Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. 180 a
Ljubljana, četrtek 10. avgesta 1039
Cena Din L—
SLOfENS
lzha|a vsak dan popoldne izvzemii nedelje in praznike. // Inserati do 80 pefif vrst a Din 2» do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—    //    Rokopisi se ne vračajo.
Nova ofenziva gdanskih hitlerJevcev;
UREDNIŠTVO IN UMUVNISTVO
LJUBLJANA, Kiicrfftova ofica štev, 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-24.
Podružnice: MARIBOR, Grajati tra ». 7 H NOVO MESTO. Ljubljanska cesto, telefon it. 26 H CHJE, celjsko urednfitvo: Sn-ossiiKive^aalioa L telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ot. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    H    Postno  hranilnica v Ljubljani  It. 10351.
Zopet kritičen dan v Gdansku
Za danes je sKlicano v Gdansku veliko protestno zborovanje proti „poljskim grožnjam" — Na zborovanju bo Forster prečital izjavo, sestavljeno v Berchtcsgadnu — Vojaike priprave se nadaljujejo
Pariz. 10. avgusta, br. Dočim je zadnje dni izgledalo, da se je gdanski spor polegel ter da je gdanski senat uvidel, da ne more z glavo skozi zid. prihajajo sedaj ■opet vesti, ki kažejo na novo poostritev gdanskega spora. Po zadnji zelo ostri noti poljske vlade se je gdanski senat vsaj navidezno umaknil in preklical ukrepe proti poljskim carinskim uradnikom, obenem pa zagotovil, da se bodo še ta teden pričela pogajanja za ureditev spornih vprašanj s Poljsko.
Med tem pa sta bila pozvana pokrajinski vodja narodnih socialistov v Gdansku Forster in glavni urednik njihovega glasila »Danziger Vorposten« v Berchtesga-den, kjer so se zbrali pri Hitlerju vodilni nemški generali in prvaki stranke.
Včeraj popoldne sta se Forster in njegov spremljevalec vrnila z letalom v Gdansk
in takoj po svojem povratku sklicala za danes veliho protestno zborovanje, na katerem bodo protestirali, kakor naglasa tozadevna objava, »proti grožnjam Poljske, da sestreli Gdansk s svojimi topovi v prah in pepel, če bodo gdanski hitlerjevci še
nadalje izzivali«. Kakor zatrjujejo poučeni gdanski krogi, bo Forster na tem zboro-
vanju prečita! izjavo, o kateri sodijo, da je bila sestavljena na sestanku v Berchtcs-gadiiu. Iz pisanja »Danziger Vorpostna« in drugih nemških listov se da sklepati, da bo ta izjava zelo ostra in naperjena proti Poljski. Baje je Forster pooblaščen izjaviti, da smatra nemška vlada gdanski problem za problem vsega naroda in nemškega raj-ha ter da bo Nemčija na vsako kršitev nemških pravic s strani Poljske odgovorila z orožjem.
Ce se te napovedi uresničijo, potem bo pomenilo to izredno poostritev gdanskega spora. Zdi se, da se Nemčija resno pripravlja na to, da reši gdanski problem v svojem duhu. To kaže tudi pisanje nemškega tiska, ki je začel včeraj ostro gonjo proti
Poljski. Dosedaj so se držali nemški listi dokaj rezervirano, sedaj pa so začeli objavljati napade na Poljsko na prvih straneh in pod velikimi naslovi, da bi na ta način dali vsej zadevi čim večji poudarek.
Sporedno s tem se mrzlično nadaljujejo vojaške priprave vzdolž poljske meje. Po
informacijah angleške vlade ima Nemčija pod orožjem 2 milijona vojakov. Cela armada je bila poslana na Slovaško, da bi tako mogli tudi s te strani pritisniti na
Poljsko. Glavni stan nemških čet na Slo- {
vaškem je v Zilint i
Po poročilih iz Londona pa tam domne- ;
vajo, da je vse to le uvod v akcijo, ki se j
bo začela izvajati meseca septembra po kongresu narodno socialistične stranke v Nurnbergu. Sele potem bo padla končna odločitev o stališču Nemčije.
Po zadnjih poročilih Iz Gdanska bo pokrajinski vodja Forster po današnjem zborovanju zopet z letalom odpotoval v Berchtesgaden, kjer se bodo nadaljevali posveti.
Nemška intervencija v Londonu
London, 10. avgusta, e. Včeraj se je zunanji minister Halifaac vrnil s počitnic v London in je takoj popoldne sprejel nemškega veleposlanika von Dirksena. Do tega sestanka je prišlo na željo nemškega poslanika. S službene strani ne dajejo nobenega pojasnila, a v dobro poučenih krogih pravijo, da je Nemčija opozorila Anglijo na to, da smatra Nemčija angleško podpiranje Poljske za rsfmfc nepopust-I ljivosvi   Poljske v  gdanskem vprašanju.
Optimizem v Moskvi
S pričetkom vojaških razgovorov je izginilo prvotno nezaupanje in pričakujejo, da bodo sedaj pogajanja naglo napredovala
Pariz, 10. avg. br. Francoska m angleška vojaška misija, ki sta odpotovali v Rusijo bosta prispeli danes v Leningrad. Vojaški razgovori v Moskvi se bodo pričeli takoj po prihoda obeh vojaških misij in bodo trajali približno tri tedne. Politični sporazum bo podpisan istočasno z vojaškim sporazumom. Zastopnik angleške vlade Stran g je je po svojem povratku iz Moskve v Londonu sestal z zunanjim ministrom HaIifaxom ter mu poročal o dosedanjih pogajanjih z rusko vlado. Strang bo zasledoval nadaljnje razgovore v 3Io-shvi sedaj iz Londona. Angleški opazovalci ki so nekateri zavzemali glede na pogajanja z Rusijo negativno stališče, ker so se bali. da se Rusija na skrivaj pogaja z Nemčijo in da samo zaradi tega zavlačuje razgovore, so se sedaj prepričali, da je bila ta bojazen povsem neutemeljena. V Parizu gledajo na nadaljni razvoj razgovorov v Moskvi s največjim optimizmom. Na drugi strani je tudi v Moskvi že izginilo nezaupanje proti zapadnim demokracijam, o katerih so sprva mislili, da bi rade odvrnile vso silo morebitnega nemškega naproti  vzhodu, kakor hitro je bilo
j sklenjeno, da se prično tudi vojaška pogajanja. V zunanjem političnem pogledu se je olajšal položaj tudi s formalnimi zagotovili, da ruska vlada nikakor ne želi, da bi izginila kaka vmesna država. Poljska pri vojaških razgovorih v Moskvi ne bo direktno sodelovala, pač pa bo poljski vojaški ataše v Moskvi tvoril zvezo med poljsko vlado in vojaškimi zastopniki Rusije, Francije in Anglije, bo pa pred zaključkom pogajanj pritegnjen k razgovorom. Tudi Romunija ne bo mogla ostati izven teh vojaških razgovorov, ker bo treba ugotoviti praktična sredstva, s katerimi bi se ji lahko priskočilo na pomoč v primeru napada. Na drugi strani se bodo nadaljevali vojaški razgovori med Anglijo in Turčijo, zbližan je pa se pričakuje tudi med Rusijo in Bolgarijo kot slovansko državo na Balkana, za katero so imeli Rusi vedno mnogo simpatij. Sedaj se mudi v Moskvi 21 bolgarskih parlamentarcev z namenom, da bi ojačili zveze med Bolgarijo in Rusijo in kakor se Čaje, bo ruska vlada imenovala v kratkem v Sofiji, kjer ima sedaj samo odpravnika poslov, svojega poslanika.
