St. 95.                                                V Gorici, v soboto dne 30. avgusta 1902.
lSh»j* trikrat na ttdea * i«atih ladaajlh, in sicer: vsak torek, eetrtek Is »•»•**, ijntranje tedanje opoldne, večerne Iidanje p« ob 3. ari popoldne, in stane t aredniSkirai izrednimi prilogami ter 3 .Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti pre-jemana   ali v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto....... 13 K 20 h, aH gld. 6-6«'
pol leta........6 , 60 .   „    ,   3a«
četrt leta.......3 , 40 .   ,    ,    1-70
Posamične Številke stanejo tO vin. Od 23. julija 1901 "do preklica izhaja  ob  sredah in sobotah ob 11   uri dopoludne.
Naročnino sprejema npravniStro v Gosposki uUoi Ur. II t Gorici v tGoriSki Tiskarni* A. Gabtšcek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zveder; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na nareella kres dopeiUne naročnin« *e se oilramo.
Oglasi i* poslanic* s« racunijo po petit-vretah, o# tfckano 1-krat 8 kr., «-krat 7 kr., 3-krs< 6 tfc Vsaka vrst*. Večkrat po pogodbi. — Večje firke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. —
Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-                                                                            „
vrnoat.                                                                                                                                                 »Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr. K. Lavrii.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                                    ~»»X««*~                                   »Gor. Tiskarnac A.
Tečaj XXXII.
Lredaiftr«
so nahaja t Gosposki ulici St 7 T Gorici t I. nadstr. Z urednikom je mogoCe govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od i. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. DpravniJtvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
Naročnino In oglase Je plačati lae« Garlea, Dopisi naj te poSlljajo le uredništva.
Naročnina, reklai spadajo  v  delokrog npravnlštva.
i droge reči, katere ne a, naj se rajajo le
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od c8o5e» vsak petek in stane vse leto 3 K tO h ali gld. 1-60.
«8cca» in <Frimoreo» se prodajata t Gorici t to* bakarni Sohwarz v Šolski ulioi in Jellersitz 'v Nunski ulioi; — v Trsta v tobakarni LavtenSiS na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Ponte delia Fabbra.
GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Funta na namestiti
v Trstu.
u.
Grof Geeis torej pojde. Želeli smo mu U zadnjic srečno pot j zato se obračamo lu od njega proč proli — novemu namestniku. Ni sicer le izvršeno imenovanje, ali skoro toliko kot gotovo je, d« pride v Trat na-raestnikotat žt večkrat imenovani dvorni svetnik 8taoMHi. O njem gre glas, da je že slutil v Trttu na namestnistvu, da 2na hrvatski ter da je/ Lah iz Dalmacije.
Najboljše merilo, kako je nam smatrali g, dvornega svetnika Simonollija, ako zasede narneslnikoVo mesto v Trstu, so laiki listi, Kadar se govori o kaki važni osebni premerom* ter se označajo za nasledstvo razne Osebe, takrat laiki listi poiščejo vse pege na njih. — Cuje se to in ono, in ako ž? ni kaj posebnega, se včasih tudi kaj podtakne, — toda o Simonelliju govorijo z vsem spoštovanjem, nobene pegice i© niso našli »a njem. To govori za danes dosti. — Pa kako tudi t Simonelli jim je poznal kot Lah kozi in skozi, in da je Lih, tak, kukorinega hočejo, za to je menda dovolj jamstva tudi v dejstvu, da je sin one »laike* dežele, katera največ »trpi", po večnem javkanju v biki javnosti, pred Slovani. Simonelli je Lah iz Dalmacije; torej umevno, da je dosti laškega duha v njem.
V nobeni južni pokrajini se pač ne goji-laSčina tako neopravičeno kakor v Dalmaciji, v deželi, v kateri je le nekaj malega Lahov, tako da te proti slovanskemu prebivalstvu kar pogubo. Ker se pa iaStvo v tej deželi Vrotezira na celi črti. je umevno, da upliva to na Lahe tako, da gledajo na Slovane kot n;i ir.ferijorno pleme ter se smatrajo tako vzvišenimi nad njimi, da gineva iz njih src vsako dubro čutstvo do Slovanov, zlasti, ker ;<• osrednja vlada se vedno teh nazorov, da so mora lašlvo v Dalmaciji podpirati vseskozi, Siovjnslvo pa, kjer ie mogoče, tlačiti. Kdor Cita dalmatinske liste, se mora čudom čuditi, kako sistematično dela vlada v takem smislu, s katerim d-Jom pa so tudi umetno go;i narodno sovraštvo med Hrvati, Lahi in Srbi. A", povsodi se izvrstno ponaša že staro ,.- 4>:   Divtrle   et   impera!   In   trga se d rti
nala avstrijska vlada vedno trdneje, dasi bi jo bile morale razne izkušnje že zdavnaj prepričati, da je tako početje v kvar deželam, narodom in državi..,.
Simonelli je torej laiki sin Dalmacije, j Ali ni le naravno, da s« je tudi on, po tem, I kar smo povedali, navzel onega duha, ki veje po Dalmaciji, duha, ki je, kakor se da posneti iz gorenjih izvajanj, prava avstrijska specijaliteta?! Ali je on morda izjema ?1 — Kdo je tisti, ki misli, da pusti tega duha na Dunaju, ko je pa ves vladni sistem v Pri-morju provet s takim duhom in ko ga Lahi tudi zahtevajo?! Kaj je res kdo med nami, ki bi mislil, da se z osebno premembo na namestnistvu v Trstu premeni tudi sistem ? I Menda ga ni,...
