne oddelke v vseh oblastih pri velikih županih, s čimer bo postavil nove prosvetne referente, inšpektorje in drugo uradništvo v oblastih, kjer ga še ni. S tem zakonom je pridržal tudi sebi podeljevanje štipendij na univerzah ter omogočil organizacijo muzejev na teritoriju Srbije in Črne gore itd. Ze lansko leto smo ob priliki budžeta za leto 1924./25. opozarjali, kolike važnosti je za prosveto budžet in finančni zakon, ki tudi prosvetni politiki v državi daje odločilne pravice, bodisi na podlagi kreditov, ki jih otvarja, bodisi na podlagi določb, ki jih obsega finančni zakon. Ker so dvanajstine samo provizorij in stojimo pred razpravo rednega budžeta, je nujno, da posvečamo že sedaj temu vprašanju svojo pozornost in opozarjamo ponovno na določbe finančnega zakona ter proučujemo nujne potrebe za povzdigo prosvete, ki naj se vnesejo vanj. —k. Novi pravci v državni prosvetni politiki. Načrt zakona o univerzah izdelan. — Omejitev zasebnega šolstva. •— Ukinitev in omejitev ženskih učiteljišč. — Redukcija pri srednjem šolstvu. Prosvetno ministrstvo ie izdelalo načrt zakona o univerzah. Ministrski svet je v načelu sklenil redukcijo obstoječih fakultet. Načelo je, da se ustanove univerze, ki morejo zadovoljiti vsem potrebam modernega znanstva. Z ozi-rom na prenapolnjenost, se posebno pre-učava vprašanje, da se uvede numerus clausus na univerzah. Z novim vseučiliškim zakonom bodo stavljeni na razpoloženje vsi dosedanji univerzitetni profesorji. Njih ponovno nameščenje se izvrši po novem zakonu, ki določa široko avtonomijo visokih šol. Z jesenskim tečajem stopi v veljavo nov pravilnik za podpore in ustanove akademikom. Po tem pravilniku se bodo odslej podpirale, .oziroma dajale štipenr dije samo za one stroke, za katere naši državi primanjkuje naraščaj. Za tekoči letni semester (se izplačaijo ustanove vsem, katerim so bile dovoljene v zimskem semestru. Ker budgetna sredstva za toliko število štipendistov ne zadoščajo, se je višina beogradskih štipendij reducirala proporcionalno tako, da morejo štipendije redno prejemati vsi, ki so jim bile dovoljene. Ker se je srednje šolstvo, posebno pa nižje srednje šolstvo razširilo na škodo osnovnega šolstva, je ministr- stvo prosvete sklenilo redukcijo srednjega šolstva. Predvsem se prične ta izvajati pri zasebnem šolstvu. Gojenci leh zavodov bodo morali proti plačilu predpisanih taks polagati popolne izpite pred državnimi komisijami. To velja tudi za zasebne meščanske šole. Posebno velika je bila hiperpro-dukcija učiteljic. Za omejitev ženskih učiteljišč se je zavzemalo ponovno na skupščinah tudi učiteljstvo. Ministrstvo je podvzelo korake za omejitev tako pri zasebnih, kakor tudi pri državnih ženskih učiteljiščih. Ženska privatna učiteljišča se ome-je s tem, da se na novo gojenk ne sprejema. V državnih ženskih učiteljiščih se uvede numerus clausus. Komisija v ministrstvu prosvete. ki je pregledala, katere srednje šole, zlasti gimnazije, bi se dale ukiniti, je zavzela stališče, da ne kaže ukiniti celih zavodov, temveč le posamezne razrede, ki nimajo nekaj let zakonitega minima dijakov. S tem bodo zadeti predvsem višji razredi, kjer mnogokje število dijakov pade celo pod 15. Ako se na takih zavodih kasneje zopet za dotične razrede javi dovoli dijakov, se bodo ti razredi sami od sebe vzpostavili. Pristopite k „Jugoslovenski Matici." Kulturno gibanje. —ko »Pedagoški teden« v Mariboru. »Ped. did. krožek« v Mariboru priredi v času od 11. do 16. maja t. 1. pedagoški teden, kjer bodo razni predavatelji razpravljali o reformi našega šolstva: 1. Gonilne sile šolsko - reformnega gibanja (G. Šilih). 2. Reforma osnovne šole. (M. Senkovič). 3. Reforma meščanske šole kot enotne nižje srednje šole. (Fr. Fink). 4. Reforma srednje šole. (Iv. Favai). 5. Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr. Franc 2geč). 6. Reforma nadaljevalnega šolstva. (Drago Humek)._ Gibanje učiteljske omladine. —uč 13. redni sestanek naraščaja v Mariboru je bil 3. in 4. aprila 1925. Tretjega aprila nas je zopet peljal tovariš predsednik našega odseka v vinarsko in sadjarsko šolo. To pot so bile tovarišice odsotne, ker so prav ta dan izvrševale svojo versko velikonočno dolžnost, zbralo pa se nas je nad 30 tovarišev, ki smo z veselim srcem pohiteli v vinarsko šolo, kjer nam je g. inž. prof. Petkovšek razkazoval razne gospodarske predmete, naprave in potrebščine ter nam na licu mesta nazorno govoril o poljedelstvu in živinoreji. Najprej smo si ogledali kokošnjak, v katerem so nas zlasti zanimala zaiklopna gnezda. Prišli smo v skladišče, kjer nam je g. profesor z njemu lastnim strokovnim podavanjem, razjasnil pomen umetnih gnojil in nam jih nasul v roko, da smo spoznali najvažnejše : Apnov dušik, ki ga proizvajajo v Rušah, kalijevo sol in superfosfat. Ogledali smo si tudi hlevji gnoj in na to živino. Videli smo čisto plemensko rjavo švicarsko pasmo, holandsko, pincgavsko in domorodno Marijadvorsko in Mursko pasmo ter si-modolsko pasmo. Govoril nam je gospod profesor o ravnanju in krmljenju živine in prašičev, ki jih pa nismo mogli videti. Od hlevov smo šli na bolje, najprej na težko zemeljno, ki je razdeljeno v 6 jo-hov predelov v svrho kolobarjenja. Na vsakemu predelu raste eno leto pšenica, drugo pesa, tretje koruza, četrto oves ali ječmen, peto