Angleški pomorski manevri
Otvoritvena parada rezervne mornarice pred angleškim kraljem in visokimi gosti
Portland. 10. avgusta, i. Hkrati z velikimi manevri angleških letalskih sil so se pričeli včeraj tudi manevri rezervne mornarice, pri katerih sodeluje 130 vojnih ladij. Manevrov se udeležuje 16 križark, 52 rušilcev, 21 torpedovk, številni minonosci, podmornice, ter razne druge edinice rezervnega brodovja. Včeraj je bila otvoritvena parada pred kraljem. Angleški listi poudarjajo, da je nudila imponujočo sliko moči angleškega brodovja, saj je bila tu zbrana samo rezervna mornarica, dočim je vse glavno angleško brodovje raztreseno po vsem svetu, da varuje imperij, tako v Sredozemskem morju, na Kitajskem, v Indiji, v Avstraliji in drugod. Manevre bo spremljal s svoje jahte kralj Jurij VI., ki z zanimanjem sledi posameznim fazam borbe. Med včerajšnjo parado je kralj obiskal posamezne vojne ladje. Povsod, kjer se je kralj pojavil, so ga mornarji sprejeli z navdušenim vzklikanjem. Usti poudarjajo, da je škoda, da vreme velfki mornariški prireditvi ni bilo preveč naklonjeno. Dopoldne so gosti sivi oblaki zastirali nebo, tako, da se je videlo komaj miljo daleč in rahlo je tudi deževalo. Popoldne pa se je vreme nekoliko popravilo, tako, da je bil razgled dober in je mornarica nudila divno sliko moči angleškega imperija. Na te manevre je bilo poklicanih 25.000 mornarjev rezervistov. Angleški listi poudarjajo, da je namen teh manevrov v prvi vrsti, da se preizkusi obrambna in udarna moč angleške mornarice, a hkrati, da se mladi mornarji seznanijo s starimi borci in pomorščaki, prekaljenimi v bojih in težkih borbah v svetovni vojni. Med starimi pomorščaki je mnogo takih, ki so se udeležili bitk pri Helgolandu in Ska-g^rraku. Kralj je ostal na manevrih do
16.30, nato pa se je vrnil na obalo. Manevrom prisostvuje tudi francoski general Darland.
Kairo, 10. avgusta, e. Včeraj so se pričeli v vzhodnem delu Sredozemskega morja veliki manevri angleške mornarice. Namen teh manevrov je obramba vzhodne obali Sredozemskega morja. Manevri bodo trajali do 13. avgusta, od 15. pa do 18. avgusta pa bodo skupni angleško-egiptski manevri ob egipčanski obali. Na teh manevrih bodo sodelovali suhozemna voiska brodovje in letalske sile.
Letalski manevri
London. 10. avgusta. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Včerajšnji dan _
napad na London — je bil zelo nevaren za vse bombnike zaradi balonske pregrade. Več ko 200 balonov so spustili v zrak kakšnih 2000 čevljev visoko, tako da so se komaj videli. Pozno popoldne se je vreme poslabšalo, tako da so balone potegnili nazaj na zemljo, dokler se vreme ne popravi. To so storili zato. da se odstrani nevarnost za civilna letala, ki opravljajo promet med Veliko Britanijo in evropsko celino. Toda v vojnem času bi balonska pregrada pomenila veliko nevarnost za napadalce tudi v slabem vremenu. Zaradi megle so napadalci lahko usnešno uresničili svoje načrte. Tako se Westlandu ni posrečilo v celoti izjaloviti letalski napad.
Čitafte *fl slritr »Slovenski Narod«!
V zvezi z današnjo manifestacijo v Gdansku, na kateri bo govoril Forster. smatrajo v Londona, da se cdansko vprašanje znova približuje krizi.
Nov incident v poljskem koridorju
Varšava, 10. avgusta. AA Reuter. Izšlo je sporočilo, po katerem je bil neki vojak oborožene nemške patrulje, ki je prekoračila poljsko mejo v koridorju, ranjen v obmejnem spopadu. Sporočilo pravi da Ije. da je patrulja prodrla čez mejo na poljska tla 200 m gioboko in ni hotela vzeti na znanje poljskega opomina: zato je poljska straža streljala. Neuradno se je izvedelo, da se je ta incident pripetil že pred nekaj dnevi.
Lipinski izpuščen
Gdansk. 10. avgusta AA Reuter. Poljskega carinskega uradnika Lipin&kega, ki so ga bili obsodili na 18 mesecev ječe. so izpustili in ga zamenjali za aretiranega gdanskega carinskega uradnika Mullerja.
Francija in Amerika solidarni z Anglijo na Daljnem vzhodu
Uradno sporočilo japonski vladi, da imata Kitajskem iste interese, kakor Anglija
Tokio. 10 avgusta. AA. Reuter. Francoski odpravnik se je včeraj oglasil v japonskem zunanjem ministrstvu in izjavil, da ima Francija iste interese na Kitajskem kakor Velika Britanija, posebno na finančnem polju. Zato je Francija prisiljena zavzeti stališče do razvrednotenja kitajskega dolarja in do srebrnih zalog na ozemlju britanske koncesije. Poučeni krogi trde, da je francoski odpravnik zahteval od japonske vlade, da prizna skupnost interesov Francije in Velike Britanije. Dalje se je izvedelo, da je včeraj podobno interveniral pri japonski vladi tudi ameriški odpravnik. Japonsko zunanje ministrstvo je odklonilo francoske in ameriške zahteve in izjavilo, da bo japonska vlada tudi v bodoče razpravljala o teh zadevah samo s zastopniki Velike Britanije.
Tokio, 10 avgusta. AA. Reuter. Japonski konzul v Svatovu je izročil britanskemu konzulu nove zahteve glede incidenta v zvezi z izkrcanjem britanskih mornarjev z rušilca »Teredos«. Japonske zahteve imajo pet točk. Med njimi je tudi zahteva po postopku proti petim kitajskim ladjarjem, ki so kljub prepovedi poslali svoje ladje na otok Tahao. Japonski konzul zahteva predvsem, da britanska oblastva priznajo, da $o bili napadalci pri izkrcanju mornarjev s »Tenedosa« britanski mornarji. Dalje terja odškodnino za ranjence in globo za tiste Angleže, ki bo preiskava o njih ugotovila, da so povzročili nerede. Naposled zahteva japonski konzul od britanskega konzula poroštva, da se podobni incidenti ne bodo več ponovili Britanski konzul bo odgovoril na japonske zahteve danes oool-dne.