Pri tem se spominjamo zopet Dalmacije. Za to deželo s tako pretežnim slovanskim prebivalstvom vlada ni hotela dobiti domačega moža, Slovana, katerega bi bila postavila njej na čelo. Laha vendar nt mogla postaviti, ker to bi bila preočitna demonstracija proti Slovanom, ali zalo pa je izbrala trdega Nemca, s katerim so zadovoljni Lahi, kateri pa je napravil doslej, kakor jasno govorijo dalmatinski listi, na slovansko prebivalstvo najslabše utise. Zato pa so mu tudi brali levite v deželnem zboru, da so mu Se sedaj uiesa polna. Ako vlada tako postopa z Dalmacijo, je le naravno, po njeni Šegi in navadi, da bo postopala pri novem imenovanju namestnika z našimi deželami tako, da mi ne bomo mogli biti zadovoljni, pač pa Lahi.
Iz tega izvira pa tudi, da ostane odslej tudi v naši deželi vse pri starem. Vlada ni tako nespametna, da bi delata morda proti klerikalizmu v naši deželi, kaj še, saj jej vendar klerikalizem najbolje služi, in kakor se je pokazalo, se da po tej poti Slovence na Goriškem držati najvspešneje v šahu, in po tej^poti se vzdržuje najlepše laški primat. Dr. Gregorčič et compagnia bella so ljudje, kakoržnih primorska vlada v tako svrho ne najde tako kmalu. —
Grof Gcfiss torej pojde, pride pa drugi, al; ?.e Simonelli ali kdo drugi. Ali naj že pride kdorkoli, sodili ga bomo seveda po dejanjih, gorenja izvajanja pa smo napisali pod vplivom občutkov, kateri se nam porajajo iz položsja, kakorSen je sedaj v naših  deželah,  in  po  merodajnih   glasovih,
katere je čuti o predstoječi preraembi na tržaškem namestnistvu v tako obilem številu. " Grof Gočss gre.,.. Cim bolj se ga spominjamo, Um bolj nam prihaja na misel znani nemški rek: Es kommt sdten was Besseres nach.
Dopisi.
Iz Doruberga, dne 27. avg. 1903. — (Odgovor dopisniku iz Dornberga v .Primorskem .listu" štev. 34. z dne 21. avg. t, 1.) — Ni skoraj vredno na take infamne in laž-njivc zmišljotine odgovarjati dopisniku, a resnici na ljubo je vendar potrebno, tudi zato da čitatelji istega lista bodo v prihodnje vedeli kake lažnjive dopise sprejema in objavlja njih katoliški list, ako so Se do dandanes listu sploh kaj verjeli. V obče pa slišimo glas čestokrat v Dornbergu, da nekateri, kojim je list brezplačno vsiljen, ga le malo-kraj čilajo ampak pometajo z njim Ze iz kantona v kanton, saj tak list, ki sprejema ne samo grde lazi ampak tudi sramotna obrekovanja proti svojemu bližnjemu, se no more več imenovati katoliški list, ampak vse kaj drugega, kajti napredovati v slabem ni lepo, ampak hudobno,
In ti, podlo človeče, ki si skrpucalo škodoželjni dopis proti našemu predsedniku bralnega društva g, Budinu, ako imaš še kaj možgan in ako ti ni Se popolnoma vest oglasila, skrij se z% gnojišče in ne hodi več na dan s takimi lažmi in sramotnim obrekovanjem !
če si še kristjanom podoben, dasiravno si kot drugi hinavci pobeljen grob, zdrži se zanaprej bolj dostojno, moralno in opusti vse, kar je nečloveškega, ne bodi podoben neumni živini, biku, kateri naprej, tudi v zid rije, samo da si tako duši svojo trmasto glavo. Ne nosi posebno meseca avgusta ob času vročine masla na glavi, da se ti prehitro ne raztopi.
Ce pa misliš, da v .Primorski list* se ne sprejemajo lake oslarije, po katerih tvoj šibki — da najbrž že skaženi talent hrepeni, se jako varaš, kajti imenovani list sprejema dandanes tudi najostudnejše reči v svoje predale z namenom, da napredne možake blati, da jih če Ie mogoče spravi ob dobro ime itd. Res vse drugače je bilo pred leti.   .Primorski  list*  je  bil  svoječasno  za
družine posebno na kmetih vsaj malo priporočljiv, a danes pa ne zasluži več .katoliški list* imenovan biti. Saj imamo dokazov na razpolago dovolj.
Za danes vzemimo Ie omenjeno številko, kjer govorijo o našem predsedniku, g, Budinu.
Sram Vas bodi, podle duše, Naš predsednik g. Budin je v deželi zadostno čislan mož, vsakemu ako le zamore rad pomaga po svoji moči, in ima srce, ki mu za narod bije, ter skrbi za razširjenje potrebne omike med ljudstvom s tem, da v take namene porabi vsako priliko. Govori pa vselej tudi z uda-nostjo v voljo Božjo, kjerkoli si bodi in tudi na odru. Hinavci! Pokažite ae na dan in recite, ali se je Budin kje nedostojno obnašal, ali se brezversko vedel ali sramotno škandale vganjal ?
