94. Številka. Ljubljana, v petek 24. aprila 1896. XXIX. leto. Uhaja vsak dan aveeer, iziniSi nedelje in praznika, ter velja po poŠti prejernan sa avatro-ogerike dežele ta vae leto 1 '■'< gld., za pol leta 8 gld. ta četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ubijano brez pošiljanja na dom za v ho leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt let&. — Za tuje detel o toliko več, kolikor poštnina %oala. Za oznanila placnje se od Itiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi kr ne vračajo. — DredniStvo in npravniltvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnifttva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Skrbimo za industrijo. (Dopis.) IV. Pogled v minoloet nam priča, da je naša de žela v gospodarskem oziru sicer počasi a vender nekoliko napredovala, dasi ne tako, kakor sosedne kronovine in dasi je ta napredek očiten šele izza zadnjih 15 let. V 18. veku in do otvoritve železnice v Trat I. 1856. je na Kranjskem cvetela poleg železarstva Hamo trgovina in sicer špedicija, ker so se tu križale ceste na Dunaj, v Trat in na Dolenjsko. Na teh državnih cestah, zlasti pa na Tržaški je bilo takrat veselo življenje. Krčmarji, kovači in kolarji so dobro izhajali in vladalo je precejšnje blagostanje, saj je prišlo samo na Tržaški cesti na leto milijona gld. mej ljudi. Z otvoritvijo tržaške železnice je vse to prestalo. Blagostanje je izg:nilo, ceste so zapuščene, ljudje, ki so prej od voznikov živeli, krčmarji, kolarji, kovači itd. so se morali zopet prijeti močno zanemar,enega kmetijstva. Kmetovalec je v 18 in v začetku 19. stoletja živel jako skromno in se ni trudil, da bi dosti več zaslužil, nego je bilo neobhodno potrebno. Živinoreja je bila neznatna in kdor se ni bavil nekoliko tndi s trgovino, ni imel nič prihranjenega. Po zemljiški odvezi se je najbolje pokazalo veliko siromaštvo. Ljudje so le z največjimi žrtvami dobili potrebni denar, a kdor je bil še od prej zadolžen, se skoro nihče ni rešil. Šele kranjska kmetijska družba je jela obujati našega kmeta iz njega primitivnosti iu letargije in nova šola je nje delo nadaljevala. Pritisk davčnih bremen je silil kmeta, da je začel gledati, kje bi zaslužil kaj denarja, ta sila ga je napotila, da se je lotil živinoreje in zače' pridelovati reči, katere gredo lahko v denar. Ko bi prišli pred 100 leti umrli kmetje zopet mej nas, bi se ne mogli prebuditi ve liki premembi življenja in delovauja na kmetih. Od I. 1880. sem se je razširila trgovina z živino in s prašiči. Eksport je precej velik in je mnogo pripomogel, da se je kmet rešil iz prejšnje mizerije. Kako se kmetu godi, se vidi najbolje v trgovini. Trgovina v Ljubljani in na semnjih je sedaj veliko večja, nego je bila pred 15 leti, a ko bi naši kmetje se racijonelnejše bavili z živinorejo — dolenjska goved še vedno ni za eksport — zaslužili bi še več. Če zboljša kmet svoj svat in svojo živino, če povzdigne rentabiliteto svojega imetja, se godi dobro tudi trgovini in obrtnosti. Kmetijstvo v nas še dolgo ne bo tako razvito, kakor je v najnaprednejših deželah, na Češkem, na Nemškem ali na Francoskem, zlasti s sadjerejo bi se dalo še veliko zaslužiti, a kolikor raste kmetovo blagostanje, toliko večja je njegova vzprejemljivost za obrtne izdelke. Konsum industrijalnih proizvodov rase z blagostanjem kmetov. Razvoj industrije v naši deželi je torej deloma odvisen tudi od blagostanja kmetskoga prebivalstva, kolikor bolj se bode povpraševalo po industrijalnih proizvodih, kolikor več se jih bo v deželi konsumi-ralo, toliko prej se razvije veleindustrija, dasi seveda bi ta morala v prvi vrsti in pred vsem računati na eksport. Sodimo, da smo v zadostni meri pojasnili pogoje razvitku industrije v naši kronovini in iskreno želimo, da bi naše besede ne bile bob ob steno. Pred vsem moramo skrbeti, da se seznani svet z našo kronovino in s tukajšnjimi razmerami. Skr-beti bi bilo, da izidejo primerni popisi naše dežele, da se vsakemu pristopno popifia sedanja industrija, domača obrtnOBt itd. zlasti pa, da se omogoči vsa kemu izvedeti, kake vodne sile, rude itd. imamo v deželi. Najboljše sredstvo bi bil za to poseben list, kateri bi bil glasilo v zmislu Lenarčičevega predloga ustanovljenepa urada. Skrbeti pa bi bilo še za nekaj. Nekatere industrije so se v na« že prav lepo razvile. Produ-cirajo se solidni, ukusni za konkurenco sposobni izdelki. Sem je šteti mebln, parkete itd. Taki in drugi izdelki so širnim kropom zlasti zunaj