Pakt proti kominterni bo razširjen v trojno vojaško zvezo
Izjava japonskega poslanika v Rimu o sestanka japonskih poslanikov na jezera Como
Rim. 10. avgusta, e. Japonski veleposlanik v Rimu Šivatori je oodal izjavo ameriškemu tisku v zvezi z namenom Japonske, da se pridruži vojaški zvezi držav osi Rim—Berlin. Japonski veleposlanik pravi, da je na sestanku ob jezeru Como skupaj z berlinskim japonskim veleposlanikom izdelal nov načrt zveze: Pretvoritev proti-komunističnega pakta v vojno zvezo med Italijo, Japonsko in Nemčijo To ie naravna pot, po kateri mora iti Japonska. Sklep o tem je bil sprejet v načelu že pred meseci, sedaj pa so bile izdelane le podrob-
nosti, ki imajo podrejeno vlogo. Veleposlanik je  tudi izjavil, da skleo o tej zvezi
ni v nobeni zvezi s pogajanji med Japonsko in Anglijo v Tokiu, kakor tudi ne s pogajanji v Moskvi in tudi ne z odpovedjo trgovinske pogodbe s strani Amerike.
Ta izjava je bila v Rimu sprejeta z velikim zadovoljstvom. Pričakujejo od Japonske, da bo napravila nadaljnje korake v tei stvari, to je. da bo potrdila izjavi svojih veleposlanikov glede na formuliranje sklepov o sporazumu med Nemčijo in Italijo in Japonsko.
Bolgarski delavci v Nemčijo
London, 10. avgusta, b. »Times« doznava iz Sofije, da sta tja prispela dva zastopnika nemškega ministrstva dela, da se s pristojnimi krogi pogajata o najemu 10.000 bolgarskih delavcev, ki bi jih Nemčija zaposlila v podjetju »Hermann-Goring-Stahl-werke«.
Mednarodna filmska razstava v Benetkah
Benetke. 10. avgusta. AA. Snoči so v navzočnosti italijanskega ministra za narodno kulturo Alfierija in nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa otvorili mednarodno filmsko razstavo.
v Turčiji
Carigrad, 10. avg. AA. (DNB) Novoimenovani egiptski poslanik v Turčiji je izročal predsedniku republike Ismetu Ineniju fotografijo  egiptskega kralja Faruka z
njegovim osebnim posvetilom v znamenje
velikega prijateljstva. Poslanik je pri tej priliki izjavil novinarjem, da bo egiptsko vojaško zastopstvo ostalo v Turčiji, kamor bo prišlo meseca septembra, mesec dni. V zastopstvu bo osem častnikov, ki jih bo vodil general.
Ali sem prispeval za sokolski dam v Trnovem?
trgovinska pogajan}*
Atene, 10. avgusta. AA. (DNB). Na včerajšnji seji vlade so razpravljali o trgovini z Nemčijo. V petek se odpelje grška delegacija z guvernerjem grške narodna banke v Berlin, da se pogovori glede obnove trgovinske pogodbe med obema državama.
Novi ljudje ▼ Španiji
Burgos, 10. avgusta. AA. DNB General
Franco je imenoval za predsednika političnega odbora falange notranjega ministra Sunerja. Za šefa miličnikov v falangi >e imenoval generala Munosa Grandeja. za podtajnika stranke pa Pedra del Castilla, enega izmed naimlajših zastopnikov falange.
Seranno Suner. šef reorganizirane falange, ki so iz nje izšli člani sedanje vlade, velja za generalom Francom danes za najvažnejšo osebnost. Novi minister general Munos Grande je star 40 let. O njem je znano, da je zvest pristaš generala Franca. Ko je leta 1936. izbruhnila revolucija, je bil v Madridu. Republikanci so ga vrgli v ječo in ga obsodili na smrt toda pozneje se mu je posrečilo, da so ga zamenjali za ujete republikance. Minister pravde Castollo je stal 27 let in je doktor prava. Znamenit je po tem, da je skušal e svojimi prijatelji regiti iz Alicanta Anto-nia Joseja Prima de Rivera
Vohunstvo na Bolgarskem
Sofija, 10, avgusta, e. V Bolgariji so odkrili še drugo vohunsko družbo. Policijske oblasti v Plovdivu so nedavno izvedele, da so neke osebe v Plovdivu organizirane v službi neke tuje velike države. Po
tajni preiskavi je policija aretirala več oseb. ki so v zaporu priznale, da so vohunile. Po tem priznanju so bili osumljenci izročeni sodišču. Državni tožilec jo predlagal, da se proti njim uvede stroga preiskava po kazenskem zakoniku, kd predvideva  smrtno kazen za vohunstvo.
Sofija, 10. avgusta, e Policija je odkrila skladišče ilegalne literature, ki je pripadala bivSi komunistični stranki. Skladišče- je bilo last agronoma Nikole Todorova iz Sofije in je bilo v neki ulici sredi mesta. Pri preiskavi je policija zaplenila mnogo ilegalnih komunističnih letakov in biltenov. V zvezi s tem je policija aretirala tri osebe.
Strašna usoda židovskih beguncev
Smirna, 10. avgusta, e. Predsnoćnjim je pristal v luki v Smirni parnik »Parita«, ki je pripeljal 500 židovskih beguncev« Begunci so bili v naravnost obupnem stanju, popolnoma izčrpani in napol mrtvi od žeje. Po večini so iz Češke in Moravske. Nekateri niso imeli niti toliko denarja, da bi si kupiil vode. Parniku je mod vožnjo zmanjkalo premoga, mimo tega na tudi stroji niso bili v redu. Turške oblasti so odredile za begunce karanteno. Dovoljenje za iskrcanje še ni bilo dano. L»adje pa se ne more vrniti v Konstanco, dokler poveljnik ne dobi denarja za nakup premoga in drugih potrebščin
Močan izbruh Vezuva
Neapelj, 10. avgusta. AA. Ha vas. Vezuv postaja zelo živahen. V glavnem Žrelu aa je odprla velika odprtina in iz nje se vaS lava med zamolklim podzemeljskim bobnenjem. Zdi se, da erupcija ne bo nevarna, kljub temu so oblastva odredila preselitev vseh prebivalcev iz ogroženih r»re-
delov na pobočju ognjenika.
Manevri hitierjeveke mladine
Berlin, 10. avgusta, e. Po naredbi, kl im bila izdana včeraj, se prično Dri pravne vojaške vežbe vse mladine pod kontrolo Hitlerjeve mladine. Sedaj se že nahaja na 9 dnevnih vežbah pod vodstvom vrhovne-ge poveljnika Hitlerjev« mladine mnne o mladincev.
Hmfto neurje na
Inacriraite ▼ „8L N
Lim, 10. avgusta. AA. DNB. Ob gornji Donavi so divjale velike nevihte. V doRnf Auracha je hudournik odnesel 14 mostov« Neurje je terjalo tudi več človeških žrtev.