Sedaj ga primerjate kukavici možaka, kateri je že toliko in toliko dornbsrlkim občinarjem koristil in ie koristi, kjerkoli čuti potrebo. Le spomnite ie na čas njegovega tajništva. Koliko se je noč in din trudil, da je uredil zanemarjeni posel tajništva, Kaltroni I Ali se tako plačuje Budinovo delovanje v občini, ko se mu očita, da je šel valit k Za-lošč v Dornberg? Fej, fej, tram Val bodi nehvaležni, da pa prav zares zavrženi otroci Eve! —
AH je to ljubezen do bližnjega? Gotovo da ne. Naša vera nas vse drugače uči in mi želimo napredovati le v dobrem, kar je prav. Vi pa narobe, ker si mislite, da Vam je vse odpustljivo, samo zato, ker se tolažite z upanjem, da so že Vaša nebesa; si predstavljate, da ste ober-katoliki, ker držite za politikujočo duhovščino. Kako pa držite in spolnujete zapovedi, je pa zopet drugo vprašanje. Če nastane v občini kak prepir, nastane gotovo vsled surovih, neomikanih klerikalcev, če se naredi kaka škoda kakor n. pr. na dan napredne veselice g. S. A., se je naredila le od klerikalcev, ker oni podpirani od višjih klerikalcev so se ^nalašč* odstranili v sveto .Drago*, da so tam jedli, pili in plesali, g. S. pa ne misleč na to, da nasprotnik! mu bodo celo goste iz krčme odpravljali, si ;*e preskrbel obilo jedi za postrežbo,' katere pa so se mu vsled nalašč napravljene druge veselice v Dragi spridile in je zato trpel Škodo na evojem imetju.
Križarji«       !
Zgodovinski roman v štirih delih.
Polj-kl !»pln*l II. Sleukltwlei        Po«l. Podrarski.
Takrat je kneginja vzola dete k sel>i in od tega Tasa jo ima kakor za svojo. Njen oče zahaja pogostoma na na*i dvor ter kaj rad vidi, da mu je dete zdravo :i da uživa knoginjo milost. Samo kolikokrat jo poseda, tolikokrat so mu zalijejo oči s solzami, ko se ^ominja svr.je rajnke žene, na w pa se vrne, da si r~?isi svojo nevoljo nad Nemci. On je ljubil svojo h hm tako, kakor se nihče ni ljubil žene v vsej Ma-zoviji — in dokaj Nemcev je že pobil radi nje.«
Zbisku so se zalesketale oči in ob enem so se mu žile napele na čelu.
»Torej so njeno mater ubili Nemci ?« vpraša.
*So in niso. Sama je umrla od strahu. Bilo je to pred petimi leti, bil je mir in nihče ni mislil na vojno, vsakdo je šel varno, kamor je hotel. Knez je Sel v Zlatorijo, da si dft ondi postaviti neki stolp; potoval je brez vojakov, samo z dvorniki, kakor je navadno hodil v miru. Med tem so pridrvili iznenadoma brez vzroka izdajski Nemei, brez napovedi vojne. Kneza samega so zvezali, ne zmeneč se za kazen božjo, niti za to, da so jih njegovi  predniki obsuli z
mnogimi dobrotami, ter pobili njegovo ljudi. Dolgo je I prebil knez pri njih v sužnosti in še le potem, ko jim je kralj Ladislav zagrozil z vojno, so ga prestrašeni] izpustili, toda pri tem napadu je Danušina mati od strahu umrla.«
»A vi, gospod, ste bili pri tem navzoč. Kako se imenujete, ker pozabil sem ?c
»Imenujem se Nikolaj iz Dolgega lesa, moj priimek pa je Obuh. Bil sem pri napadu navzoč. Videl sem, kako je Danušino mater neki Nemec s pavovim perjem na čeladi hotel dvigniti na sedlo in kako je umrla pred njegovimi očmi. Bil sem takrat od hale-parte ranjen, katero znamenje še sedaj nosim.«
Po teh besedah pokaže navzočim globoko brazgotino na lobanji, ki je segala od temena do obrvij
Nastalo je za trenutek molčanje. Zbišck je znovič ogledoval Danušo, potem pa je vprašal:
»Rekii st% gospod, da ona še nima viteza?«
Toda ni pričakal odgovora, kajti v tem hipu je petje utihnilo. Jeden izmed godcev, debel in težak človek, je urno vstal, radi česar se je klop nagnila na jeclno stran. Danušase je prestrašila in razprostrla roke, toda predno je vtegnila odskočiti ali pasti, priskoči k njej Žbišek ter jo vjame v naročje.
Kneginja, ki je v prvem hipu prestrašena zakričala, se je veselo nasmejala ter zaklicala:
»To je DanuŠin vitez. Bodi -zdrav, vitez, in daj nam našo drago pevko!«
»Drzno jo je vjel!« so oglase" glasovi med dvorniki.
Zbišek pa je Šel h kneginji, pritiskajoč si k prsin Danušo, katera, objemši ga z jedno roko okrog vratu, je dvignila z drugo kvišku svojo pljunko, boječa se, da je ne bi poškodovala. Lice ji je bilo veselo in smehljajoče, akoprav nekoliko prestrašeno.
Mladenič, prišedši h kneginji, je postavil pred njo Danušo, sam pa je pokleknil, dvignil glavo ter rekel z redko smelostjo v njegovih mladih letih:
»Nu, pa bodi po vašem, milostljiva gospa! čas je že, da bi imela tudi ta zala deklica svojega viteza; čas pa je tudi zl-me, da imam vladarico, katere lepoti in kreposti se Hočem uklanjatt, za to pa tu z vašim dovoljenjem obljubujem, da ji hočem ostati v vsakih okoliščinah zvest do\mrti.«
Na kne^in7ni«»-Jjbu se pojavi začudenje, toda ne radi ZbiŠkovih besed, marveč radi tega, ker se je vse to zgodilo tako urno. Običaj vitežkih obljub sicer ni bil poljski, toda v Mazoviji, ležeči ob nemški meji, kjer so pogostoma videli viteze iz daljnih krajev, je bil bolj znan, nego po drugih krajih, pa So ga tudi pogostoma posnemali. Kneginja je cula o njem že poprej na dvoru svojega velikega očeta, kjer so vse zapadne običaje smatrali za nekak zakon in za vzor vseh vitežkih bojevnikov; radi tega tudi v H ZbiškoVi želji ni videla nič takega, kar bi moglo Žaliti  njo ali
Gt %lf Ut% v Drag* raja in pleše v skrivnih ~ prostorih nalašč ravno na dan napredne veselice, ki je bila javna, na škodo blfcajega, to ni pohujšljivo, saj po vaši pameti Vam je vse prav, le nedolžni nastop dečkov pri javni veselici na odrn pod nadzorstvom starišev je Vam pohujšljiv! To je pač že SkandoloznO do skrajne meje.