in šesto leto detelja in trave, pa zopet v kolobarju od kraja. Zvedeli smo. kako je treba na polju sa- diti in gojiti drevje. Nato smo šli na lah-kozemeljno polje, razdeljeno tudi v šest predelov, toda po lha velik, na katerih se tudi kolobari. eno leto rž, drugo krompir, tretje koruza, četrto oves ali ječmen, peto in šesto leto detelja. Gosp. profesor nam je pri tem razložil način in vrednost gnojenja s hlevjim in umetnim gnojem. Prišli smo na poizkuševališče za razna gnojila in za razna žita. In končno smo si ogledali žitnico in razne poljedelske stroje. Bil je lep dan, solnčen popoldan, na polju so delali kmetovalci, šli smo mimo njih, gospod predavatelj nam je govoril o zemlji, o delu in o uspehih dela. Bil je za nas bogat popoldan, za katerega smo hvaležni g. rož. prof. Petkovšku. Hvala in prosimo, povabite nas še kdaj. — V soboto 4. t. m. pa smo se zbrali zadnjikrat pred prazniki. Ker smo že vsi boli doma kot drugod. zato nam ni tov. predsednik našega odseka za ta sestanek pripravil nič, kar bi skušalo naše misli odvrniti od njihove naravne poti. Predaval je sam: Kakšno snov in kako si jo naj izbiramo za narodno-prosvetna predavanja. Po kratki uvodni razpravi se je omejil na snov: »Kako bi se dal pregled o novem srbskem pesništvu«. Od Branka Radičeviča do današnjega dne nam je predstavil najznačilnejše predstavitelje s kratkim značilnim opisom za njih življenje in delo ter je citiral tudi njih najlepše pesnitve. S tem predavanjem smo zaključili predve-likonočne sestanke, želeli si vesele praznike in mnogo pirhov. tudi ljubljanskim tovarišem in tovarišicam ter sklenili, da jih pridemo dne 18 aprila v čim največjem številu obiskat. Na svidenje! Zapisnikarja. Učiteljski pravnik. —§ Uljudna prošnja. Tovariši(ice) se obračajo name z raznimi vprašanji in zadevami. Rekel bi, da se dozdaj še niso mogli pritoževati, da bi jim po svoji moči v tem ne ustregel. Marsikoga sem opozoril, ne da bi se obrnil sam name, če sem videl, da je v kaki uradni stvari pregrešek. ki bi utegnil rešitev zategniti, da je mogla biti tako hitreje rešena. Tudi poslej sem rad na razpolago; a povedati moram, da mi poštnina za odgovore (papir, ovitki in znamke) pregloboko sega v žep in ne zmorem vsega iz svo- jega. Zato bom odgovarjal v vsakem slučaju le takrat, kadar bo plačan odgovor. In to: Nekateri mi pošiljajo prošnje osebno in to najčešče brez koleka za vlogo. Je pa stvar ta, da osebno prošenj ne smem sprejemati in da v bodoče tudi ne bom zalagal iz svojega za kolek, kakor sem že dozdaj le iz ozira, da se zadeva pospeši. Saj toliko pa menda le pozna vsak učitelj predpise o taksah, da bo vedel, kdaj mu je treba vlogo kole-kovati. Pa brez zamere! Flere. —§ Šolski upravitelji morajo vsako številko »Osnovne Nastave« s posebnim aktom dati učiteljstvu v prečit anje in podpis, dat so bili obveščeni o odlokih. »Osnovno Nastavo« morajo hraniti v arhivu. o priobčitvi učiteljstvu pa poročati nadzorniku. Nihče se ne more izgovarjati in odklanjati odgovornosti, da mu niso znani odloki. (Odlok min. prosv. O. N. Br. 4930 od 3. februarja 1925)). —§ Dopolnitve in izpremembe v predpisih o brezplačni in znižani vožnji na železnicah v državni eksploataciji. »Uradni list« št. 35. od 10. aprila 1925. Gospod minister za promet je odobril nastopne dopolnitve in izpremembe v predpisih o brezplačni in znižani vožnji na železnicah v državni eksploialtaciji: 1. V členu 82. z odlokom M. S. br. 30.232/24: Na podstavi uradniških legitimacij morejo kupovati tudi višji uradniki polovične vozovnice za 111. razred, razen aktivnih uradnikov prvih treh skupin I. kategorije in častnikov, ki imajo letno plačo 36.000 Din ali več. Za te velja še nadalje omejitev po členu 82. 2. V členu 96. z odlokom M. S. br. 29.693/24: Če določeni rok ni zadosten, morajo navesti šolska oblastva v dijaški legitimaciji (objavi), koliko časa trajajo velike počitnice, in dijaki dobe olajšave za velike šolske počitnice v roku, ki ga je vpisalo šolsko oblastvo, sicer pa le v roku po členu 96. Za vožnje siromašnih dijakov na božične in velikonočne počitnice morajo šolska oblastva vedno vpisati, koliko časa trajajo te počitnice. 3. V členu 98. naj se nadomesti po odloku M. S. br. 29.542/24 v stavku: »Dijaki visokih šol in višjih razredov srednjih šol uživajo istotaiko četrtinsko vozno ceno. če napravijo ekskurzijo v skupini naijmanj pet oseb« beseda »pet« z besedo »treh« tako, da dobivajo za ekskurzijo že trije dijaki četrtinsko vozovnico na podstavi nakaznice. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani, dne 1. aprila 1925; št. 65.262—VI,—25. —§ Za neprekinjeno izplačilo penzij-skih prejemkov ob upokojitvi. Ministar-stvo finansija kraljevina Srba, Hrvarta i Slovenaca. Generalna direkcija drž. računovodstva D. R. br. 30.700/25. 