Smrt v planinah
Milan. 10. avgusta. AA. Štefani. Štirje-turisti, en profesor in trije Študentje so ao včeraj ubili v Alpah.
Kolera v Indiji
London, 10. avg. AA. Iz Delnija poroča-* jo, da je v Indiji začela besneti kolera ie da je doslej zahtevala že 2000 smrtnih žrtev.
Borzna poročila.
rO. avguala, Beograd 10, — Be» rfe 11.735, London  20.73625,  New Torti 443, Brueelj 7&27„ Mfftan 23.30, Amater* 236.20, Berlin 177.T5,  Praga 15.17*. 83.40» OaOfr. 540* Bukarešta
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 10. avgusta 1939.
oWv. 180
Težke skrbi
tarejo kmetovalca
Letošnja letina ]e ena najslabSih, kar ]iit tmiropoljskl kmetovalec
Ljutomer, 0. avgusta Letošnja letina  spada  med najslabše,
kar jih je preživel muropoljskl kmetova« lec. Nikjer tistega blagostanja, ki je bilo
tu prej doma; povsod samo težke skrbi, kako se bo preživela družina, kako živina, odkod vzeti denar za obleko družine, za davke In zavarovalnino, kaj Sele za obresti izpoeojene glavnice, ki morajo biti plačane do določenega termina, sicer bo huda. Na kakšna popravila hiše se vobce ne misli, še manj pa na izplačilo dote v denarju.
Letošnje leto je slabo. Pomlad je začela s povodnjimi in uničila je ieno. V kolikor pa je bilo seno že pokošeno, ga je voda odnesla. Krme ni. Sedaj v poletju, ko se je živina vsako leto preživela s pašo, ee letos ne more. Pašo je vzela suša, ko Je silna vročina prež gala zemljo ter uni-€ila trave s korenino. To se še posebno £uti na Murskem polju, kjer je zemlja peščena, že sedaj mora naš kmetovalec krmiti živino s senom. Kaj pa bo imel za zimo? 21ta so bila spomladi res krasna, bujna in z lepim klasjem. Cvetela so v deževnem vremenu, kar je vzrok, da se je letos zelo malo namlatilo, saj so le trije in pol križi dajali drevenko zrnja, to je okroglo 50 kg. Pšenično zrno Je' še dovolj lepo, slabše je zrno rži, ki je letos zelo drobno in izpito kot kumna. Tedaj tudi za kruh ga bo malo. O tave ne bo, ker je zgorela v hudi vročini. Kljub temu, da nI Izgledov za živinsko krmo, je cena živini
zelo nizka ter je kmetovalec celo prietijen prodajati živino pod ceno. Tako ponujajo
za krave 400 din, za te lice 2 dta aa kg, za teleta od 2.60 do 4 din, vrhu tega pa še malo povpraševanje po »vini.
Po vrtovih je vrne alabo, nikjer bujne rasti. Vsa zelenjava raste zelo dolgo ter je vam svita od velike suše in vročine. Tako le povsod težko dobiti kumarice, fižol in druge po vrtnine, ker primanjkuje najpotrebnejše vlage tem kulturam. V višjih legah in po Murskem polju je obrodilo sadje, ki pa ima slabo rast zaradi velike vročine ter po večini odpada, slasti allve. ki jih je vse polno na tleh. Cene sadju bo slabe ter igrajo tudi v tem letu veliko vlogo številni prekupčevalci. Po dobljenem kontingentu postavljajo naši izvozniki na državno mejo sadje po 2.89 din, našemu kmetu pa nudijo za kg; jabolk le 1.25 do 1.50 d/n.
Krompirja bo letos malo in bo zelo droben ter je že ponekod na gomoljih nabreklega lupa. Od velike suše in vročine je njegova rast zastala. Primanjkuje mu v Lape, dočim se mu slama že suši. Koruza se vije in bna malo plodnih nastavkov ter je vsa rumena in nizka. Malo je izgledov, da bć se še moglo kje kaj popraviti Zato je naš kmet vedno bolj zaskrbljen, ker bo težko preživel svojo družino in živino, drugih dohodkov pa nima, da bi lahko izpolnil svoje obveznosti. Zato se mu množe davčne rubeži in njegovo stanje je vsak dan slabše.
Človekoljubni ideali naše mladine
S skavtske razstave na VIII. Mariborskem tednu
Maribor, 9. avgusta V vrsti številnih razstav v okviru VIII. Mariborskega tedna zavzema posebno mesto skavtska razstava. Je pač to razstava mladine, ki skuša v svojem življenju izvajati človekoljubna načela skavtizma. Naša doba terja od nas, da mnogo razmišljamo o mladini in da ji posvečamo čim intenzivnejšo pažnjo. Naši mariborski skavti so doživeli v zadnjih letih precej razočaranj. Deležni so bili pavšalnih neupravičenih očitkov. Prav tako tudi njihovi tovariši gozdovniki, ki morajo v zadnjem času premagovati velike ovire. Skavtska razstava v poslopju II. dekliške meščanske šole pa nam kaže marljiva prizadevanja naših skavtov.
Ob vhodu v razstavni prostor nam obvisi oko na dveh* velikih, lepo urejenih šotorih, v notranjosti opremljenih po skavt-skih navodilih in postavah. Slikovitost razstave povzdigujejo razni drugi številni emblemi skavtskega gibanja. Po stenah visijo izreki in gesla, ki so odločilna v dejanju in
nehanju naših skavtov. Tako beremo skavt-sko prisego o obvezni pomoči bližnjemu v stiski in sili. Drugod spet čitamo napis »Skavti imajo brste povsod« ter »V vseh demokratičnih državah sveta se nahajajo skavti«. Ličen je model, ki prikazuje v miniaturi skavtsko taborišče. Številne slike ra stenah pa nam kažejo življenje in dele skavtov od jutra do večera, od zore do mraka. Pestri plakati nam nudijo pregled velikih skavtskih taborov v zadnjih letih po vseh delih in celinah sveta. Zanimive so tudi slike, ki kažejo zasidranost skavtske misli pri vseh narodih. Ponosni skavt-ski prapori pa vtiskajo vsej razstavi mar-kanten pečat strumnosti in povezanosti skavtskih vrst v službi večnim idealom bratstva, človekoljubnosti in altruizma, ki je v današnji dobi materializma vredna Se posebnega priznanja, številne brošure pa uvajajo obiskovalce razstave v spoznavanje skavtizma, ki ustvarja pogoje vzajemnega sožitja v prirodi in življenju.
Naša pesem na Mariborskem tednu
Dre v" nastopi v mestnem parku zoo pevcev mariborskih in okoliških pevskih zborov
Maribor, 10. avgusta Tudi VIII. Mariborski teden posveča precejšnjo pozornost nacionalno kulturnim prireditvam. Z velikim folklornim festivalom, s torkovim učinkovitim koncertom vojaške godbe v mestnem parku in z jutrišnjim večerom naše rodne pesmi je VIII. Mariborski teden namenil važno mesto prireditvam, ki naj manifestirajo stopnjo in moč naše duhovne kulture ob naši meji. S tem je ustvarjeno idealno ravnovesje med prikazom materialno gospodarskih produkcijskih sil na eni strani ter narodno kulturnih stremljenj in prizadevanj na drugi strani.