Pa ne samo, da škodijo bližnjega, ampak klerikalci imajo še druge dobre krščanske lastnosti. Tako m pr. je neki g. starešina potem, ko se je nabasal makaronov in se močno napil dne 18. avgusta na stroške obč. blagajnice, še prišel žalil na časti uzor-nega uradnika, bivajočegav Dornbergu, zato ker'je naprednega mišljenja Možak pa bo menda se moral pred sodiščem zarad sra-motenja zagovarjati in svojo bahasto obnašanje prav gotovo drago plačati.
Dragi bralec, če hočeš vide« pravi eksemplar pijanca, videl ga boš v osebi klerikalca, če gledaš za človekom, ki že od daleč smrdi po špiritu in petijotu, spoznaš hitro, da je zagrizen klerikalec, če želiš pozvedeti, kedo je bil tisti, kateri si je toliko prizadeval, da bi g. Budina pri računa od zidanja zvonika v Z. za več stotakov kron škodoval, zvedel boš hitro, da tisti je visokoučeni svo-jeglavni klerikalec Dalje če bi rad vedel, kdo dela največ zdražbarije in sovraštva v občini, povedano Ti bodi, da L vrste patentirani klerikalci, in sicer dediči tistih mož, kateri so nekdaj svoje zapisane dolgove iz obč. računov trgali, z namenom, da bodo tako njih dolgovi za vselej izbrisani. Če bi rad kdo vedel, kdo je bil tisti, kateri je na praznik sv. Petra in Pavla v vinogradu trte žveplal ali fue, fuc, fucal, povemo Vam, da ni bil nič drugega kot skledolizni klerikalec.
če še, dragi čitatclj, nadalje želiš zvedeti, kdo je bil Usti možak, kateri se je med službo Božjo na Veliko soboto z nekim Za-loščanom pri procesiji spri tako, da v pijanosti mu je osmodil skoraj brado z lučjo zato, kar se je kot nepoklican Zaloščan procesije vdetežil, povemo Ti, da dotični je le neki zagrizen klerikalec Prizadeti dandanašnji starešina g* je zato tožil in se je obravnavalo pri c. kr. okrož. sodišču. Kako sta se potem pa poravnala, bodeta le ona dva najbolje vedela.
Kje dotični skledoliznik biva, precej za-popadsš, da gotovo ne daleč od cerkve Dorn-berške, ker ravno on je neko nedeljo med sv. mašo gnoj kidal in tako osmradil pred cerkvijo se nahajoče vdeležence sv. maše. In ta. mož Ti je pravi uzor klerikalca, naj že bo, a mi vsekakor obžalujemo čč. duhovščino, da ima take ppsvetnjake za svoje pristaše, kajti pride dan kesanja, saj ravno ista družina je živela v sovraštvu s prejšnjimi gg. duhovniki, in mogoče da pride zopet čas, da se bodo tudi z Vami, preč. g. župnik, prepirali tembolj, ker se v isti hiši nahaja možak lepe in močne postave in pa prebrisane glave z eno besedo pravi »deputato friulano", kateremu ni ga para v občini, kar se tiče znanosti v neodkritosrčnem vedenju.
Nočemo pa s tem predbacivati, da so kakor povedano vsi klerikalci enake vrste ampak zadostuje kakih 10 ali več ne-bodijihtreba in nemaničev, da napravljajo gorje tudi spoštovanim mrakom, ki so na krmilu občine, saj edna garjeva ovca omaže
vso čedo. Pravijo, da na Kranjskem Dr. Susteršič gnoji napredni stranki, da bolj vrsto rasle, a pri nas je narobe, ker tukaj so možje taki gnoj, iz katerega & se v kratkem ne očisti, utegne počasi postati prava kuga.
Upajmo pa, da se časi zboljšajo in škodljivi gnoj z občine odpravi, saj ena železnica bode kmali dodelana, ki naj bi Vas vse, zdražbarje in kovače nesramnih in obre-kovalnih dopisov odpeljala iz občine magari v Črno morje. Sa je čas, poboljšajte se, v prvi vrsti Vi nasprotniki, ki hočete samovoljno v občini nadvladje imeti, ko Vam no pristoja, ker niste za to, kakor ni čifi za barko, saj ne znate drugega nego v svojo skledo pljuvati in iz nje jesti. Učiti se imate še dosti od m bodisi v verskih ali posvetnih zadevah in segnite si z roko na srce ter svoje kosmato vest poprsšajte, kaj smo mi govorili ali razglašali o vaših dveh klerikalnih veselicah. Nič prav nič ne. Ali smo mogoče kaj očitali ali hvalili sprejem društva »Danica", če je sape zmanjkalo, in če je bil klobuk pozabljen ; to ni nobena čuda, ke je dež curkom bil.