18 mar-ta 1925. god. u Beogradu. Raspis svi-ma ministarstvima i. t. d. Sa čl. 15*2. zakona o činovnicima i ostalim drž. službe-nicima gradjanskog reda od 31. julija 1923. god. propisuje se sledeče: (sledi besedilo čl. 152. uradn. zakona). Pojavilo se pitanje: ima li nadležni naredbodavac za efektuiranje svoga rešenja o pravu i količini pensije, t. j. za izdanje naloga za isplatu, sačekati sagiasnu odluku glavne kontrole, kojoj se po propisima čl. 95. zakona o glavnoj kontroli, čl. 156. čin. zak. od 1923. god. odnosno po čl. 26. zan kana o budžetskih dvanajstinah za I. do IV. 1924. god. podnose rešenja o pensi-jama u svrhu nadležne ocene? Kako niti u zakonu o činovnicima gradjanskog reda od godine 1923, a niti u zakonu o drž. računovodstvu nema takove pozitivne odredbe, koja za i z da vanje isplat-nog naloga za pensije — ako je več do-neto rešenje o pravu i količini pensije — uslovljuje sačekanje saglasne odluke glavne kontrole ili »izvršnost« donetog rešenja nadležnog ministra ili njegovog ovlaščenika, to prema ovlaščenju od 1. jula 1921. god. D. R. br. 79.016, a u svrhu jednoličnog postupanja ob.iašnjujem: Da se za izdavanje isplatnog naloga za pensije, ako je več doneto rešenje o pravu i količini pensije, ne treba sačekati saglasnu odluku glavne kontrole, nego se nadležni nalog ima izdati isto-vreme.no sa rešenjem, kojim se pravo i količina penzije odredjuje. U vezi sa prednjim, čast mi je skrenuti pažnju nadležnim naredbodavcima na to, da se sa-obrazno čl. 152. čin. zakona od 1923. god., raspisu gospodina Ministra finansija od 12. septembra 1922. god. D. R. br. 128.970 i čl. 131. zak. o drž. računovodstvu, u buduče donoise zahtevi na odobrene akontacije na lične ili porodič-ne pensije samo u takvim slučajevima, gde postoju smetenja za donošenje rešenja o količini pensije, odnosno dok se pensija ne odredi. Čim se pensija odredi, treba doneti zahtev za otvaranje kredit gospodinu Ministru finansija, u koliko n!je sam naredbodavac vlastan izdavati neposredne naloge za to. Primenom prednjeg objašnjenja ne samo da če se osetno uprostiti administracija, nego če se u večini slučajeva predusresti tome, da se remeti budžetskim zakonom prepisani način izcrpljenja odobrenih kredita. — Generalni direktor: Podpis. —§ 100% povišica po usposobijenost-nem izpitu. Glavna kontrola je v nekem slučaju, v katerem je Prosv. odd. v Ljubljani nakazal 100% položajno plačo II./5 takoj od prvega prihodnjega po dovršenem usposobljenostnem izpitu to rešenje osporila in se pritožila proti njemu na Državni Savet. Pri tem se predvsem opira na čl. 14. čin. zakona. Strokovno mnenje min. prosvete pa se opira na čl. 29. in 30. zakona o narodnih šolah, češ, da s položenim usposob-ljenostnim izpitom »privremeni učitelj« postane stalen, kar je pogoj za 100% II./5. — Vsekakor pai bo čakati na prin-cipialno rešitev Drž. Saveta, preden se bodo mogle rešiti poslej take prošnje, ker bi jih v drugem slučaju Glavna kontrola dosledno izpodbijala. Zato opozarjamo učiteljstvo, naj jih do končne rešitve vprašanja ne vlaga. —§ Komur ministrstvo ali glavna kontrola ni štela 15% po 32 službenih letih v penzijo, mora napraviti pritožbo na Državni svet, ki bo na podlagi zavzetega stališča pritožbi ugodil. Splošne vesti. — Načrt šolskega zakona. Kakor nam poročajo iz Beograda, bo te dni iz-gotovljeno končno besedilo osnutka osnovnošolskega zakona, ki pride nato med prvimi na dnevni red narodne skupščine. Na podlagi osnutka je predviden pouk v osnovnih šolah pod popolnim državnim nadzorstvom, predavanje verouka se vrši kaikor doslej po katehetih, ki jih namešča v vsakem slučaju ministrstvo prosvete, oziroma po učiteljih pri pravoslavnih. V projektu so upoštevani predlogi in mišljenja stanovske organizacije UJU. Vprašanje vzdržavanja šol še ni popolnoma enotno. Dočim so posamezni za to, da vzdržuj šole edino država, se zavzemajo drugi, da se naj to prepusti samoupravnim edinioaim. Šolska obveznost je osem, odnosna šestletna. Vsekakor smatramo za dolžnost, da opozarjamo v zadnji uri še enkrat na zakonito uvedbo popolnega osemletnega šolskega obiska, eventualne začasne olajšave za posamezne pokrajine pa naj se uvrste v prehodne določbe. — Sabotaža državne uprave — šču-vanje proti naročit vi »Osnovne nastave«. Ministrstvo prosvete je uvedlo službeni list za osnovno šolstvo »Osnovna nastava«, ki je neobhodno potreben šolam in učiteljstvu, ker se mu potom lista priobčujejo odloki in odredbe, ki jih mora izvajati. Pa pride »Slovenec« od dne 8. t. m. in prične ščuvati občine proti listu in ustvarjati nerazpoloženje do državne uprave, če bo kaka občina, oziroma krajni šolski svet nasedel »Slovencu« in bo sledila temu primerna kazen. naj se zahvali ziai to »Slovencu«. — Šolska vodstva morajo skrbeti za to, da list redno prejmejo in odloke priobčujejo učiteljstvu in so dolžna vsako ne rednost glede prejemanja lista naznaniti — Počaščenje spomina zaslužnih umrlih tovarišev in tovarišic. V vseh časih in pri vseh količkaj kulturnih narodih je bil običaj, da častijo spomin zaslužnih pokojnikov, da svečano shranjujejo njihove telesne ostanke in krasijo njihove poslednje domove. Posebno slovensko učiteljstvo se vedno zaveda lepote te navade in rado postavlja svojim zaslužnim umrlim tovarišem(icam) nagrobne spomenike. Ker pa umrli često ne zapusti svojcev ali pa se oni po njegovi smrti razpršijo po širnem svetu, se ne • pripeti redkokdaj, da se prepuste krasni grobovi in veličasni spomeniki solncu, dežju in mrazu v oskrbo. Vsled tega v kratkem času propadejo in nato vzbujajo s svojo zanemarjenostjo v obiskovalcih njive smrti druga čustva kaikor blag spomin na pokojnika in če mora čez 7 do 10 let oddati večni sen snivajoči svojo ozko sobico drugemu trudnemu zemljanu, vzame njegov kamen cerkev» Zato