Drevi ob 20. nastopi v mestnem parku okoli 200 pevcev. V okviru VIII. Mariborskega tedna priredi namreč Ipavčeva pevska župa južnoslovenske pevske zveze oziroma v njej včlanjeni mariborski ter okoliški moški zbori koncert umetnih in narodnih pesmi. Že sam spored nam kaže, da gojijo naša pevska društva vse vrste pesmi in da posvečajo svojo pozornost vsem našim vidnejšim skladateljem. Tako bo pevsko društvo »Bistrica« zapelo Adamičevo »Završki fantje«, Devovo »Ko pti-
čica na tuje gre«, ter Aljaževo »Sočt«. Naši Kobanci iz Kamnice imajo na sporedu pesmi »Slovan« (Knahl), »Zvončku« (Fer-jančič) ter »Dober večer« (Dev). Pevci Poštnega roga bodo peli g. Ipavčevo »Oblačku« ter Kernjakovo »Pojdcm v Skufče«, PobreSki Zarjani nam bodo zapeli Devovo »Hladna jesen«, Bučarjevo »Trnovska fars« ter Jerebovo »Smo fantje s vasi«. Trgovski pevski zbor si je izbral J. Ipavfcevo rad rdečih rož« ter Aljaževo »Oj Triglav, moj dom«. Dravaši bodo zapeli Mirkovo »Imel sem ljubi dve«, Prelovčevo »Jaz bi »Katrico«, nadalje Maroltovo »Jaz 'mam pa konjča« ter Pregljevo. »Mam dro flet-no«. Nanosovci bodo peli Avsenakovo »Sem se rajtov ženiti«, nadalje »Dievča, dievča« (Jahoda) ter Pregljevo »O košnji«. Končno bodo nastopili tudi naši Jadranov-ci s tremi pesmimi: »Slovan, na dan« (Aljaž), »Bivali Cehove« (Škroup) ter rusko narodno »Izza ljesa«. Ob zaključku pa bodo odpeli združeni zbori Ipavčeve župe pod vodstvom župnega zborovodje g. Albina Horvata Adamičevo »Zdravico« ter Juvančevo »Slovansko pesem«.
Letošnja letina
Sv. Lenart v Slov. gor., 9. avgusta Naše Slovensko gorice čutijo se zmerom posledice velike vročine, ki je zavladala že prejšnji mesec Rast poljskih pridelkov je silno oslabela. Ni pričakovati izboljšanja, zakaj trajnejšega deževja nI Krompir dozoreva. To pa je v največjo nesrečo onega, ki ga Je pridelal, aa j je droben kakor orehi. Nič ni bolje s fižolom in koruzo, ki sta tudi popolnoma zaostala. Posledica te nesreče pa je doletela tudi travnike. Kmetje krmijo živino s senom in se vprašujejo, kaj bo pozimi.
Drugače pa je s sadjem. Letos je mnogo hrušk in sliv. Sadje pa nima nobene cene. Hruške prodajajo 30 komadov za din, ravno tako sttve. Kmetu je s tem plačana komerj sarnuda aa čas. Grozdje kaze prav
b vsega tega tenko sklepamo, da bo letos maao poljskih pridelkov, pač pa mnogo prjače. Pijača, pa ne prinaša Slovenjego-rKanom veliko sreče, ker jo bodovvsakem primeru pett iz obupa,
Iz Lfutomera
—Parni vafj nm je ramacafo. Pred dnovl
je na mteova pri posestniku Krajncu v Ba-Uncfli razneslo parni valj mlatHnega stroja, last g. Lesnika iz Dobrave. Lokomobila te bOa v pogonu, ko se je začni naenkrat moCati pok ter sta se takoj ustavili Wko-moftAla te mterlkttca. Parnemu valju je para odtrgate, zadnjo steno ter jo vrgia daleč za stroj. Sreča je le, da v času, ko so leteli deid parnega volja po zraku, ni bSlo v btttkd nfleogar. Kurjači pravijo, da je bil ta cM parnega valja preslabo pritrjen, Čudno je pač, da se more taka neare-j»» ki na srečo ni zahtevala nobenih ar-tsv, dogoditi, ker so vat kotu pod strogo kontrolo inspekcije.kotlov pri banski upra si Potreben bi bti veejrajjor «• pred po-
gonom stroja komisijski pregled parnega kotla in valja po kontrolnih organih banske uprave.
— Odklonjena ostavka. Občinski odbor v atrigovi je s večino glasov odklonil ostavko župana g. Kovača Tomislava ter celotne uprave.
— pomanjkanje delovnih močL Pri vseh delih, ki se vrte od pomladi sem, se opaža veliko pomanjkanje delovnih moči. Večja dela v vmogTadth, dela na polju, zlasti žetev in mlačva, so se v tem letu izvršila ob zelo majhnem številu domačega delavstva. Največ pa so si kmetje pomagali med seboj, drug drugemu za a^rveriJoc, ker ni bilo mogoče dobiti delavstva, ki je v velikih množinah odšlo na sezonsko delo v Slavonijo ali v Francijo. Tudi hlapcev, pastirjev in služkinj ni mogoče dobiti. Vse hiti v mesto, vse hoče z lažjim delom večjega zaslužka, nas kmet pa naj gara sam s svojo družino ter preživlja vse stanove s plodovi svojega dela. Tudi v tem pogledu bo treba potegniti mejo begu mladine v mesta m v svet, ker gremo nasproti časom, ko mladina ne bo znala več kmetskih del, ker že ob koncu sole drvi v mesta in v sezonsko delo na vse strani. Mnogo je že primerov, ko sta na posestvu, ki bi moralo Imeti več delavnih ljudi, samo še starčka oče in mati, ki zaradi svoje slabosti in starosti se komaj napol obdelujeta zemljo. To vprašanje nas naj re-sno skrbi, da se ne bomo prfbCžaB. propadu nalaga kmetijstva, Odhod mladine v svet pa nas naj vedno svari, da se mladina s avojim odhodom oddaljuje m odtuju-je svoji rodni grudi In svojemu kmetijstvu.
— Sadna trgov tua. Sadna trgovina Je nekoliko sastala, ker so jabolka salsfnik, beti m rdeči aetrahan ter aerlatnovski posla. Z 10. avgustom se sme trgati pisani kardinal, dočim se druge vrate jabolk se ne smejo trgati. Sistem terrniniranih rokov trganja Jabolk je tedaj letos Ugovkw
nekoliko uravnoveša, steer bi se kot prej-fctia leta jabolka že sedaj trgala m spravljala v skladišča, ki jim pravimo nastopi doba zrelosti sele mnogo pozneje. Cene jabolk so bde od 1.25 do 1.50 din, kar Je pač v razmerju proti 2 JO dm. ki jih dobe sadni trgovci za 1 kg na meji, mnogo premalo.