Ali smo torej o vsem neprijetnem molčali, pač pa obžalovali deficit, kojega so Vam prouzročile veselice. Kako pa danes Vi naše obžalovanje plačujete? Z lažmi, z obrekovanjem, lumpaci, ker Vam je žal in Vas peče, ker se nam je veselica dobro sponesla. Vi hočete ob dobro ime pripraviti gospodične, katere so narodne in vzgledne, pravite svetu, da niso za kmeta ne za gospoda. Pfuj I Mar je Kristus tako ljubezen do bližnjega učil? Gotovo ne. Gospodične so omikane in deloma že izšolane, so torej za gospoda pa tudi za kmeta, saj so še mlade in imajo čas preseliti se v težavnejSe življenje. Da pa nimajo pod palcem, hočeš reči nimajo dote, kar pa ni res. imajo, dote, pa tudi še kaj drugega o čemer ti revče mogoče niti slišalo nisi in to je: »Prebrisana glava in pridne roke, so boljši darovi kot zlate gore/ Ste slišali, brez-vestneži? Skrajni čas je torej, da vendar enkrat svojo neumnost spoznate, ia se skri-jete za gnoj in da se z gnojnico perete toliko časa, dokler spregledate, da tako ne jadrate po pravi ampak po slabi poti, katera Vas vtegne že prihodnje leto na želez, spremljati z namenom, da Vas odpravi v druge kraje med divjake, ker s takim ponašanjem niste vredni bivanja v taki vinorodni in v vsakem obziru napredni dornberški občini.
Ja, še nekaj, v !L'u imenujete Budina kot lažnika, da ni res, da je z g. Š. nadz. govoril in ga dovoljenje za nastop dečkov pri veselici prosil. Se ve, da ni res, saj Budin tudi tega trdil ni, da je z g. nadzornikom govoril, ko pa tudi ne bi bilo mogoče, ako bi bil hotel, ker dotični gosp. je bil istega dne v Ajd., pač pa domu grede sta se srečala, a umestno ni bilo gospoda ustavljati na potu in Budin je na-se vso odgovornost prevzel, kar je kot toliko izkušen že vedel, da zaradi nastopa »mladih vojakov* skoraj ni mogoče imeti kake sitnosti, ker veselica je bila povsem nepohujšljiva za mladino.
Še Vam ni zadosti, da zares potrebno je že, da Vi spoštovani možaki, ki se nahajate kot prvaki v družbi naše duhovščine vred poskrbite, da bo enkrat konec zasrarnovanja v Dornbergu od strani par kopic ničvred-
nežev po časopisih, kajti drugače bomr pa mi pričeli, ako ne nehajo take reči in pri-godbe objavljati, da bo danes še svetla občina v očeh drugega inteligentnega ljudstva kar ščrnavala.
In kaj še to budalosto človeče a svojim dopisom svetu razglaša, da smo zadolženi do zadnjega korca na strehi. Sram te bodi s tako objavo, ? mi danes na to ne odgovarjamo, ampak prihodnjič kaj več hujšega, ako bomo čitili bodisi v aPr. I,.* ali v »Gorici* še kaj žaljivega. Za danes naj bo to dopisniku ozir. nasprotnikom v stvarno ravnanje, kajti ako koga še kaj srbi, n\i bomo že pomagali brez domačega zdravnika.
Dornberški naprednjaki.
Blheniuerg, 27. avgusta 1602. — V nečednih trobiicih »Gorici* in »Prim. Listu* je Že parkrat citati o rihemberskih obč. volitvah. Ti ljudje niti sami s seboj ne morejo imeti usmiljenja ; sami hočejo, naj se razgrne njih umazano perilo po plotih in ograjah na videz vsemu občinstvu.
Človek ne ve, kako bi se lotil g-urja-v«:mu dopisunu omenjenih listov odgovarjati', ki hoče kakor vsi »kavei* sploh vtajiti resnico, to hferko božjo, in svojo pobožno podlost poveličoti!
Najprej kroca nekaj o »sijajni* zmagi stranke mej st boj nega mira tn rcda(!)
Napredna stranka je zmagala rea sijajno že trikrat zaporedoma, in sicer pri državnih, deželnih in zadnje pri prvotnih obč. volitvah. Kako to? Pri državnih in deželnih nimajo pravice tujci voliti, in ves napor, veliki napor Pavličev v občini ni nič pomagal. Pri zadnjih obč. volitvah tudi ni bilo tujcev, ker jih Pavlica ni najel, misleč, da se po milosti naprtdnih dokopa v odbor in potem morda po kaki zvijači celo de županskega stolea. To je spodletelo, a pustil si je zato nekaj vzrokov za rekurz. (To ni sicer častno in pošteno, da človek tako rekoč sam proti sebi rekurira, a Pavlici vse prav pride!) Volitve so bile vzdignene. Odprl je sedaj »osmico*, (katero je pa po volitvah koj zaprl), začel z brezobrestnimi posojili, z drugimi prošnjami in vsemi mogočimi in nemogočimi izmi/vo-tinami  med  ljudstvo rili.