naše domovine še neznani in tudi v domovini sami nima marsikdo pojma o njih. Zategadelj bi bilo jako dobro in koristno, ako bi se napravila permanentna razstava naših industrijalnih izdelkov. Taka reklama bi mnogo koristila domačemu delu, kateremu Želi vsak pomačin iz vsega srca najlepše prospevanje v srečo in na korist celemu narodu. Državni zbor. Na Dnnaji, 23. aprila. I »iint'h se je končala generalna razprava o volilni reformi, ta klauična razprava, pri kateri se je jasno izkazalo, da so zastopniki priviligiranih stanov le zategadelj pripravljeni, dovoliti neznatno razširjenje volilne pravice, ker upajo, da potem za več let morda za desetletja utihne boj za splošno volilno pravico, katere se boje, da jih prešine zona, kadar nanjo mislijo. Zanimivo je bilo v današnji seji eamo glasovanje, debata pa jako nezanimiva. Divjak dr. vitez Kraus je pojasnjeval mon-stroznost sedanjega volilnega reda in dokazoval, da tudi na razpravi stoječi reformi ni sojeno dolgo življenje. Bavil se je potem z razmerami v Gdliški ter očital Poljakom, da še niso zadosti siti, zato ne marajo zapustiti drž. zbora. Generalni govornik ronira dr. ZaČek in generalni govornik pro, dr. Rutovvski sta samo ponavljala, kar se je tekom debate povedalo. Po končani razpravi so prišli na vrsto faktični popravki in potem seje vršilo glasovanje. Posl. Perneretorfer je predlagal, na se o minoritetnem predlogu posl. Slavika glede uvedenja splošne, jednake in direktne volilne pravice glasuje imenoma. Ta predlog se je vzprej« 1 in je bil Slavikov predlog s 174 proti 01 glasom odklonjen. Za splošno volilno pravico so glasovali mla-dočeški, protisemitski in nemškonacijonalni poslanci izvzemši dveh, nadalje levičar Morre, in poslanci K o b 1 a r, S p i n č i č, Peric, Salvadori, Kronawetter, Pernerutorfer in Romatnuk, vsi drugi so glasovali zoper splošno volilno pravico ali se abaentirali. Brat Metod (Črtica; spisal Fr. V.) (Komo.) Čudim se, da sem se mogel tedaj zatajevati. Zdivjal sem po »tezi naprej; bil som besen od Žalosti in jeze . . . Nagnil sem se nad vodo. V njej nisem več gledal njene podobo in iz žnboreČih valčkov nisem slišal več njenih sladkih — hinavskih besed, le jok mi je donel na ušesa — tako se mi je zdelo; pri vsakem šumu odpalega lista strepatal sem po vsem životu. V vodi pa s« mi je prikazal porogljivi obraz polne lune, ki je pokojno priplavala izza oblakov, kakor nalašč me zasmehujoč, češ: tako je tako —, zvestost je begoča, verjemi t Vrnil sem se domov, ves razburjen. Toda tak nisem kotel pred mater. Ob gozdnem robu je stal križ h klečnico. Tamkaj sem se naslonil in premiš Ijal svoj položaj. Svojo erečo sera videl rnzrušeno. Ves poKnm mi je bil upal. Ona, katero sem ljubil u»d vse na s»etu, tudi bolj kakor mater, me je varal«; bila jo hmavka; njej ni bila ljubezen tako ■veta, kakor na ni; tedaj nisem umel vsega. Pozneje *am spoznal, da sem bil preidejalen, neroden . . . »eumen . . . ,Ti, ki sem te tako ljubil, za katero sem hote vse storiti, si me varala! Sedaj pa hočem jaz oni, ki nienM nad vee ljubi, izpolniti najgorkejšo željo1 — govoril sem sam s seboj. Ves pobit sem prišel domov. Mati je baš shila v kuhinji pred pečjo in z dolgimi burkijami jemala večerjo iz nje Selel nem kraj njo na kuhinjski stol. „Mati imam li vse pripravljeno za odhod?" „Vse, vse je urejeno" — odgovorila mi je, — „kdaj pa misliš oditi?" „Jutri zarano!" nJutri že?' — vprašala je začudena — „pa nisi nič poprej povedal!" .OdloČil sem se danes. Mati 1 izpolniti vam hočem vašo željo, postal bom — gospodi" .Res, — ali res, Pavel?" — jecljala je dobra starka in solze veselja so ji porosile velo lice. Pri večerji sva se dogovorila o potrebnih stvareh Natančneje me ni popraševala, ni zakaj sem si premislil, ni kam pojdem. Zadostovalo ji je, da se uresničijo njene iskrene želje. V sveji sobi tem se pismeno poslovil od g-aj-skil), zahvalivši ae jim za njihovo gostoljubje in izkazano mi prijaznost. Tudi H. rti sem napisal zadnji pozdrav; niti z besedico je nisem žalil. Udal sem se. Drugo jutro sem bil že zgodaj na nogah. Ko sem stopal mimo grada in se ozrl v ono stran, lij r je bivala Berta, krčilo se mi je srce — tugo in srda. Mati mo je spremljala nekaj časa. Pri brodu sva se ločila „Pa piši kaj" — mi je dejala. ,liom! — Zdravi bodite !