Iz Slovenskih goric
V zadnjem Času se vrle manjša dela prt regulaciji petaka Pesnice, ki je zaradi suss močno upadal. Potrebno hi bilo, da se poapese ta dela v večjem
Elektrifikacija
Slovenskih goric
Nekaj koristnih misli bi kritičnih opazk k tesna
Maribor, 9. avgusta O elektrifikaciji Slovenskih goric smo ze svoječasno mnogo slišali, pa tudi brali.
Te dni sem poizvedoval po Slovenskih goricah, da bi ugotovil sadove rasnih razgovorov ter pogajanj glede prepotrebne elektrifikacije Slovenskih goric. Opazil sem, da se elektrifikacija od Pesnice dalje kar noče premakniti. Seveda so težave tehničnega značaja. Hiše in domačije so tukaj pač raztresene, niso povezane v strnjeno stavbno celoto. V tem je vzrok dražje počasnejše napeljave, dražje elektrifikacijo, ki napreduje precej hitreje v pokrajinah, kjer so vasi strnjeno naseljene. Ne razumem pa, zakaj ni mogoče izvesti napovedanega elektrifikacijskega načrta vsaj v nekoliko hitrejšem tempu. Bili smo svojca* na raznih sestankih in zborovanjih, pa so nam obljubljali elektrifikacijo Bili smo zadovoljni in smo dolgo čakali. Podoba pa je, da bomo lahko še delj čakali, zlasti prebivalci naše Pesniške doline, ki tvori prehod iz mesta v središče naših Slovenskih goric
Tehtni razlogi pa velevajo, da mislimo na pospešeno izvedbo elektrifikacije Slovenskih goric. V sedanjem položaju imajo
ti vzroki globlji značaj, ki sc ne omejuje le na razloge potrebnega napredka in modernizacija Če se že ne more izvesti elektrifikacija na vsem terenu, potem naj se skuša vsaj realizirati načrt elektrifikacije obcestnih naselbin ter domačij na črti Pesnica—Sv. Marjeta ob Pesnici—Sv. Lenart —Sv. Trojica v Slov. goricah.
Napačno pa je mišljenje, da gre pri tem za izključno komercialno zadevo. Problem elektrifikacije Slovenskih goric je danes tako važna reč. da občutno odtehta komercialne vidike in da sega v okvir nujno aktualnih in obče narodnih interesov ob naši meji. Zaradi tega smo prepričani, da bodo odločilni činitelji računali s temi razlogi in da si bodo prizadevali v nekoliko hitrejšem tempu uresničiti svoječasne obljube in napovedi. Tisti, ki niso prizadeti, svoje obljube navadno radi pozabijo. Drugače pa je s tistimi, ki so prizadeti. Takšnih obljub ne morejo pozabiti
Mariborske in okoliške novice
— Poroke. V zadnjem tednu so ee v Mariboru poročili Ivan čergolj. pekovski do-močnik, Ruska 39, in Terezlia Jakopina,
tov. delavka, Betnavska 74; Jurij 2van, mizarski pomočnik, in Angela Kopri vnik, šivilja, Pobreška 13; Franc Zelemk, zasebni uradnik, in Štefanija černigoj, frizerka, Pobrežje; Albin Kohne. trgovski sluga, in Katarina Kaukler, tkalka, fezno; Pavel Kurtek, slušatelj višje pedagoške šole, in Teja Heric, slušateljica višje pe_ dagoake dole; Franc Lepe j, sodar, in Neža Gričnik-Sever fcasebnica, Plinarniška 1; Leopold Marinsek, krojaški mojster, in Ana Janus, šivilja, iz Dobrenja pri Sv. Kungoti; Štefan Knupleš, zasebni nameščenec. In Alojzija Gabrijel; Josip Rijavec, uradnik Narodne banke, v Beogradu, in Zofija Mozetič. Bilo srečno!
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minarikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu in Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste.
—. Mrtvaški zvon. V Radrvanjski 50 je preminila hišna pocestnica Jožefa Genz-ker, stara 71 let. Žalujočim nase globoko sožalje!
— Naval tujcev na Mariborski teden. Poleg Mariborčanov in okoličanov so po-setili doslej prireditve in razstave Mari. borskega tedna v velikem številu tudi tujci onstran meje. Na podlagi dosedanjega poseta je možno sklepati, da bo obiskalo letošnji Mariborski teden do 100.000 obiskovalcev. Veliko zanimanje je za nocojšnji koncert v mestnem parku, na katerem nastopi okoti 200 mariborskih ter okoliških pevcev, Id bodo peli izbrane narodne ter umetne pesmi. Ob zaključku po jo združeni pevski zbori Ipavčeve zupe pod vodstvom zborovodje g. Albina Horvata. Od 20.30 do 22. pa bo drevi na razstavišču običajni promenadnl koncert. Prav tako jutri v pe, tek, V soboto ob 8. pa bo pricetek teniškega turnirja na igriscib ISSK Maribora, od 16.30 do IS. in od 20.30 do 22. pa bo na razstavišču promeriadnl koncert. Bogat spored letošnjih prireditev Mariborskega tedna se zaključi v nedeljo z veliko propagandno kolesarsko dirko okoli Pohorja, z nadaljevanjem teniškega turnirja za nacionalno prvenstvo dravske banovine, s plavalno tekmo na Dravi, s povorko kolesarjev skozi mesto, z. letalskim dnevom na tezenskem letališču, z medmestno plavalno tekmo Zagreb : Maribor na Mariborskem otoku ter z zaključnim promenadnim koncertom na razstavišču. Napovedane prireditve zbujajo v vseh krogih živahno in veliko zanimanje.
— Osebna vest. Poveljnik orožniškega polka v Ljubljani orožniški polkovnik g. Barle je prispel v Maribor, kjer je inšpi_ clral mariborsko orožniško četo
— Razne novice. Upokojenemu učitelju Francu Bratusu z Meljske ceste 40 so neznanci ukradli mladega psa bernardinca.
— 8 hruške je padel posestnik Franc Veronik, stanujoč na Betnavski cesti 38. Ob. ležala je s poškodovano hrbtenico. Reševalci so ga odpremiH v bolnico — Posestniku Francu Kramplu iz Slemena pri Selnici je izginilo na sejmišču v Plinarniski aHcl dvokolo znamke »Riksi« z evid. št. 2—134233. — Čevljarskemu mojstru Avgustu Guzhi je doslej še neznan zlikovec izmaknil s kolesa aktovko, v kateri je bil fotografski aparat, vreden okoli 500 din.
— Pri vhodu k novi stavbi na Meljski cesti 56 je voz opeke stisnil hlapca Antona Koletnika s tako sik) ob zid, da je Kolet-nfk dobil nevarne poškodbe na glavi in so ga reševalci prepeljali v bolnico. — Na Aleksandrovi cesti je neki kolesar podrl na tla 231etno vini Čarko Josipino Ramo-ževo Iz Krčevine, ki je pri padcu dobila poškodbe po nogah.