Svojim upnikom in podrepnikorn nasul je denarja, tako da se je ne samo na njegovi »osmici", ampak skoro po vseh krčmah po občini pilo in žrlo zastonj! S lom je pridobil doma sicer nekaj žalostnih oksem-plarov, toda na zmago še zdaleka ni bilo upati. Obupati pa bojevnik božji ne sme ! V roke vzame potno palico, v žep drobiž in bajdi s svojimi zvestimi križem sveta na vso štiri vetrove. Po tujih krajih in deželah je ljud pobožnejši in bolj doindjiv! Na vroCe in gorke prošnje, poškropljene z vinom črnim in belim ter podkrepljene z mesom in kruhom pa s tobakom dobro »zažmahtane*, zasmilili smo se dobrim našim sosedom v srce in odločili so se, da morajo nas nesrečne liberalce obvarovati, da nas še hudič ne po-brusta prenaglo. Božji namestniki v Dornbergu, Štanjelu, Šmarjah, baje tudi v Kamnjah, in neki kutar iz Sv. Križa pa so se poganjili okoli kakor sna uhata svetopisemska žival maja meseca! Tudi naš kaplan je "Hilce in agente napajal in s svojim čmrijevu-zuječim glasom agitiral. Končno, ko so bili tečaji namazani, odprle  so  se  zatvornice in vsulo
se je tujcev vse  črno v Rihemberg — 9za božjo čast, ljubi mir in redi,...*
Napredna stranka ni hotela pri volitvah denarja trositi, malenkostno število tujih naprednih volilcev iz Dornberga in Branice so prišli takorekoč dobro voljno v protitežje svojim sodomačinora, volečim na staro stran. Držali smo se načela, naj vzame hudič stran-karstvo, ako bi imelo izvirati le Iz pitja in žretja! Veste pa, Pavlica in veste vsi domačini, da bi bila napredna stranka sigurno zmagala, ko bi bila izmed mnogoštevilnih tujih občin vsaj Skrbina z nami volila; toda tujici, zlasti Kraševci, so hoteli in to menda po božjem razsvitljenju, da imamo sedaj takozvano »kraško štarešinšfvo*, ki je TOJice vredno in kateremu se skoro brez izjeme čeden človek približati ne more. Niti sami uglednejši klerikalci se med to bando ni3C pustili voliti! Tako, vidite, Pavlica, je zim« gala »stranka, miru in reda !• Ni škoda onih stotakov, ki )& je bilo treba šteti za Uke »može? I*
V drugem razredu je volilo 45 naših mož, a so biti zun#j #» nekateri, ki bi bili volili, a so opusiiii, ker »o vedeli, da brez vspeha. Mnogi tudi vsled gostih volil, bojev utrujeni in radi dela niso hoteli na volišče, a vali pristali z ogromnim številom tujcev, ki so vedeli, da jih čaka dobra gostija, so prišli vsi. Tudi ste vedel vsa pooblastila, menda celo onih iz grobov, dobili. Trud in delo se Vam bo pač v letih plačilo ; že veste, kako: račune bomo mi, občina, neprostovoljno poravnali,...
Za prvi razred so res nismo več brigali, ker za zmago samo v emm razredu nam nt. Pravili ste pa Vi in vrabci na strehi so cvrčali, da voltS za Vas tudi častni člani; oba Gregorčiča, in je drugi, prihitela je pobožni stranki nt pomoč v tem razredu tudi ljuba seslrica dornberška občina, ta-mošnji Mrevlje s svojim veličanstvom in drugi izven občine živeči pobožujaki itd. Ne trdimo, da so ravno tudi trga razreda vo-liici dobili za pijačo — ni jim treba — a verovali so Pavlici, da on odpravi vse davke in doklade, poskrbi za dober »Inll«, za po-vzdigo sv. vere itd. itd., kar si kdo želi! — O namenih in načrtih nasprotne napredne stranke, ki w agitacije izven občine ni udeležila, seveda je malko drugače govoril!
Vsak ve in tudi Pavlica ve, da napredna stranka ni niti stotine tega agitirala, kakor nasprotna, ki je zraven tega s-» obilo stotakov potrosila. Vsakdo, ki razmere pozna, ve in tudi Pavlica ve predobro, da v domači občini sami, t, j. z domačimi volilci bi poleg vse agitacije in podkupovanja tudi ne zmagal; brez agitacije in denarja pa celo nič glasov ne dobil. To se je v minolem času 'pri več volitvah lepo dokazalo. Zdaj pa naj pove ta »kraški župan", koliko j« vredna sedanja njegova zmaga! .Pamet, pamet in poštenje, gospod dopisan in cčka župan, če hočete, da ne zgubite 8c zadnjo trohico vgleda, ki se ga sploh 5e more imeti do kakega človeka !¦
Napredna stranka je kakor rečeno večkrat zapored zmagala, a nikdar streljala in kravalov uganjala, a sedaj izvoljene nekoje »starešeme* so si zares zakurile kres same...
Ako želite še kaj črkati po .Gorici* in drugod, vam 5c kaj lepega povemo. (Dalje v prilog!.)
Danušo. Da, še vesela je bila, da je jela njena pri-j ljubljena  dvornica obračati na-se oči in srca vitezov.:
Veselega lica se je obrnila k deklici:
»Danuška, Danuška 1 ali hočeš imeti svojega viteza?«
Danuška z razpuščenimi lasmi in v svojih rudečih čreveljcah poskoči trikrat kvišku, a potem, prijemšij kneginjo okrog vratu, jamo klicati s tako radostjo, kakor bi ji bila obljubljena nekaka igrača, s katero se morejo zabavati samo odrastli ljudje.                        I
»Hočem! Hočem! Hočem!...«
Kneginji pridrve vsled smeha solze v oči in ž njo vred so se smejali vsi dvorniki; končno pa se kneginja oprosti Danušinih rok ter reče Zbišku:
»Nu, obljubi!  Obljubi!  A kaj ji hočeš priseči?« .   »Zbišek, ki je ohranil sredi smeha svojo resnobo, reče odločno, ne dvignivši se s tal:
, »Obljubujem, da dospevši v Krakov, obesim v krčmi na steno svoj ščit in na njem pismo, ki mi ga napiše učen klerik: da je gospodičina Danuta Juran-dova najzalša in najkrepostnejša izmed vseh gospo-dičen, Jkar se jih nahaja v vseh kraljestvih. A kdo bo nasprotoval temu, kar pravim, s tei« se hočem boriti dotlej, dokler ieden od naju ne pogine, k vočjemu, ako poprej ne padem v sužnost.«
, »Prav! Že vidim, da poznaš vitežke običaje. Ali kaj pa dalje?«
»Dalje pa, ker sem izvedel od gospoda Nikolaju! iz Dolgega lesa, da je mati gospodičine Jurandove vsled i napada jednega Nemca s pavovim perjem na čeladi izpustila svojo dušo, ebljubujera, da hočem odtrgati] vsaj tri take kitice z nemških čelad in položiti svoji I vladarici pred noge.*
Kneginja naredi resen obraz ter vpraša:               j
»Ali ne obljubuješ tega zgolj za šalo?«
Zbišek ji odvrne:
»Tako mi pomagaj Bog in sveti križ; vrhu tega1 pa tudi hočem to obljubo v cerkvi pred duhovnikom ponoviti.«
»Hvalevredno je, se s krutim sovražnikom našega plemena boriti, toda pomilujem te, ker si Še mlad in lahko najdeš v tej borbi smrt,« reče kneginja.