• Ko pa sem plaval s čolnom na drugi breg in zrl mater, od katere sem se vedno bolj odmikal, zalile so mi solze oči . . . Zvedavo in začudeno me je pogledoval etari brodnik, šele prišedšii s čolnom nazaj k svoji kolibi, je zaklical za menoj: „Srečuo pot!" — Pozabil je bil poprej, ka-li?I In glej! Semkaj me je privedla pot. Tukaj sem t-,.i ■ I mir. Tu ni rev ne težav, ni sovraštva, hinavstva in srda . . ." Prenehal je nekoliko; videlo se jo, da težko govori. Pokašljal jo parkr.it, potem pa nadaljeval: „To je moja povest! Morda se boš smejal, da sem radi tega pobegnil mej samostansko ozidje. Smejal bi ee bil morda tudi jaz, ko bi bil to storil kdo drug in ne baš — jaz. iBl ist eine alte Ge-n biohte — "patfstif kVitydtt6M\ga8pafyf teTTkvoje proste vdlje tfamo zanj ne pozna, da si "prisluži častni priimek ;k le r i k a I ". Ti pa .liberalec", ti .brez verec*, ti .rjo^jšflivec,", še ima! čalT re|iti se iz satanovih krempljev. Voli tako, kakor -gctepod" hočejo, vse ti bo odpuščeno in če so te afiT sedaj prezirali, bodo odslej zaupno in intirhno obsevali s teboj tudi, če imaš kaj na vesti. Tedaj1 flBmo voli, kakor —. Dragi 8oob:;ani! V malo dneh Vam bode iti na volišče. Bodite možje lastnega prepričanja ter volite može neupogljivega' značaja, kateri so sposobni za delo, naj je to po volji kakemu „gospodu" ali ne. Poslužite se proste volje, katero Vam je dal sam Bog. Mo bodite slepo orodje gospodstvaželjnim pa neuku šenim kaplanom. Več volilcev. Diievhe vesti, V Ljubljani, 24. aprila. — (Pri današnji dopolnilni volitvi za ob činski svet) iz 1. volilnega razreda je bilo oddanih 121 glasovnic in izvoljena sta kandidata narodne stranke gg. Vasu Petričič s 118 in dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški s 110 glasovi. Razven tega so dobili po 1 glas gg. Iv. Murnik, Ferd. Stare, dr. Schuffer iu M vit. Z tterer. Klerikalcem je včerajšnja naša notica vzela veselje do zahrbtnega napada s pičlim številom njih volilcev. — (Nade poštenje ) Na našo notico, da se je dr. ŠuŠteršič oglasil za pristop pri nemškem bi-cikliškem društvu, dob li smo popravek. Priobčili smo ga s kratko pripomnjo: „I)r. Šušteršič pravi, da ni rea, pa je vender le res". Povedali bi bih lahko še kaj več, a stvar se nam je zdela preraa-lenkostna in ni se nam zd lo vredno, da bi zaradi osebice dr. SušterŠiča morali dele obširno dokazovati svojo trditev. „Slovencu" pa je naša diskretnost dala pogum, da je z ozirom na rečeno pripomnjo rekel „to je impertinenca, kakoršne so zmožni le ljudje, ki stojijo na najnižji stopinji poštenja". Ta katoliška Ijubeznjivoat nus sili, da po jasnimo vso stvar. Dr. Šušteršič in njegova gospa sta se pri nemškem bicikliškem društvu učila voziti na biciklu in pri neki priliki vprašala društvenega slugo, kje bo jima je oglasiti za pristop k društvu. Sluga jima je vse pojasnil in povedal, da je pripravljen njiju željo naznaniti odboru Gosp dr. Šušteršič je bil s tem zadovoljen in sluga je storil, kar je bil ob jubil. Društveni odbor se je o tem (»glasilu posvetoval in pooblastil svojega člana g. J. Moro t a, naj sporoči dr. šušteršiču, da ga odbor ne vzprejme mej društvenike. — Sedaj pa vprašamo: Kdo stoji na najnižji stopinji poštenja? — (Družbo a v. Cirila in Metoda) je razve-aelil prečastiti gospod Dobravski župnik Valentin Aljančič z velikim darom .'100 kron, koje je za vel.ko vitko šolo na ime aorodnice Marije Alijan či če ve blagoizvolil doposlati. B g živi dobrotnega dopošiljalca iu družb.no najmlajo pokroviteljico! — (Teodor pl Soala,) ravnatelj obratnega ravnateljstva drž. železnic in častni meščan ljubljanski, kateri hi je zlasti za časa potresne katastrofe pridobil za naše mesto obilo zaslug, je po kratki bolezni v Meranu umrl. — (Pogreb) gospe Lozarjeve se je vršil včeraj Udeležba je bila vzlc slabemu vremenu jako velika in je pričala, koliko simpatij in spoštovanja je umrla gospa uživala v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva. — (Slovensko planinsko društvo) priredi v nedeljo due 26. t m. prvi društveni izlet k sv. Joštu. Odhod iz Ljubljane bo ob 7. uri 10 min. zjutraj z južnega ali ob 7. uri 18 min. z državnega kolodvora. Prihod na postajico „sv. Jošt" ob 8. uri 7 min. Od tod pojdejo izletniki peš na goro sv. Jošta, kamor dospejo mej 9. in 11%10. uro. Ob 10. uri bo sv. maša. Odhod ob 3. uri popoludne čez Planico v Škofjo Loko, kamor dospejo izletniki ob 6. uri. Is Šk< fje Loke se odpelje vlak ob 8. uri 24 min. ter pride ob 9. uri 4 »iu. v Ljubljano. Za kosilo na sv. Joštu je skrbljeno. Itlet k sv. Joštu je jeden najpriljubljeuejših pomladanskih izletov, kajti pot ni niti dolgu, niti težavna, a razgled