— Kradel je kar na debelo. Lesni trgovec Viktor Glazer iz Ruš je že delj časa opažal, da mu izginjajo iz skladišča večje količine tesanega lesa. Zaradi tega so posvečali skladišču večjo pozornost. Zalotili so nekega 271etnega Rudolfa Koražijo iz Spodnjega Rad van j a ki je hotel naložiti na voz tesan les, ki ga je Koraiija. ukradel ss caazerjevega skladišča. Preiskava je dognala, da je Koražija ukradel tesanega lesa za 3 tovorne avtomobile. Prodal ga je nekemu trgovcu v Varaždinu za 3300 din. Koražijo so ruski orožniki aretirali ter ga prepeljali v mariborske sodne zapore.
— 10.000 dm škode imajo Mestna podjetja v Maribora zaradi prometne nezgode, ki se je prepetUa na banov luski cesti pri Selnici. Na nekem ozkem ovinku sta se namreč srečala mestni avtobus ta tovorni avto, ki ga je vosU 22letni šofer Anton Ravnjak, šofer mestnega avtobusa je za. vozil z avtobusom v obcestni jarek, da se
I izogne karambosji, V tam trenotlm pa je
Ravnjak svoj avto, ki je vozil s precejšnjo brzino, nenadoma zavrl, tako da je zadnji del avtomobila treščil v mestni avtobus, ki je tako poškodovan, da ni mogel nadaljevati vožnje.
— Tasta je skoro zaklat Pri Sv. Urbanu je 201etni Ignac Markež navalil z nožem na svojega tasta Konrada Rajka ter mu zasadil nož v trebuh in desno ramo. Rajka so odpremili v bolnico, napadalca pa so orožniki aretirali in prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. V ozadju krvavega dejanja so družinski spori.
— Zaradi suma uboja so aretirali orožniki 23 le t ne ga Franca Zajca, 3Sletnega Ivana Prpiča, 201etnega Nikolo Prpiča, 291etnega Zvonka Dragičeviča ter kletnega Ivana Vrbana. Prepeljali so jih v mariborske sodne zapore. Vsi so namreč osumljeni, da so bili udeleženi pri krvo-prelitju v grajski gostilni na Fah, kjer je padel kot žrtev podivjanosti Jernej Lam. preht. Pri zaslišanju je Franc Zaje priznal, da je zamahnil proti pokojnemu Lampre-htu. Vsi ostali odločno tajijo vsako krivdo. Težko poškodovani Franc Burja, ki se nahaja v marfborski bolnici, pa je v Ivanu Prpaču prepoznal storilca, ki ga je z nožem nevarno zabodel.
— Mladeničem. Razpisan je natečaj za sprejem gojencev v letalsko poooflcirsko šolo v Novem Sadu in podoficirski eska-dron konjiške šole v Zemunu. Vat pogoji za sprejem v šolo so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada Slomškov trg 11, soba št. 4.
— Obrtna nadaljevalna šola opozarja ponovno delodajalce, naj pošljejo svoje vajence in vajenke k vpisu za šolo na mestno poglavarstvo. Vpis bo zaključen dne 20. t. m. in bodo morali nositi zamudniki zakonite posledice.
— Plavalni dvoboj reprezentance Zagreba In Maribora bo v okviru VTU, Mariborskega tedna v nedeljo 13. avgusta s pričetkom ob 16. na Mariborskem otoku. Za Zagreb bodo nastopili znani rekorderji inž. Gazzari, Strmac Itd., dočim bo mariborska ekipa ojačena z nekaterimi odličnimi plavačl ljubljanske Ilirije. Spored bo izredno pester, poleg plavalnih točk bodo tudi ekshibicijski skoki ter medmestna wa-terpolo tekma Zagreb : Maribor. Na nedeljskem plavalnem mitingu bo sodeloval državni prvak v skokih hi tretji najboljši Evropejec v skakanju Branko Ztherl, član ljubljanske Ilirije, ki je tudi prevzel trening skakačev Mariborskega plavalnega kluba. Dopoldne ob 10. pa bo na Dravi plavalna tekma in sicer na 3 km dolgi progi Mariborski otok—Kristjanov© kopališče. Na tej prireditvi Mariborskega plavalnega kluba bodo poleg Mariborčanov tekmovali tudi plavači iz Ljubljane, Celja in Ptuja.
— Stafetnega   teka  skozi mariborske
ulice, ki bi se moral vršiti snoči v okviru vm. Mariborskega tedna, ni bilo. Vzrok: tehnične zapreke.
— Zaslužek za fante. Pri oskrbniku teniškega igrišča ISSK Maribora v Čopovi ulici se sprejemajo fantje v starosti 8 do 14 let, ki bi bili pripravljeni pobirati žoge na teniških igriščih.
— Nevzdržno stanje. V tukajšnji »Delavski politiki« beremo: »Nobeno mesto v Sloveniji še nima tržnice, kakor jih imajo vsa kulturna mesta v Evropi. Pa se tako radi ponašamo s svojo kulturo. Mar naj čaka Maribor, da jo bo LJubljana prej zgradila? V Ljubljani to vprašanje najbrže ni tako pereče. Njihov Vodnikov trg je raven, prostoren, čist, brez prahu, sadjarji imajo na Pogačarjevem trgu lepe, prostorne in pokrite ute, mesarji imajo ob nabrežju lepe čiste stojnice, a v Mariboru so tržne razmere prava kulturna sramota. Te strašne razmere kriče po rerneduri. Sedanje tržno stanje Je nevzdržno!«
— Iz sodne službe. Za sodnega pristava je Imenovan pri tukajšnjem sodišču dr. Maks Lampret.
_ Državno cesto Maribor—Frana bodo
asfaltirali. Stroški se računajo na 12 milijonov din. Zadevna zemljišča bodo deloma razlastili, deloma odkupili.
— Mariborske dfušttieue novice. Naši vrt jadranovci potujejo v nedeljo 20. t. m. v Celje kjer bna jo svoj lemcert. Peli bodo Izbrane narodne ter domoljubne pesmi.
_ Bazlagovo uHeo bodo tlakovali. Mest.
ni delavci preurejajo Razlagovo olco. ki jo bodo po končanih preddehh tlakovan.
— Anonimne svežnje Bs^traajeanom. V zadnjem času so prejeli nekateri posestniki v Radvanju anonimne grožnje, da bodo njihove domačije t kratkem v ognju. V teh anonimnih pismih se tudi napoveduje, da bo v kratkem vse Radvanje pogorelo. Včeraj popoldne so res opaaui požar v nekem svinjaku, ki so ga pa domačim to so-aedje takoj j^Tgsrf1 Kakor znano, je svoj-
ta Raavanjo stota piroman Labajnaelc, ki je ljudem požiga! domačije Is slasti Verjetno ja, da se pojavlja sedaj nov poži-salec, hi noče ustrahovati Radvanjčane z groinjavš, da jim bo požgal domačije in vso vas. Orožniki so pričeli s^oizrvedbami, da ugotovijo, od kod potekajo ta grozeča anontoma pisma. Upamo, da bo anonimni
— Martborsao vreme. Maksimalna temperatura 28.8, minimalna temperatura 16.8 Napoveduje se spremenljivo, oblačno to toplo vreme,
— Is davčne služba. Davčni kontrolor Stanko atabl jo premeščen Iz Preval j v Dravograd. ViSji davčni kontrolor Franc Kosak v Ptuju je bil upokojen.