Sedaj pristopi k njim Matija iz Bogdanca, ki je doslej, kot prileten človek, zgolj skomigal z rameni, končno p^. spoznal, da je primerno, ako spregovori vmes svojo beseda:
»Tega se ne bojte,, milostljiva gospa! Smrt za-more najti v bitki vsakega, a za plemiča, naj si je on že star ali mlad, pa je taka smrt celo slavna. Temu mladeniču ni vojna nič novega, kajti dasiravno je še mlad, vendar se je boril že večkrat peš in na konju, s sekiro in kopjem, z dolgim in kratkim mečem, s Ščitom in brez ščita. To je že nov običaj, da vitez deklici, katero rad vidi, napravi obljubo; toda tega, da   je   obljubil  Zbišek  svoji ljubljenki  tri  pavove
kitice, mu ne zamerim. On je že pobil nekoliko Nenu-ev, naj jih torej pobija 6« daljo; ako pri tem rn/pori par lobanj, bode mu to služilo zgolj v čast.*
>Že vidim, da mi ne ostaja nič drugega, nego privoliti« odvrne kneginja in obrniv&i se k Damifti, doda:
.Vsedi se na moje" mesto, ker ;.| danes prva oseba, samo ne smejaj se, ker se to sedaj ne spodobi.«
Danuša sede na kneghvjino me.slo ter se trudi biti resnobna, toda njene plave oči so se smejalo Zbišku, ki je Se klečal pred njo tor se ni mogla vzdržati, da ne bi cepetal? z nogami od veselja.
»Daj mu svojo rokavico,« reče kneginja.
Danuša sleče rokovico in jo poda Zbišku; on pa jo sprejme z velikim spoštovanjem in pritisnivši si jo k ustom  reče:
s Pripeti jo hočem na svoj Ščit in gorju njemu, kdor poseže po njej.«
Na to poljubi Danuši roke in noge ter vstane. Toda takoj ga zapusti dosedanja resnoba in srce mu napolni velika radost, češ, da ga bo odslej smatral ves dvor za odrastlega človeka. Potresajoč DanuSino rokavico, zakliče veselo m navdušeno:
»Clakajte, pasji bratje, s pavovimi peresi, čakajte!«
(Dalje pride.)
priloga »Soče" it. 95. z dne 30. avgusta 1902.
Ii Batnjofifl&t, dne U. avgusta 1902. __ Od prijatelja opozorjen, Cital sem predzadnjo štev. .Prismojenca*, ki poroča med drugim tudi o nekem žalostnem dogodku v družim občespoštovanega mizarskega mojstra
iz Sela.
DopisunCe je povedalo nekaj, kar so poročali že vsi goriški listi. Pobralo pa je tudi nekaj blata iz svoje zaloge ter ga zalučalo v obraz možu, ki je v&.ko bolj poštenjak ter bolj spoštovan v svojej občini, nego je duševni oče tega dopisa z vsemi svojimi sk.edolizniki.
Razume se, da duševne reve pod zastara .Primorskega lista' sprejemajo to blato kot cisto zlato. In to je namen podlega obre-kovale*.-
Hožicelj sicer pove, da se je dekletu, ki je slo samo v smrt, zmešalo; ne pove pa, da je temr kriva verska blaznost. Tega ne pove, da so krive prepogoste spovedi, prevelika pobožnost in največ zadnja Porcijun-fcula v Križu!
Zakaj ne z resnico na dan ? A ie poznamo te klerikalne poštenjake v laži, obrekovanju in častikraji svojega bližnjega. Namen je prozoren. Udariti je treba očeta in družino, kajti v (ej hiši je baje izvirek liberalstva. — Da, v resnici g. F. B. je liberalen mož. Ako bi on ne bit tako liberalen, kakor je, pognal bi v prvi vrsti ono pretirano pobožnost iz svoje hite in potem šele bi razširjal liberalizem po občini.
Povej, ti nesramna duia, katera družina v S 'u je bolj verna kakor je družina F. B. ? t)a, da Um v bili B. je izvirek libe-r.jVvu, a pravega liberalslva, ki se ne dotika Kmtovtr vere, pač pa odpira ljudem oči, da .Hp0'.!a,o, kakšni značaji so oni, ki so se j.rc i nedavnim Časom skladali blato v isto i!i*io, iz katere sedaj skupno s pravim ape-W.-Mt jedo. Baata •
Slavni okr. lolski svet posije nam z v.w.un Šolskim letom novega gosp, učitelja v i,  U g. Fr. Merijaka.
Ta gospod je kandidat nalaga g. žup-:t;., i, ne pa veČine Marisev iz nate Šolske <;!¦;.-.nn. (kap, župnik mu je tudi pripravljal l > i s tem, da je pri cerkvenih govorih ,le ? ko mimogrede* potipal novo šolo ter brez-v rake učitelje. No, lepo priporočilo za gosp. M.rijaka pri nerazsodnih ljudeh.