pa krasen in obširen. Nadejati se je mnogoštevilne udeležbe. Ako bi vreme neugodno postalo, preloži se ta izlet na drugo nedeljo. — (Vestuik šolske družbe sv. Cirila in Metoda.) Ravnokar je izšel IX. letnik „ Vestnika", v katerem se zrcali družbino delovanje v dobi od 9. do 10. občnega zbora. — »Nova industrija) Tukajšnja dobroznana firma F. P. Vidic & Comp. zgradi skupno a pečar-Bkim mojstrom Fr. Jsvniksrjem blizu tobačne tovarne večjo tovarno za izdelovanje pečij in vaeh v to stroko upadajočih del — 'Nagajiv človek) je nocoj po noči uganjal neslano salo. Hodil je v manj obljudenih nlicah in na hišah, kjer je pri vratih zvonec, toliko časa zvonil, da se je kdo prikazal na oknu, potem pa dofičnika še prav robato ozmerjal in utekel. V nekaterih ulicah je ta človek pronzročil malo revolucijo. Neki hišnik ga je lovil, a ni se mu posrečilo ga zasačiti. — (Nove smodke ) Z dnem 1. maja pridejo v razprodajo nove smodke. Ime jim je „lit. D. Operna". Komad bo veljal G kr. Namesto smodk pOperas" se bodo kot specijalitete prodajale smodke ,Operas especial", ki se bodo prodajale 50 komadov po 5 gld., 4 komadi po 42 kr. — (Imenovanje) Začasni okrajni komisar g. dr. Karol Mat In.s ]e imenovan stalnim okrajnim komisarjem, deželnovladni koncipist g. Rihard W e nedikter začasnim okrajnim komisarjem, začasui deželnovladni koncipist Rihard baron Apfaltrern stalnim dežel no vlad ni in koncipistum in deželnovladni konceptni praktikant Viktor grof Chorinski začasnim deželnovladnim koncipistom na Kranjskem. — („Gorenjski Sokol".) Iz Kranja se nam piše: Naznanjeno je b !<> že, da bode prvi občni zbor telovadnega društva „Gorenjski Sokol" vršil dne 3. maja. Sedaj 6e lahko tudi naznani, da nastopi takrat tudi že večje število „Sokolov" v društveni obleki. Skoro nismo upali, da stvar še pravo časno doženemo, tako dolgo je trajala. Marsikdo je že mislil, da smo Gorenjci zopet zadremali. Toda stvar ju bila drugačna. Zapreka je bilo politično oblastvo. Po odobrenji pravil morali smo namreč še predložiti političnemu oblastvu barvan načrt društvene obleke iu morali čakati, da se nam taka obleka dovoli. To se je zgodilo in zdaj ni nobenega zadržka več, zdaj je vse v redu in društvo začne lahko delovati na narodnem polju. Sedaj pa, ko je to v redu, pokazalo se je pristno navdušenje in zanimanje. Pri v aki telovadni vaji je navzočih lepo število „Sokolov", dasi telovadnica ni še popolnoma v redu, kakor bi morala biti, ali vender toliko, da zamorom o z lahkim; vajami krepiti duha in telo. Kor se vrši torej prvi občni zbor dne 3. maja, opozarjamo vse prijatelje „Sokolstva" cele Gorenjske na ta dan in jih najuljudneje vabimo v naše staro davno narodno mesto. Ravno tako pa tudi vabimo vrlega „Ljubljanskega Sokola", in pričakujemo, da bodemo videli mej nami mnogo ljubljanskih Sokolov. — (Grozna nesreča) I* Lnkovice se nam piše: V sredo 22. t. iu. n idzoroval je jedini sin Karol tukajšnjega občcznanega ktčmarja in vele tržca g. Ve ver j a, po domače Slaparja, delavce, ki so v Kompo'ji tik državne ceste iz kuhane apnenice apno spravljali in kakor je bil sam vsakega d*da privajen, posegel je tudi s krepko roko vmes. Apneuica je b la že skoro izpraznjena iu delavci so doapeli do oboka nad kuriščem ter so tudi že vanj i/.klesali malo jamo. Takozrana kapa nad apnenico pa je še vedno cela visela na mehki, ple teui steni, kjer so jo proti pravdu puitili, da ne onesuažijo apna, ali k-r so se dežja bab. Nakrat zavpije zunaj apnenice stoječ voznik: „i3*.>žite, po dira se!" Dva hlapca sta bila skokoma iz apnenice, Karol Vever pa, spi«.h jako pogumen, časih, kakor se je pri požarih opazovalo — on je bil načelnik tukajšnjemu gasilnemu društvu — celo drzen in skrajno neustrašljiv mož, pomudi se še nekoliko, češ: „Kaj se bojite, saj ni nič!" V tem trenutku pa se podmelja pod njim vroči apnenec, cela stavba se strese in kapa zagrmi doli, ter zanuje imenovanega Hlapci so bili sicer takoj tu, ter so mu oprostili glavo in roke, prihiteli so tudi drugi, a vsi napori, ievleči nesrečneža iz vročih oklepov, so bili zaman. Več kot tri četrt ure je prebil v groznih mukah in pri polni zavesti, in še sam zapovedujoč, kako naj ravnajo, da ga prej« izvlečejo: a spodnji obok se je vedno bolj podiral in od stranskih sten je aulo kamenje na nesrečneža in na delavce, ki so se mučili, ga rešiti; vrh tega silen vroč sopuh in prah, — tako da je vse kar duš.lo. „Urnrl bom!"1 je vzdibnil revež, ki je do zadnjega obvaroval bvojo