je bilo mnogo učiteljev proti velikim in dragim spomenikom ter je želelo počastiti spomin umrlih tovarišeV(ic) na primernejši način. Ptujsko in murskoso-botsko učiteljsko društvo sta o tem pred- metu celo temeljito razpravljala in priporočata, da v bodoče postavljaijo učiteljska društva na grobove zaslužnih članov(ic) le skromne marmornate plošče, a da v vsakem takšnem smrtnem slučaju izplačajo po 1000 Din »Učiteljskemu domu«, ki bi potem dal imena umrlih vklesati v veliko ploščo, katera bi bila v to svrho vzidana v vestibulu Učiteljskega dijaškega doma. Takšen spomenik bi bil trajen in bi vrhu tega vzpodbujal našo mladino k marljivosti in jo vnemal za idealno delovanje. Občni zbor Učiteljskega doma si je osvojil to lepo in praktično misel- in gotovo jo z odobravanjem sprejmejo vsa učiteljska društva mariborske oblasti. Manjša učiteljska društva, ki pridejo malokdaj v položaj, da morajo postaviti zaslužnim članom (icam) nagrobne spomenike, bi mogla plačevati prispevke za počaščenje spomina blagopokojnikov v nekoliko letnih obrokih, vsled česar bi tovariši ta stanovski davek veliko lažje prenesli kakor pa, če bi morali naenkrat poravnati visok kamnosekov račun. — Vajeniška razstava v Ljubljani. Otvoritev razstave je definitivno določena za 26. t. m. ob pol 11. Zveza obrtnih zadrug je podvzela vse, da bo razstava v vsakem oziru najlepše uspela. Že do sedaj vposlana vajeniška dela kažejo, da sme naše obrtništvo s ponosom pričakovati otvoritev razstave, ki bo nudila dokaj zadovoljivo sliko strokovnih, pa tudi moralnih zmožnosti našega obrtnega naraščaja. Na razstavi bodo zastopane vse stroke, sodelovalo bo va-jeništvo cele Slovenije, zato vlada za razstavo splošno zanimanje. Da omogoči čim širši obisk te prireditve, ki bo prva te vrste v naši držalvi, je ministrstvo saobračaja dovolilo 50% popust za po-setnike na vseh osebnih in brzih vlakih. Do popusta upravičuje legitimacija, ki jo bodo prodajale po 15 Din vse obrtne zadruge. Dan otvoritve razstave bo vajeniški dan. katerega se udeležijo vajenci pod vodstvom učiteljev obrtno - nadaljevalnih šol. Tudi za vajeniški dan je vse dobro organizirano,. Doslej je ofic. prijavljenih že nad 2200 izvenljubljanskih vajencev. Tudi na dan, ki bo zvezan s predavanji, obiskom razstave, mesta itd., bo prva taka prireditev v Jugoslaviji in bo najlepši dokaz, da se naše obrtništvo dobro zaveda važnosti, ki jo ima vajeništvo za bodoči razvoj celokupnega obrtništva. — t Ivan Thuma, šolski ravnatelj in nadzornik. V Prevaljah je dne 7. t. m. umrl g. Ivan Thuma, ravnatelj in okrajni šolski nadzornik v pokoju, v 74. letu svojega življenja. Pokojnik je bil rojen v Grčaricah na Dolenjskem, študiral je v Ljubljani in bil nameščen v Kranju, kot nadučitelj v Mengšu na Gorenjskem, od tam je bil premeščen v Vipavo in nat-posled v Postojno, kjer je bil imenovan kot vodja šole in obenem za okrajnega šolskega nadzornika za postojnski in nato še za logaški okraj. Za njegovo vestno in marljivo službovanje in delovanje na šolskem polju je bil neštetokrat odlikovan s pohvalami najvišjih predpostavljenih mu oblasti. Pokojnik je svoje-časno sodelovail v anketi ' za preustroj učiteljišč. Bil ie priljubljen tako pri svojih predpostavljenih, kakor tudi pri svojih tovariših in tovarišieah in ljudstvu. Po prevratu je ostal pokojni Thuma na svojem službenem mestu v Postojni, vendar pa so gai Italijani radi neznanja italijanskega jezika upokojili in ga končno prisilili, da se je moral izseliti v Jugoslavijo. Nastanil se je pri svoji hčerki poročeni Filipowsky, trgovki v Preva-Ijaih na Koroškem, kjer je preživel zadnja 4 leta s svojo soprogo. Lani mu je smrt ugrabila hčerko Mici, poročeno Verhovnik. Letos je sam jel hirati, dne 7. t. m. pa je umrl. Kako ljubljen je bil rajnki, je pokazala mnogobrojnial udeležba pri pogrebu. Pri odprtem grobu se je poslovil g. župnik v imenu vseh navzočih od pokojnika v krasnem govoru. Novoustanovljeni zbor Korotan pa mu i» zapel ganljivo žaflostinko. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje! — Otirajmo solze. Uvažuje lastno svobodo ni zabila i letos vrla šolska mladina v Komendi nesrečnih in z at i ravnili bratcev, sestric, ki zdihujejo tam preko ter jim podarila za pirhe 504 Din, a tudi za spomenik hvaležnosti našega naroda francoskemu je žrtvovala 70 Din. Mladina, čast Tebi za to! Vsa čast i-učiteljstvu. ki vceplja v mlada srca lju-bav do rodne grude! — Rabimo načrt šolskega odra za telovadnico 6.60 m širokosti, 4.70 m višine in 5 m globine. Oder mora biti lahko in hitro zložljiv in razložljiv, ker bo stal samo ob prireditvah, sicer pa mora biti telovadnica za telovadbo na razpolago. Da lahko ustrežemo tovarišem, ki se obračajo do nas, pozivamo tem ptoom požrtvovalne tovariše in tudi tovarišice, da postrežejo z načrti, ki jih že imaijo ali pa tudi, da nam izdelajo tak načrt posebno oni. ki so že imeli praktičnega opravka s postavljanjem šolskih odrov. Tudi opisi z malimi skicami so dobri. Le z vzajemno podporo in pomočjo bomo napredovali! Dobrodošle so poleg tega tudi fotografije raznih šolskih odrov, z opisom na podlagi katerih bomo lalhko pomagali onim, ki postavljajo nove odre. Prosimo tovariše, ki so vešči tega dela, da se odpovejo. — Narodno prosvetni odsek Poverjeništva UJU — Ljubljana. — Primeren popust pri naročilu vseh vrst knjig bo preskrbel Narodno prosvetni odsek Pav. UJU Ljubljana od založništev vsem onim članom, ki bodo naročali knjige potom Narodno prosvetnega odseka Pov. UJU — Ljubljana. — Vsem onim, ki imajo izposojen glasbeni del »Čudežnih gosli«. Ker je povpraševanje po glasbenem delu veliko, prosimo nujno vse, ki imajo izposojen ta del, naj ga ne zadržujejo in naj takoj vrnejo original ali pa prepis, da liaihko ustrežemo prosilcem. — Narodno - prosvetni odsek Pov. UJU — Ljubljana. — Z Rakeka. Mladinska prireditev bajčne igre »V kraljestvu palčkov«, ki se je imela uprizoriti v nedeljo, dne 19. t. m. se prenese na nedeljo, dne 26. t. m. ob 2. uri 30 minut popoldne. Prireditev je v prvi vrsti namenjena okoličanski deci in je zanje določena nižja vstopnina — za najrevnejše (v spremstvu uči-teljstva) je celo prosta. V Logatcu se igra uprizori dne 3. maja ob 3.30 uri popoldne. — Mladina ekskurendne šole v Ravnah nad Šoštanjem je naibrala za neodre-šene bratce in sestrice preko meje lepe piruhe v znesku 365 Din, oziroma 1460 kron. Posebno se je odlikoval učenec Praznik Franc iz Velunje. ki je sam nabral vsoto 160 Din (640 kron). Želimo posnemanja posebno na višeorganizina-nih šolah, kjer bi bil lahko uspeh sorazmerno veliko večji, če bi vsa jugoslovanska mladina s tako vnemo delala za naše neodrešene bratce in sestrice, potem bi jim kmalu zasijala zairja svobode v bratskem objemu z že odrešeno deoo. — Tukajšnja osnovnošolska mladina II. razreda je nabrala za pirhe neodreše-nim bratom (Jugoslov. Matici) 100.25 Din, a za namen Francoskega dneva pa 22 Din 50 para, katero vsoto je odposlalo na pristojno mesto upraviteljstvo osnovne šole Lesce. — Obisk. V sredo, dne 15. t. m. je dospela v Ljubljano skupina absolventov trgovske visoke šole v Ploješti. Po prihodu so se javili profesorji, voditelji ekskurzije, v strokovnem tajništvu našega poverjeništva, odkoder jih je vodil naš strokovni tajnik po mestu in jim naekžfizal mestne zanimivosti. Pridružil' so se nato kot vodniki slušatelji ljubljanske trgovske akademije. Posamezni profesorji rumunske trgovske visoke šole so znali tudi nekoliko srbsko. Iz Ljubljane nadaljujejo pot čez Postojno, Trst, Reko in Opatijo naprej v Italijo. »Radio-Balsamica« in sodba angleških oblasti o tem ieku proti revmatizmu. Na podlagi mnenja višjih oblasti o tem leku je bil izdan patent v imenu angleškega kralja Jurija V. s pozdravom izumitelju-dr. Ivanu Rahlejevu. V tem patentu je to zdravilo pohvaljeno kot posebno koristno za zdravljenje revmatizma ter ie zato dovoljena prodaja tega zdravila po vsej Angleški. Tem povodom so bili dani iznajditelju dr. Iv. Rahlejevu vsi zakoniti privilegiji in je v povelju izrecno zagroženo, da se bodo strogo kaznovali vsi poizkusi falsificiranja ali ponarejanja tega zdravila. — Osobito je važno, da izdeluje to zdravilo vedno iznajditelj dr. Rahlejev sam v svojem moderno urejenem laboratoriju ter se ta lek more dobiti v dobro očuvanem stanju iz samega laboratorija, kateri se nahaja v Beogradu v Kosovski ul. št. 43. V tem laboratoriju se sprejemajo in izvršujejo hitro in natančno vsa naročila tega zdravila ter se odpošljejo na dane naslove. Do sedaj doseženi uspeh zdravljenja s tem zdravilom je zelo velik, ker so mnogi revmatični bolniki v naši domovini ozdraveli po uporabi dveh do treh steklenic tega zdravila. Vsled tega to zdravilo ni patentovano samo pri nas, ampak je patentovano tudi v devetindvajsetih drugih državah, v katerih se istotako prodaja. Imenovanja in napredovanja. —i Imenovanja nadzornikov. Z a oblastnega šolskega nadzornika pri velikem županu mariborske oblasti Matija Senkovie, dosedanji srez-ki šolski nadzornik Maribor — desni breg; za srezkega šolskega nadzornika v Mariboru — desni breg Ivan Koropec. srezki šolski nadzornik v Ptuju; z a s r e z k e g a šolskega nadzornika v Ptu-i u Josip Gorup, šolski upravitelj v Ptuju- za srezkega šolskega nadzornika v Gornjem gradu Valentin Pulko. šolski upnaivitelj na Gorici pri Mozirju;za zastopnika srezkega nadzornika v Konjicah Božidar Gselman, šolski upravitelj v Te-panjah;za zastopnika srezkega šolskega nadzornika v Dolnji Lendavi Leon Cepuder, šolski upravitelj v Melincih. —i Imenovanja učiteljstva. Z iai š o 1-skega upravitelja v Trebnjem Ivan Vozel, učitelj istotam; za učiteljico na dekliški osnovni šoli v Šmihelu pri Novem mestu Marija Bartol, učiteljica v Prečni; za učiteljico deške osnovne šole v Šmihelu pri Novem mestu Rozalija Mušič-Clarici, učiteljica v Mirni peči. —i Upokojitve. -Po čl. 141. in 239. zak. o čin. so upokojeni: Matija Kenda, šolski upravitelj v Smledniku; Alojzij Sežun, šolski upnaivitelj v Mavčičah; Fran Rojina, šolski upravitelj v Šmart-nem pri Kranju; Ivan Tomažič, šolski upravitelj v Tinjah; Marija Žgur, učiteljica v Ljubljani; Fran Vadnjal, bivši šef prosvetnega oddelka za Slovenijo v Ljubljani. —i Napredovanja. Pomaknjeni so v 1. grupo: Avgust Tomič, šolski upravitelj pri Sv. Antonu pri Rajhenburgu; Uršula Mazi, učiteljica v Borovnici; Marija Brolih, učiteljica v Dev. Mar. v Polju; Angela Trost, učiteljica v Vodicah; Evlaliia Tavčar, učiteljica v Rajhenburgu _ v 2. grupo: Marija Onič-Cepuder, učiteljica na Golem; Zinka Vrščaj, učiteljica v Zagorju; Ruža .Jeraj. učiteljica