— Ploha, Včeraj popoldne se je nad Mariborom zastrlo nebo. Vlila se je ploha, vmes je bliskalo in grmelo. Zal pa ni bilo
toliko deZja, da bi si naSi okoliški kmetje oddahnili Kmalu je spet prodrlo sonce skozi oblake, zvečer se je čutila blagodej-nost plohe v rahli obliki nižje temperature.
— »Je odšel v NemMjo«. Tukajšnja »T>e_ lavska politikac poroča v štev. 91 pod gornjim naslovom: »Mariborsko sodišče in tudi druga dostavljajo odvetnikom od dne do dne več sodnih pošiljk s pripombo, da istih niso mogli vročiti, ker ja naslovnik odšel v Nemčijo.«
podlež čim prej v rokah pravice.
— Zastopniki klubov mariborskega okro žja LXP, zbrani na konferenci 9. avgrusta, ugotavljajo, da na podsavezni skupščini 6. avgusta t. 1. v Ljubljani ni !>ilo govora o priključitvi LNP k Hrvatski športni slogi, niti o ustvaritvi hrvatsko-slovenskr ].-ge. Zato tudi njihov deleg-at ni mogel Izraziti take želje. Če so časopisne vesti resnične in se je LNP izrekel za priključek k HSS, potem zahtevajo klubi mariborskega okrožja, da prisostvuje konferenci 12. avgusta 1939 tudi delegat .nariborake-ga okrožja, ki bo poleg drugega sprožil zahtevo, da pride poleg SK Ljubljane tudi en mariborski klub v bodočo slovensko-hrvatsko ligo.
— Domačije gore. V Me tavi pri Sv. Petru je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Martina Kokola. Ogenj je uničil 500 litrov vina, 15.000 kg otave 'n 20 000 kilogramov sena. škoda znaša nad 60.000 dinarjev. — V Cigoncih pri Sv. Bar bani v Slovenskih goricah so zgoreli poljski pridelki posestnika Antona Vovdarja. Skoda znaša nad 30.000 din.
Revija naših krajev
Ljubljana, 10. avgusta
Ena izmed najlepših, kar jih je izSlo v sedmih letih njenega izhajanja, je čisto zanesljivo številka »Jugoslovcnske revije« za julij in avgust, ki je izšla te dni. Posvečena je jugoslovcnskim narodnim nošam iz vseh krajev naše države. Na uvodnem mestu so objavljene res lepe slike slovenskih narodnih noš, slede pa jim slike narodnih noš iz Banja Luke, hrvaškega Lupoglava, slovaške iz Bačkega Petrovca, srbska iz So-ko Banje, bosenska. kakršno nosijo v okolici Banja Luke in Sarajeva, dalje slika hrvaškega kola v pisanih narodnih no^ah, moške južnosrbske nose iz Tetova, ženske južnosrbske prav tako \z Tetova, noše iz Vlasetine pri Bosiljgradu. ene naših najdragocenejših naiodnih noš spet iz Tetova, ki je znano po svojem bogastvu narodnih vezenin in sploh narodne umetnosti, in naposled slika kmečkega dekleta v narodni noši z otoka Zlarina pri Šibeniku.
Nova številka »Jugoslo\enske revije« objavlja članke urednika Vladimira Regallv-ja »Po našem lepem Mariboru in njegovi okolici«, ki je posvećen mariborskim prazničnim dnevom med »Mariborskim tednom«, »Oarodejni škratje pod Slatino Ra denci« in »Zagreb v davno minulih časih in dandanes«, dalje članek prof. Frana Vio-liča »O našem hotelirstvu«, članke redakcije o počasnosti prt gradbi Jadranske ceste, o izpremembah v uredbi o klasifikaciji gostinskih obratov, o pravljičnem kraljestvu kralja Matjaža pod našo Peco, o Njivicah na otoku Krku in o tradiciji zagrebških velesejmov, zanimivo reportažo dr. Ivana Bonača »S kajakom po Savi Bohinjki«, prav tako razgibano reportažo učitelja Milana Ferjana »Ko v Prekmurju žito zori...« in prispevek M. 2ivkovića o našem ponosnem Šibenika.
»Jugoslovenska revija« se je po svoji kar razkošni opremi, res izbranem slikovnem materialu in zanimivih člankih uvrstila med vsemi našimi revijami na prvo mesto in zasluži največjo pozornost naše javnosti. Tiska jo Narodna tiskarna v Ljubljani, urejuje pa novinar Vladimir Regallv. ki je iz najprej skromne revije ustvaril našo vodilno, da z njo lahko tekmujemo z vsemi podobnimi revijami inozemstva. Uredništvo in oprava sta v Ljubljani, Knafije-va ulica 5, letna naročnina pa je 100 din.
Na »Jugoslovensko revijo* opozarjamo poSwL 1 "•- ^ -L.^ske podjetnike, saj bi ne smelo biti v naših krajih nobenega gostinskega obrata brez nje I
&$pod bita
Včasi je treba vzeti metlo in pomesti vsaj najbolj vidne smeti. Iz potrpežljivega uredniškega kola smo jih vzeli nekaj za zamašilo v pasjih dneh. Hvala dopisnikom, oni jih imajo na vesti, razen zadnje, naj de bele j se.
Alkoholno razpoloženje... Domnevalo, da je morala zanetiti nesrečo... Vse kulture so močno par jena ... Ob priliki sena bo preveč vlage... Toplotno stanje je prešlo v pasje dni... Prijatelji vode ms hlade proti močni vročini... Zaradi pojave straž nika... Z iglo se je pičila... Za vožnjo Z železnico je zaprošena polovična vožnja — Izborno sem se najedel z delikate-saml in konzervami tvrdke ...
Ti-le dve zadnji sta posebno dobri. Za vožnjo z železnico je torej zaproiena polovična vožnja. Če se namerava prosilec peljati iz Ljubljana na Jesenice in če mu bo minister milosten, se bo lahko peljal približno do Podnarta, kjer bo konec njegove polovična vožnje... Srni kmet se naje krompirja in močnika z žlico ali tudi z roko, ker krompirja v oblicah m žlico ne more jesti. Inteligent pa ina juti tudi z delikatesami in konzervami. Ta umetnost je pridržana pač samo inteligentu, kmet v nji ni podkovan. In prav je, da ni, aa vsaj osmešiti na more. To pristno Inteligenčno jedilno orodja — namreč delikatesa in konzerva — naj bi pa čim prej izginilo vsaj s filmskega platna, ket sicer ugledni ljubljanski tvrdki ni v čast.