ravnodušnost. Tuj duhovnik, ki ne je slučijuo po veliki cesti mimo pripeljal, pristopil je in mu dal zadnji blagoslov. Nekoliko trenutkov pozntje je bil V. uiiti v. Iu šele po triurnem hudem naporu ia po težavnem in previdnem dela, katero je vodil z vso energijo prejšuji načelnik gasilnega društva, trgovec g. Luka MLkar, bilo je mogoče, izvleči mrtveca iz apnene groblje. Po rokah, nogah in trebuhu jo bil silno ožgan, jedna noga tudi na več mestih strta. — Pokojnik je bil jedna najbolj znanih in najbolj priljubljenih osob brdskega okraja in sožnlje, ki ga Čutimo z nesrečno rodbino, je splošno. On je bil. kakor smo že omenili, načelnik gasilnemu društvu, ki zgubi ž njim prazvestega tovariša in pogumnega moža, kakor jih je malo. Star je bil jedva 32 let. Bodi mu zemljica lahka! — (Iz Sv. Križa na Vipavskem) se nam piše: Naše .Bralno društvo- je imelo due 19. t. m. izredni občni zbor, kateri je volil podpredsednikom g. Fran Batiča, veleposestnika. Zinimivo je bilo predavanje o sokolstvu učitelja g. It ul Šmigoja, kateri je vedel navdušiti navzoče društvenike za so-kolatvo tako, da bi večina njih pristopila sokolskomu društvu, ako bi se ustanovilo. Ako se pokaže dovolj zanimanja tudi v širših krogih naše mladine, utegnil bi se ustanoviti v tukajšnji občini .Sokol". Sprejel se je tudi predlog, da bi se nabirali doneski za društveno zastavo; nabrala ao je že mala svota. Zrno do zrna — 1 — (Trebanjsko gasilno društvo) je na svojem občnem zboru volilo naslednji odbor: Načelnik g Fran Zupančič, posestnik in strojar; podnačelnik g Alojzij Pavlin, posestnik; vodja plezalcev gosp. Emaauel Tomšič, posestnik; njega namestnik gosp. Jakob Petrovčič, trgovec; vodja škropilcev g. Ivan Torkar, posestnik; njega namestnik g Fr. Tomšič; vodja varuhov g. Matija Sila, mit.niiar; njega namestnik g ^ Mati a Pašič, posestnik. — (Skoda!) Iz Celovca se dementuje vest, da bi bil dež. šolski nadzornik dr. Gobanz vložil prošnjo za umirovljenje. Prosil je le začasnega do pusta. Da bi ga vender že burja vzela! — (Poročil) ae je 22. t m. odvetnik g dr. M. Trinajstič, dež. poslanec in župan v Buzetu, z gospdč Anko Tomčičevo iz Voloske. Čestitamo. — (V naši pravni državi) vladajo tako čudne razmere, da nekateri starokopitni trdoglavci kar nočejo verjeti, da ima naša država pravico, imenovati bo pravno. V pravdi proti pazinskeinu trgovcu g. Bertoši je rovinjsko sodišče razpravljalo iu pisalo vse italijanski, dočim je najvišje sodišče izdalo svojo razsodbo v nemškem iu v hrvatskem jeziku. Na Da na ji ne tor^j spoštuje hrvatski jezik, v Istri, kjer je deželni jezik, pa ne! * (Popačena mladina) Pred praškim porot uim sodiščem se je vršila predvčerajšnjim obrav nava, katera je pokazala, kako se d«»bro vzgojeni otroci v slabi družbi popačijo. Obtožen je bil lGletni knjigoveški učenec R, b^rt Pav, sin iroovi-tega meščana, hudodelstva zavratnega umora. Fant je v tretjem gimnazijskem razredu začel pohajko vati po gostilnah in prišel v dotiko z razupitimi ženskami ter zanemaril nauke, da je bil iz šole izključen. Vse prizadevanje očetovo, spraviti fonta na pravo pot. je bilo zaman. Robert Pav je jel krasti Kar mu je doma prišlo v roke, vse je vzel in prodal, denar pa znosil v neko raiupito krčmo. Tam se je mudila neka Ana Bohmova, v katero se je fant zaljubil in njej na voljo je R -bert Pav še drzneje kradel, ko prej. Nazadnje je ukradel očetu 70 gld. Dokler je imel kaj denarja, je bila Aoa Bo umiva ž njim prijazna, ko pa mu ga je zroan-kalo, ga je podila od sebe. K«-r ga je imenovala .fantiča, ki še brk nima", je Robert Pav sklenil, jo umoriti. Kupil je kuhinjski nož, šel k Bobmovi in jo zavrefcno umoril. Prizidel ji je 33 ran. So diščo je pokvarjenega dečka obsodilo na osem let težke ječe. * (Ne I) R^de k slučaj se je včeraj primeril v židovskem templju na Duuajii. Določena je bila poroka nekega bančnega uradnika z neko guvernanto. Ko je rabin nevesto vprašal, hoče-li ženina za moža, je po kratkem obotavljanju rekla »Ne*, v/ela venec z glave in odšla Ženin jej je rekel .hvala" ia se sam odpeljal. Pravi s»\ da so stariši nevesto silili, vzeti rečeuega vdovca, dasi ljubi nekoga drugega * (Nevihta in sneg ) V Baselgi di Pine na južnem Tirolskem je liO. t. m. snežilo kak' r v največji zimi in to več ur brez prestanka. Hkrati je začelo tudi grmeti in ia bliskati ia naposled je Btrela udarila. * (Lov na tatu) V*a ogernka policija je na nogah. Orožniki preiskujejo vso deželo, zlasti okolico glavnega nvsta, ob meji se pazi na vsakega, kdor jo hoče prekoračiti, v Budimpešti pa stikajo najzvitejši detektivi za ubeglim tatom Papaoosto. Zaman. Tat je izginil Policija je v svoji gorečnosti seveda Že mnogo takih aretovala, kateri nuo Papa-costi prav nič podobni. Neki list poroča, di je bulo samo v Budimpešti 112 gospodov aretovanih. Ko eo prebili nekaj ur v zaporu in se je dognala njih identiteta, so se M veda zopet izpustili. * (V zaporu zblaznela.) 