v Mostah; Fran Vlad. Tončič, učitelj v Metliki; Terezija Sikošek, učiteljica v Brežicah; Marija Švajger, učiteljica v Št. Janžu; Janez Šomen, šolski: upravitelj v Gornjem Lakošu; Marija Vasič-Medič, učiteljica v Kamnici. — V 3. grupo: Her-ta Tutta, učiteljica v Zalogu pri Kamniku ; Herma Osana - Dietz, učiteljica v Selcah; Marija Vidmar, učiteljica v Sevnici; Pavla Peitler-Leskovec, učiteljica v Stični; Angela Vode, učiteljica v Ljubljani; Valentina Kelbl, učiteljica v Ljubljani; Pavla Požar, učitejica v Bočni; Marija Bregant, učiteljica v Slivnici, — V 4. grupo: Sonja K'ovar, učiteljica v Poljanah; Andrej Župančič, učitelj v Gra-dacu; Barica Janežič, učiteljica v Domžalah; Miroslav Kregl, učitelj v Železnikih ; Pavla Gande-Trefalt. učiteljica v Cr-mošnjicah; Fran Kožar, učitelj v Tišini; Drago Kline, učitelj meščanske šole v Vojniku. — V 5. grupo s 100%; Ivana Pu-ce!j, učiteljica v Veliki Dolini; Antonija Demšar, učiteljica v Adlešičih. — V 2. grupo III. kat.: Marija Krebelj, otroška vrtnarioai v Mariboru. Obrambni vestnik. —ob Dokument brez komentarja. Dev. Mar. Polje 27./VIII. 1924. P. n. predsedstvo Slomškove zveze Ljublja-na-Vič. Organizacija delavske zveze v Dev. Mar. v Polju najvljudneje prosi, da se dodeli ljudski šoli v Dev. Mar. v Polju en učitelj, ki bi vzgojeval otroke v duhu poštenja, to ie, da ie pristaš Slomškove zveze. Svojo prošnjo utemeljujemo iz sledečih razlogov: Ljudska šola v Dev. Mar. v Polju kakor tudi v Zalogu občina Dev. Mar. Polje, ima okoli 20 učiteljev in učiteljic, a niti eden ni našega mišljenja. In tu med delavstvom se že čujejo glasovi, da ne bodo dajali svojih otrok v vzgojo onim, kateri so vzgoje sami potrebni. Prosimo pa, da predsedstvo Slomškove zveze vzame na znanje, kaj bi bilo z otroci, ako bi prišlo do tega. da jih starši ne bi pošiljali več v šolo. To bi trpel narod v celem obsegu, ne samo v kraju, konec koncev pa pri teh razmerah ne more priti do drugega kakor je že omenjeno. Prosimo, da predsedstvo upošteva upravičeno prošnjo kršč. soc. društva, ki prosi, da se mu vzgoji rod v duhu poštenja. — S kršč. soc. delavskim pozdravom Rupret Štefan, t. č. predsednik. Pristopite k „Jugoslovanski Matici"! Naša gospodarska organizacija. —g Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam je sklicalo za poslovno leto 1924. svoj občni zbor na 8. aprila 1925. Ker pa občni zbor ni bil sklepčen, bo opravljal društvene posle dosedanji odbor do prihodnjega občnega zbora, ki bo v smislu § 24. pravil sklepčen brez ozira na število pričujočih članov. Književnost in umetnost. Vse tu navedene knjige in punllkacije se dobe v Učiteljski knjigarni v LJubljani. Frančiškanska ulica it. 6. Ocene. —k Oskar Wilde; Slika Dorian Gray a, roman, iz angleščine prevedel Stanko \ urnik. Splošna knjižnica št. 5U. V Ljubljani 1924. Založba Zvezne tiskarne in knjigarne. 304 strani. Cena broš. Din 36, vez. Din 44. V predgovoru tega romana se zrcali značaj tega- znamenitega angleškega pisatelja Oskarja Wildeja. Njegovi spisi se odlikujejo večinoma po jedrnatem, paradoksalnem •stilu. iJrvi' stavek v predgovoru se glasi: »Umetnik je stvarnik lepiti stvari«. Nadalje: »Misel in jezik sta umetnika instrumenta v umetnosti« ali »Umetnost zrcali gledalca, ne življenje«, ali »Kadar se kritiki ne strinjajo, je umetnik v soglasju s seboj« itd. Roman »Slika Dorian Graya« je eden najbolj tipičnih spisov tega avtorja. Je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoj,; fantastični vsebini, po svojem jedrnatem a izčrpnem risanju značajev in dogodkov, po svoji globoki miselnosti, po svoji napetosti, ki veže bralca in slednjič, kakor rečeno — po paradoksalnem stilu. Snov romana ni le izredno mikavna in originalna, nego nuja bralcu tudi obilo prilike za razmišljevanje, tako. da postaja ta knjiga zanimiva iz raznih vidikov, raz katere so bralci navajeni uživati kako umetniško delo. Zato smo prepričani, da bo ta roman, izdan v vernem in gladko tekočem slovenskem prevodu našel mnogoštevilno bralcev, take, ki uživajo čtivo vsled njegove pripovedne zanimivosti, in take. ki iščejo plemenitega zrna, raztresena po kakem umotvoru. Nizka cena bo še v nosebni meri omogočila nabavo te tudi na zunaj lepo opremljene knjige, ki se dobiva pri založnici Zvezni' knjigarni in drugih knjigarnah. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = SLOVEN JEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO priredi dne 2. maja t. 1. svoj izlet v Št Jurij ob južni »železnici. Začetek zborovanja ob 8. uri 30 minut v telovadnici dekliške šole po sledečem vzporedu: Zapisnik, dopisi, društvene zadeve, volitev delegatov za Šoštanj in Subotico. slučajnosti. — Ravna" teljstvo državne kmetijske šole je prijatz-no dovolilo, da si ogledamo zavod in naprave in to je inštruktivni del zborovanja, zaradi katerega odpade običajni referat. — Zaradi obeda naj se vsak udeleženec zanesljivo obrne do 29. aprila t. 1. na upraviteljstvo dekliške šole v Št. Juriju ob južni železnici. — Da nas bo mnogo! = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ priredi meseca maja dvodneven poučni izlet na Pohorje in v Falo. Dne 3. maja gremo na Pohorje ter prenočimo v »Ruški koči«, drugi dan 4. maja pa gremo v Falo in si ogledamo elektrarno. Vse tovariše in tovariš i ce, ki še hočejo udeležiti izleta, prosim, da se mi priglasijo najkasneje do 19. aprila po dopisnici. Komur pa ni za hojo na Pohorje, ta pa naj pride v ponedeljek v Falo. Nadaljna navodila sledijo. — Lj. Musek, Sv. Vid pri Ptuju. = UČITELJSKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA zboruje dne 9. maja t. 1. v Gor. Lendavi. Lokal; Drž. osn. šola v Vidoncih tik Gor. Lendave. Začetek ob 10. uri. Spored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Nadz. Cvetko: Metodiška navodila za praktični pouk v slovnici in računstvu. 