26letn-t guvernanta Tereza Vorburger j« izgubila svojo službo in vzhc vsemu prizadevanju se ji ni posrečilo, dobiti drugo. Sirota je stradala in ko j* vse svoje imetje raipro-dala, izgubila celo stanovanje. Policija jo je areto vsla, v zaporu pa je uboga tujka oi žalosti iu iz strahu pred odg'inoni zblaznela. * (Zaradi dvobojev) z ostro brušenimi sab ljami je sodišče v Atienu obsodilo 14 slušateljev ondotne tehn»ko na tri mesece težke ječe. * (Nesreča v rudniku) V rudniku Nevvkert v severo ameriški državi Montana je eksplodiral sod smodnika in 17 rudarjev raztrgal, 26 rudarjev pa tako poškodoval, da menda nobeden iz njih ne okreva. * (Prijazni razbojniki) Blizo L"bauona v državi Mibsouci so maskirani razbojniki uapadli železniški vlak, prav ko se je peljal skozi velik gozd. Skočili so na lokomotivo in jo ustavili, prijeli strojevodjo in ga silili, da jim je odprl poštni voz, v katerem so z dinamitom odprli železno blagajnico in jo izpraznili. Šli so potem k preplašenim potnikom, je zatrdili svojega popolnega spoštovanja in jim kot gentTemani obljubili, da se nobenemu nič ne zgodi in nobenemu nič ne vzame. Na to so sedli na stroj in pustivši potnike v vagomb, v samoti se peljali do prve postaje, od tod pa krenili v siran Ljudje na postaji, zagled.tvši stroj, so koj vedeli, kaj sh je zgodilo in kmalu rešili potnike iz njih neugodnega položaja. Darila a Zahvala. Slavni kranjski hranilnici bodi tem potom izrečena najtoplejša zahvala za ve-ledušno podporo dveh sto goldinarjev, katero je blagovolila kakor vsako leto nakloniti „Narodni šoli" za nabavo učil revni šolski mladini na Kranjskem. V Ljubljani, dne 17. aprila 1896. Odbor .Narodne šoleu. Književnost. — „Biser ljubav zlaBti za Slovane". To je naslov knjigi, katera je ravnokar izšla in katero priporoča založnik s to le okrožnico : Poezije, spisal dr. Li r a t o 1 j u b i e' Domobranski. Lična knjiga blizu 200 str. Pregreva jo solnčno žarno, srčiif-milo, rodo in domoljubje, ter preveva narodni ponos in zlata skrb za Slavo. Mej drugim BO nekaj posebnega mnoge originalne iaknce in pušice. Skoro vsak najznamenitiji Slovan, najbolj Jugonlovan blišči tu v svojem žaru, skoraj vsaka slovanska znamenitost v njej č'ita'elja čara. Najčistejše rime. Cisti dobiček je namenjen večidel dični družbi sv. Cirila in Metoda. — Svećenici, učitelji, ljubka mladina in drugi Htzite po dj j pa pošljite G5 kr. g. J. Bonaču v Ljubljano« Dobivajo se za to knjižico tudi originalne platnice a 20 kr., b pošto 25 kr Dunaj 24. aprila. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala razpravo o volilni reformi. K 1 u u je obširno motiviral svoj niinoritetni predlog, naj se dasta deželi kranjski v peti kutiji dva mandata. Za njim jo govoril dr. F o i* e g g e r, kateri je dokazoval, da vladni načrt ne bo Nemcem nič kori til, pač pa škodoval Po Foreggerjevem govoru je nastal škan« dal, kakerŠen se že dolgo ni primeril v zbornici. Predsednik G h 1 u in e c k y je opominjal poslanca Sokola, na kar je i nI a do češki poslanec P u r g h a r t Kakiical Clilunu-ckemu : Irapertinenter Kerl, ter jel razbij vti po mizi. Clilumeckv je Purgiiarta poklical k redu, Purghart pa je svoje žaljenje petkrat ponovil , kričeč na vse grlo. Mladočcški poslanci so vsi takoj zapustili dvorano. Purglnrt je na to ustal iu planil proti (Jhlumeckemu, ta pa nm je rekel: Spravite se od tod. Razburjenost je bila jako velika. Ko je nastal mir je govoril ministerski predsednik Badeni in priporočal, naj se vladni načrt V a prejme brez premembe. Za njim govori načelu.k mla-dočeškega kluba dr. K »gel. Pariz 24. aptila. Po dolgi in živahni debati je poslanska zbornica vzprejela vladi ugoden dnevni red. Muustcrstvo je potem oficijelno podalo ostavko. Pariz 24. aprila. Situvacija je jako zapletena. Hadikalci silijo, naj s. stavi novo mi-nisterstvo ah Groblel ali ISriss >n, oportunisti pa se potezajo va Dupina. Predsednik Faure se še ni odločil. London 24. aprila. Brzojavno se javlja, da je mesto Bulo vajo v največji nevarnosti. Matabehi so se mestu približali in je obkrožili, da je pretrgana vsaka zveza. Narodno-gospodarsKd stvari. — „Tržaška posojilnica, in hranilnica, registrovana zuhuga I omejenim poroštvom", do-st^rla je 1895. leta Up vsp»h. Prometa jo imela 37 7 801 gld. '.»H kr., to je 178.598 gld 12 kr. več kakor 1894. I Piet»čeno leto pristopilo je 172 novh zadružnikov, ki so vplača'i ni d»4fžih 1870 gld. Vseh ■adruioikov skupaj je bilo koncem leta .r>10; izstopil m nobeden, Glavnin dsleiev s« je vplačalo 2400 gld. Vloženih bito je 74.293 gld. W kr. iu sii er je bilo vloleno 8 I7krat, poprečna vloga bi hi I a torej 214 gld. 10 kr v/.d gnjeno je bilo 122krat, vve^a skupaj 36.731 gld 63 kr. poprečno 301 gld. 7 kr. K svoti 74.293 g'd. 17 kr. bi se pa pravo za pravo morala prišteti tuli posojili zadruge 13.750 gld , ki so nam bila na razj)olago kakor vUve. torej b< vlog« znaša I a skuano za 1895 gld. 88 013 gld. 17 kr. Leta 1893. bilo je prosilcev 213, 1894 I 271, in 1895. 1. pa 403 Mioolega leta se je dalo posojil 84.1)21 gld. in sicer na lmoijic« 49 744 glu na vknjižbe 84.609 gld., na zastave 675 gld. Rezervni zaklad narastel je do konca 1895. 1. na 1802 gld. 89 kr., 1894. 1 je znaš,il le 875 gld. 98 kr Cisti dobiček znaša L>0 45 gld. 97 kr. torej 18 5°/0 od d leiev, ki imajo pravico do divi-donde. Od te svote pojde za 5°/0 divielendo 521 gld. in 1422 gld. 1)7 kr. pa v rezervo. Umrli so t Ljubljani: 18. aprila: UrSula Kuhar, zasebnica, 78 let, Flori« jannke ulico »t. 37, ostarelost. — Janez Vidmar, pećar, 18 let, Konju&ke ulice St. 1, suSica. — Anton Brate, delavec, 80 let, Tt snrskc nlice fit. 3, prsna vodenica. — Marica Predovic, posestnlkova hči, 11 meBecev, Poljanski trg St. 5, Hn.iicIntn capillari«. — Antonija Celarc, krčmarjeva hfti, 8 leta, Tržaika c*st* fit. '21, vodenica. 19. aprilu: Filip Inamo, misijonarski brat, 27 let, Travniške nlice It. 1, pljučna tuberkuloza. — Marija Zaletel, delavčeva hči, 2 leti, Opekarska cesta it, 60, pljučnica. —• Hedvika Rogel, črkostHvcVva hči, 3'/4 leta, Poljanski nusip fit. .'18, fikarlat ca. — Jožef Povfiner, črevljarjev sin, 2 meseca, Opekarska cesta fit. 8, bozjast. 20. aprila: Jožef Pance, posestnik, 80 let, Krakovske nlice it. 17, pljučnica. Meteorologično poročilo. April Čas opa-io vanj a Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 84 urah 23. i*, zvečer 728 8 68 si. vzhod dež 24. 7. zjutraj 72HB 2. popol. j 729 7 6 1 1511 si. svzh. Br. VZBVZ. oblačno del. obl. 13-3 mulom. Srednja vcorajBiija temperatura 7*6*, za 3 4" pod nor- dne 24 aprila 1896. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/4..... Ogerska zlata renta 4*7,....... Ogerska kronska ronta 4"/...... Avstro-ogcrske bančne delnice . . . . Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za J 00 murk . , 20 mark........■ . . . . 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini.......... 101 l-!d 20 101 10 122 9 r»o 101 * 85 199 n 20 p 10 972 b — 120 ■ 80 68 n HO u ■ 75 0 n 54 43 n 80 * 66 Zahvala. Nemožno zahvaliti se osebno vsestranskim pojavom srčnega sočutju ob smrti preljube nam soproge, oziroma matere, blagorodne gospe Gabrijele Lozar »j-Toman izreka tem poten vsem tcSite l j eni, darovateljem vencev, udeležencem sprevodn, OBobito pa slavnemu ženskemu zboru ,,0lasbem> Matice" in pred vsem prijateljem, gg. pevcem za ginljive žalostinke svojo prisrčno zahvalo (23i.i) žalujoča obitelj. V Ljubljani, dne 23. aprila lH'.n;. Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijatnijom in znancem tužno vest, da je nafta ljubljena hči, oziroma sestra in sestrici na, gospodičina Antonija Ćs posetnikova hči danes, dne 23. t. m., ob 11. uri dopoludne, po kratki bolesni, previđena se svetimi zakramenti za umirajoče, v 81, lotu dobe svoje mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage rajnice so bode t soboto, dno 25. t. m., ob 4. uri popoludne preneslo iz hifie žalosti, Poljanske ulice it. 29, k sv. Krištofu. Sv. maie zadušnico brale se bodo v župni cerkvi sv. Petra. Drago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 23. aprila 1896. (2315) Josip Čad, posestnik, o..-. — Josip Čad, brat. Berta Čad, sestra. Schicht' OtfO (2227 — 1) MILO z znamko „ključ" je nepre-sežno dobro in po ceni. C[li glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda ■ b»1jO." '.i.