4. Eventual, tov. Tomažič: Knjï-goveštyo. 5. Predlogi. 6. Slučajnosti. Skupni obed v gostilni Bailiigaš. Oglas za obed najkasneje do 6. majai pri tov. g. Fran Hularju v Gor. Lendavi- V slučaju deževnega vremena zborovanje dne 16. maja istotam. Na noge, tovari-ši(ice), da se vidimo in pomenimo vsi in vse. — Za odbor t. č. preds. A. Požegar. Poročila: + PED. KROŽEK MOKRONOŠKE-GA UČIT. DRUŠTVA KRŠKO je zboroval v Mokronogu dne 8. marca 1925 ob VzlO. uri dopoldne v osnovni šoli s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo o občnem zboru okr. učit. društva Krško (tov. Brezovar). 3. Prirodopis v osnovni šoli (Slava Be-nedičič). 4. Nagrobni spomenik pok. nad-učitelja Lavriča. 5. Določitev kraja, te- me in časa za prihodnje zborovanje. 6. Eventualije. Udeležba povoljna: Od 37 včlanjenih je bilo 34 navzočih. Po običajnem pozdravu tov. pred sednika se preide na dnevni red. Tov. predsednik je ponovno opozarjal na ve-levažno naredbo velikega župana ljubljanske oblasti z dne 24. januarja 1925 P. br.1005. Učitelj bodi v službi nacionalne in državne misli; vzgojno delo slcr ni na integralnem ujedinjenju! Vsak moment izrabimo za izraz in podkrepitev domovinske ljubezni! Nato referirá tov. Brezova-či ta abstinenca na zelo različne načine. Izgovor na slabo vreme ne drži. Ako sta prišli tovarišici iz Št. Vida in jo je tovariš M. primahal iz Starega trga peš, bi prišli lahko tudi drugi. K poročilu odbora naj omenimo samo to, da je društvo pristopilo k čekovnemu zavodu v Ljubljani in je blagajno prevzela tov. M i sel j iz Dol. Logatca. Zaupniki, ki pobirajo mesečno članarino in nimajo še položnic, jih dobe v kratkem. Kot druga točka je bila na dnevnem redu tema »Izvenšolsko delo«. Referiral je tov. Ribičič z Rakeka. Rezultat referata je bil, da se ie izvolil prosvetni odsek, kateremu načeluje tov. Ribičič. Vse izvenšolsko delo v našem okraju vodi voljeni odsek. Nanj se je torej v teh zadevah obračati. Prišlo je tudi do zaključka, da bi bilo zelo umestno, ako bi se predavalo na prihodnji pokrajinski skupščini o temi »Potreba socialnega znanja v vzgoji naroda«. O našem pravnem stanju oziroma o zadnji seji širjega sosveta je poročal tovariš Požar. Zanimiva debata se je končala s predlogom, naj se na prihodnji pokrajinski skupščini referira o »Pre-membi poslovnika UJU«. Kot delegati za prihodnjo pokrajinsko skupščino se določijo: Peterlin A. in Medvešček P., namestnikom pa: Doljak V. in Mercina Iv. Na državni skupščini zastopa naše društvo Peterlin A. :E HUMEKOVA ROČNA SOLSKA W KNJIGOVEZNICA Hig je pravkar izgotovljena in opremljena z vsem orodjem in pripomočki, ki so potrebni za vezavo knjig. Ročna Šolska knjigoveznica je zložljiva v malem ročnem zabojčku in je zato posebno primerna za prenašanje iz kraja v kraj. Ročna Šolska knjigoveznica je opremljena v prvi vrsti za vezavo knjig v soli, potom šolske dece, za rokotvorni pouk. Ročna šolska knjigoveznica služi lahko tudi za rokotvorni pouk v lepenkarstvu, ker ima vse potrebno orodje tudi za to panogo rokotvorbe. Knjigoveznica vsebuje: stiskalnico, šivalnico, žlebila, ravnila^deščice za stiskanje, vijake, vreteno s sukancem, trakom in blazinico za šivanke, oblic, vložek za lepenko, platno in papir, dva noža, škarje, žagico, gladila, železno in leseno kljuko in brusni kamem. Cena kompletno opremljene knjigoveznice z ličnim ročnim zabojčkom je 2^*" Din 1150-— Tvor niča učil in šolstcih potrebščin v Ljubljani ima nove suhe preparate: zeleno žabo.............Din 45'— sekuljo (Rana muta)..........Din 45 — Zborovanje sta počastila tudi upok. okrajni nadzornik g. Punčuh L. in sedanji srezki šolski nadzornik g. Merljak I. Oba je predsednik toplo pozdravil, prvemu pa še častital v imenu društva na prejetem odlikovanju. Učiteljstvo je dobilo vtis, da sta in da bosta ta moža vedno naša. Kdor hodi z nami je naš! + UČITELJSKO DRUŠTVO LAŠKEGA OKRAJA je imelo svoj 65. občni zbor v soboto, dne 7. marca 1925 ob pol 10. uri v šoli na Zidanem mostu. Izmed 101 vpisanega člana je bilo navzočih 73. Od nenavzočih so se opravičili 4 _ vsi drugi so izostali neopravičeno Predsednik Plavšak pozdravi navzoče, posebno še srezkega nadzornika g. Drnovška in novopristopivše člane, čestita v imenu društva vsem tovarišem, ki so bili stalno nameščeni ter tov. Mollu k odlično prestanemu izpitu. Sožalje pa izrazi tov. Mavrinovi, ki je izgubila očeta. Po prečitanju in odobrenju zapisnika, poda predsednik poročilo o odborovi seji dne 14. februarja 1925. Došli dopisi se prečitajo. Glede dopisa »Podpornega društva za učiteljski naraščaj v Ljubljani« se ponovno uveljavi sklep zadnjega zborovanja. Poročilo o seji širjega sosveta UJU v Ljubljani je odpadlo, ker je bil tovariš Gnus zadržan. — Mesto te točke pa poda blagajnik tov. Hofbauer