-:, o rs a. od X. oktobra Raaicrino o:n»rj(vnl prihajal nI in oahajalnl cul onuim aa Odhod 1* Izubijali« iju*, kol.) f ft Jb#. mri tf ena«, p« rn«i OMbnJ vlak v TrbU, Pontabal, BaUak, O*, lov««, lrraria*oafa«t», Jjjubno, 6u Balathal v Aomm, Iaahl, Gmr-.n dan, BolaegraU, StarV, Uao, Batlela-rtae, FlaaaJ, Marijina vara, Hab-Karlov« vara, Traoaova vara. Prago, i.lptkn, Dunaj vta Amatatten, Ot «H lO m*4m. nf**:r*fj niaaaal vlak v Kat«rjt, Noto m a* to. O* 9. ura lO m*n. ^fiUmJ oaabnl vlak v Trhli, Poutabal, BaUak, Oa lorao, PranMiit/^at«, kjnbno, Dunaj, to« Babrtbal v SoLnograd, Dona vi a aVnulatUn. Ov 19. a*H SS tmin. injiahialm taaaanl vlak v Itovo raeato, Eoair]«, ■ MJ. viri 90 *—*n. ctopafcufM« mi'jnl ritk v TrbU, Ponl*b*l, Heljak, CaiovM, Jjjubno, Salithal, On naj. f«» al. «rt pogijlaoliia oaabnl vlak v TrbU, Beljak, Oalovao, Ijjaboo. Oaa HaUiln.1 v B'ilnofrmd, l.ond - Oaalaln, Kali ui Jmra, Inom n »v nr.(ieoo, On rili, OaniiO, l'arla, Ht»>r, I Ju«, CnviiKteu , laclil , 1'. Jarloa, PlaanJ, M*iijlue vara, lleb, rraaoovo var«. Karlova vara* Prago, Upiko, Duotj rli AiuaVatUa O* T. »»«-* »O Nato, avarVav maaani vlak v Kodavja, Novo nnto. Marin toga ob nadaljah la praaolkih ob 6 uri V« minut popolndne oaobai vlak v I**oa-Blad. Prthed v Iajabljavno (juž. kol.). tM 9. uri 99 mtin. mfu/rmj oaabui vlak a Ouna|a vla Am.i.n.i, i.w akega> Prag*, Franoovlk varov, Karlovih varov. Haba, Marijinih varov, Planja, Budojarvi«, Salnograda, Ianaa, Baarra, Otnundana, Iaohla, A ur aaaa, 0a1o*«a>, H«lJ»ka, ffVuJiaanafaa*«, TrbUa 90 B. uri 19 aadat. »hUruJ aaaaanl vlak U tXo6«vJa, Novag* maaU. 0> It. aavi tM —an. aluf»a>laiaf«a« uaabal vlak a Dunaja rta Amatatten^ Lalpakaga Ptaga, Vraaoorlh v aro*, Karlovih vmrov. Haba, MarUinlb varov, Vlanja, Bodajavio, Bolnograda, IJnoa, Ht«yrr., Partaa, Uan •■. • Otirtha, Bragonoa, Inoraoaia, Zalla na jaaara, l.aml-Oaatalna, I.jio.t,-Oalovoa, Pontabta, Trblaa OA *j. m*H 39 w%«H. ptpmJMJhH meaanl vlak la Kooarfa, Novega mu. Ok g. Mt-a ta «r*an. gn>|iplaialia« oaebnl vlak ■ Dnnaja, UJobaa, FJalathati., Boljoka, Oolovoa, Vrauaanafaal«, Pontahla, Trhla« Ot 9. uri »S aaav*. aW>av matanl vlak la Ko6arJa, Ifovag* MaaU. cm O. aaa-4 g w4m awsar oaabnl vlak a Dunaja prako Ajnakattana u* Idabn«ira, llaljaka, Ualovoa, PonUbla, TrbUa. Ok Odhod ls IajabLJana (drv kol.; V. aaat ■»«». *l*Ur*) v Kamnik. 9. m Ođ » paaialiiaViaa m , m 6. a BO . gMggg ■ • Prihod v Iajabljano (drž. kol.). Ok O. aar« 80 «m4w. ^futrt^J la Karaulka s 11. . »1 . atujaalal^aaa a .. g. .. 90 ., (1705-91) Proti primerni plači Išče G& pisarsko ali računsko delo kot opravilo v prostih urah. Ponudbe pod <.PoH(rwnMkl xn.Mlii£ek" npravništvu „Slov. Naroda- iu»jki»aii*>J«« do Uoimu t. ui. (9S77-9) po 9,'l73. Brzopamlike vožnje v Newyork I/. Bremena ob torkih in ■obotih. Bremen - Sev. Amerika. V Newyork. I/. Southamptona nb sredah in nedeljuh. i/. Genove Miroma Neapolja Gibraltar Bremen - Iztočna Azija mesernn dvakrat I V Kino. Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Melbourne, (8854— 2i Sydney. Bremen -Juž. Amnnka. V Montevldeo. Buenoi Prekomorska vožnia v Newyork 7-H dnij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Natančneja pojasnila daje : Jcilij Siliil Umi* n. Ljubljana. Si Staroslavno žvepleno kopališče IIIL II .laVtl>tP>*l<ul4lli, bnlt-aiii li v a^ililli in otrpneu|u po %urtiel in eI»h»iI(«-h;ii konti, protlmi, tlu-nlh Uolcauih, bolnsiiili v kolki i. t. d., ieimlilU bolemiili, pulanlh in »i«|iilli liolev.ulli. kroMl^ullk l»ol« /ni:. okiNlIJ, iiifliiinieia kglaru, itkr«»IVl}ulk, ituAkl bulesni, koviitla cliMkra»Bi|aali, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svinou i t. d. Pifiiii /ilru v io P1'1 »•»»•»■•»»»k * irelu, um jui»olku, priti k, Jel rili. 1 UHU iilll rt> IJ * II\\ v fteloucu m v 4-riMiii, pri alnli tili i. t d. i t. d. Elektrika. — Masaža. KilrtavIllH^e b vsem koiufortoiki, celo leto drn<. ImUh uu|v v. in kr. pe-ftpolk Mrr|(l| A lekutaml v o> i<-» vrllki U m** riiMkl, *t. |o|. IMesne zabave, koncerti i t. d. (220!*—1 Na postaji Varaždinske toplico \ n . i k u j. • sleherni dan omnibus goste. Tudi sn na razpolaj'i posebni voKtivi in ko je zaradi istih proj obrniti na oskrhnistvo kopališča Zdravniška pojasnila dajo kopnliski zdravnik «lr. A. ■.»•■ultlno. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto OSkrbni&tvO kopaliŠ6a Plznsko uležano pivo. ( ast nam je oajuljudneje naananiti, da neha tooenje naiega l4»cilii€k^u pivu koncem tega meseca in l'Z. Glavna zaloga: F. Schediwy. Gradec^ Annenstrasse 19. Izdajatelj in odgovorni urednik: J oh i p No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". UNK