svoje poročilo o blagajniškem prometu, ki izkazuje dohodkov 15.804 Din 20 para, izdatkov 14.835 Din 40 para, s prebitkom 968 Din SO para. Blagajniku se je dala odveza in se mu izrekla zahvala. Vsled prevelike zaposlenosti omenjenega tovariša pri Sokolu in drugih narodnih društvih, odda ta blagajniške posle tov. Bučarju. Predavanje. Tov. Jenkova je izvajala krasne misli »o nujnosti umetniških doživetij ter o potrebi umetniško vzgojenih ljudi v življenju in šoli«. Navdušeno odobravanje ob koncu njenega predavanja je bil dokaz, da je poročevalka zadovoljila v polni meri navzoče s svojimi izvajanji. Predsednik ji izreče zahvalo z željo, da bi se še večkrat oglasila. V narodno-prosvetni odsek se volijo sledeči tovariši: Kislinger, Lapornikova, Jenkova, Pečarič in Beg. Slučajnosti. Tov. Bučar sproži vprašanje o sestavljanju snovi iz domovi n o s 1 o V j a , nakar se sprejme sledeči predlog gosp. nadzornika Drnovška: Vse šole naj se preskrbijo potom prepisa z že sestavljeno snovjo iz domo-vinoslovja, katere naj izpopolnijo razredniki, domače učiteljke konference, učiteljska zborovanja in slednjič zato določen, odbor, ki naj preskrbi novo izdajo. K slednji naj oskrbijo tov. risarji' potrebni okrajni zemljevid. Sprejmejo se naslednje resolucije na UJU v Ljubljani: 1. Glede vprašanja, katera društva se prištevajo separatističnim. 2. Glede izdajanja »Osnovne na-stave v srbohrvatskem in slovenskem jeziku. 3. Glede označbe mladinskih knjig za nižjo, srednjo in višjo stopnjo. 4. Glede vmešavanja nepoklicanih faktorjev pri nastavljanju in preme ščenju učiteljskega oso b j a. Prihodnje zborovanje se vrši na Da* lu meseca maja. Tedaj pozdravi učiteljstvo našega okraja svojega dolgoletnega predsednika in prvega častnega člana tov. Gnusa na njegovem domu, kjer mu bode izročena, častna diploma. + CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 14. februarja v Celju. Od 134 članov je bilo navzočih 115. Z ozirorn na zadnja učiteljska imenovanja. pri katerih se ni upoštevalo izvoljenih učiteljskih zastopnikov, je bilo sklenjeno, delovati na to, da bo imela učiteljska organizacija pri imenovanju učiteljstva poleg državne prosvetne upraive odločilno besedo. UJU nai z urgenco radi izplačila diference na plačo ne preneha, upravičena zahteva naj se predloži vladi še pred sestatvo novih dvanajstink. Apelira se na društvenike in vsa bratska društva, da vlagajo svoje morebitne prihranke le v »Učiteljsko kreditno zadru-g o« , držeč se gesla »Svoji k svojim«. Na občni zbor »Učiteljskega doma« se delegira tov. M. Wudler, iz društvene imovine pa se nakloni »Učiteljskemu domu« vsota 250 Din kot prispevek za leto 1925. Predavanje. Tovarišica Schreinerje-va je predavala o potovanju učiteljstva povodom velikih počitnic po Plitvičkih jezerih. V svojem lepem predavanju je seznanila navzoče s krasoto najlepšega dela naše domovine. Tovariš Potočnik je referiral o delu ankete za novi šolski zakon, ki je redi-girala v prošlem tednu osnutek na podlagi svoječasnih predlogov okrajnih učiteljskih društev. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. 1 1 1 i i i A fcA.1 «. ■ .A. .A. .A, .A. NA OBROKE Manafiiktoro In konfekcij» etc. h obleke po meri za gospode in dame iz L lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugod- : nemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki L r h h DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. MARIBOR, Tattenbacbova uL 2. Pisarna: Gregorčičeva nI. 1. Zahtevajte vzorce! Knjigama Učiteljske tiskarne Ljubljana — Frančiškanska ulica 6. i? NOVO! ima v zalogi: OROŽEN — CAPUDER: NOVO! □ H □ Stenski zemljevid Slovenije. Merilo 1 : 130.000. Nenalepljen v šestih listih Din 120 —, nalepljen na papir s platnenimi prigibi^Din 240 — na platnn in palicah Din 360 — a) ROČNI ZEMLJEVIDI: Gavazzi: Kraljevina SHS. Merilo 1:3,000.000. Din 3-50. Šenoa: Kraljevina SHS. Merilo 1:2,500.000. Din 5—. Novak: Kraljevina SHS. Merilo 1:3,500.000. Din 8—. Novak: Slovenske dežele in Istra. Merilo 1:750.000. Din 8-—. j. Dimnik: Ročni zemljevid slovenskega ozemlja. Merilo 1:600.000. D«n 10-—. 6. Dimnik: Prekmurje in Medumurje. Merilo 1:150.000. Din 10*—. 7. Dimnik: Pohorje, Kozjak. Merilo 1:150.000. Din 10—. 8. Dimnik: Slovenske gorice, Dravskoiptujsko polje. Merik» 1:150.000. Din 10 . b) STENSKI ZEMLJEVIDI. 1. Orožen: Stenski zemljevid Primorske. Din 200-—. 2. Zemljevid slov. ozemlja (v 4 listih) skupno z imenikom krajev Din 65 , na platnu in palicah Din 165-—. . 3. FranovičiGavazzi: Zemljevid Jugoslavije. Merilo 1:600.000. Na platnu m palicah Din 320—. , ^ 4. Cvijic: Zemljevid Jugoslavije. Merilo 1:500.000. Na platnu in palicah. Din 320—. 5. Marinkovič: Karta kulture kraljevine SHS. Vel. 136X120 cm. Din 80—, na platnu in palicah Din 250-—. 6. Franovi&Gavazzi: Karta balkanskega poluotoka. Merilo 1:800.000. Na platnu in palicah Din 450-—. 7. Tatalovi&Tomič: Pregledna zidna karta Evrope. Merilo 1:6,000.000. Vel. 100X85 cm Din 16-50. Na platnu in palicah Din 80—. 8. Modestin: Fizička karta Evrope sa novim drž. g ranicama. Merilo 1:3,000.000. Na platnu in palicah Din 400-—. . . 9. Zemljevidi Azije, Afrike, Amerike, Avstralije. Vel. 130X150 cm. Na platnu m palicah Din 350—, 10. Palestina in zemljevid obeh polut po Din 80-—. -=Fiioin--— pri JE tU