Gosp. župnik se najbrže boji, da bi ¦«f.8fai tudi prihodnji g. učitelj toliko sposlo-»asya, kolikor sta ga vživaia njegova prednika v naših občinah.
Dobro nam   dosli i Vi, novi g. učitelj l
Priporočamo se Vam, da  ostanete  to.
k.-:r sle svejeCaano izjavili,  da ste — potem
bodemo prijatelji.                      Občin ar.
Trnovo pri Gorici, 20. avgusta   1902.
~  Veselica  pevsko-bralnega  društva,  ki je
h':ia   z   zlobnim   namenom   v  »Primorskem
L<slu* vže 21. t. m. popisana kot javni ples,
i   .spel« je izvrstno kljubu temu,  da je kurat
Kodne proti wt#j 4 tedne agHfra! po cestah,
nišah in kremah, ktjubu temu, da je isti kurat
terorizoval osebe, ki so nastopale pri veselici,
da ie imel   nalaSc  istega  dne  celo   pridigo
[roti  hudičevi  zastavi  (slovenska (ru-
l o; niča!) in celo 1k>ž]o službo skupaj z,"utraj,
•Vi bi ljudstvo   od veseilce  odvrnil,  (kar  se
;.. > ;e deloma posrečilo % ker  dohodki  po-
k-Ki   so popolnoma sirotke,  znašajoče  nad
-.00 kron: ostalo  pa je  vendarle  se  nekaj
kronic v drultvenej blagajni.
Nam tujcem je posebno ttnponiral ve-sctiCni prostor, jako ukusno okrasen z narodnimi zastavami ter 2 jeličjera tako ograjen, »;a nepoklicano oko ni moglo na nikak način videti, kaj se tam godi. Tudi moramo pc-hv,.: A odredbo društvenega odbora, da ni v.v-i nobeden solskej dolžnosti podvržen <!rok na veselični prostor, kajti pri uhodu stala je straža, ki nijednega neupravicenca natri ni pustila.
Vspored veselice se je vrti! v splošno zadovoljnost. Petje je bilo krasno. Deklamacija •Rabeljsko jezero* je posilila marsikomu šoke v oči. Posebno pa je vgajal šaljiv prizor •Zstoženec«. Ta ni bilo smehu ne konca ne kraja. VVi smo bili ene misli, tako je treba prirejati veselice, ker tu nismo videli nič prisiljenega, ampak vse naravno, po domaČe, kar na§ narod prav za prav označuje.
Po veselici je bil ples. Tu bi se moral marsikdo učiti rednosti in točnosti.
Godba je bila Šempaska, iz klerikalnega kraja, kamor menda vendar tudi Se enkrat I solnce posine, saj je že OseSki kurat slavno-I znani lepi pafer Knavs sam enkrat na Tr-I novem pridigoval, da je na Trnovem vže |    dan, a v Seugttsu ae vže dani.
Godba je izvršila svojo vlogo v popolno zadovoljnost občinstva ter se radi tega narodnim društvom v potrebi priporoča.
Vspored veselice s plesom se je končal točno ob polnoči s cesarsko pesmijo ter s 3-kratnim aživio" Njegovemu Veličanstvu. Razšli se pa nismo Se, ampak zabavali smo se Se nadalje s srčno željo, da bi nas vrlo pevsko-bralno društvo .Orel" v -kratkem zopet" blagovolilo povebiti-na enaka^reselico.
Vrlemu društvu, čegar načelnik in pe-vovodja je splošno priljubljeni ter po krivici v »Primorskem Listu* napadeni gospod učitelj Leban, želimo vse dobro, čestitamo na tako lepej prireditvi veseiičnega prostora ter jako posrečeni izvedbi vesSIcYe^gY vYporediu
Na skorajšnje svidenje!
Povabljeni gost.
Ii Solkana. - Zadnji dopis v »Soči" popravljamo, resnici na ljubo, v toliko, da imenovani Pelegrini ni nič. zakrivil le manj pa skočil h konjem ter jih pognal v galop, da so voznika poškodovali. Neki drugi gost se je le šalil pri konjih, kar pa ni provzročilo nič takega, da bi bilo vredno klicati orožnike. Dopisnik je videl nekaj takega, kar se niti godilo ni.
Pelegrini je znan kot miroljuben mladenič vzornega obnaSanja,
Pozivljcmo dopisnika, da se opraviči,
Danite i« rtzts novi«.
Naročnikom naznanjamo, tla vstavimo list h 1. sepieiu-liroin vsem onim, kateri so nam u a dolgu iz prej in j i h let ter onim, kateri nam niso poslali še nie na račun tekočega leta. Kdor se temu pozivu ne odzove eim prej, bodemo pri-moraiii naročnino vsekakor izterjati.
Vabilo. — V, n. gg. odhuriiicu in odborniki .Pevskega in glasbenega drultva* se vabijo k seji, ki bode dne i. septembra ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih.
Za Izletnike t Kanal. - Kdor si želi preskrbeti vozni list za žandinjero, naj se oglasi do pottdeljka v .Goriški Tiskarni*.
Iz Kanala nam pišejo: Ker nam je do&lo do znanja, da se od nekod izražajo dvomi, alt da cc!6 naravnost oporekajo, da bi bita naša čitalnica res ustanovljena leta 1SG?„ povdarjarno, da ima naša čitalnica v svojem arhivu originalna pravila, datirana dne 1-1. oktobra 1867. in potrjena od c. kr. namcEluiMva v Trstu dne 7. novembra 1867. pod št, 14.729. Tojemonda zadosten dokaz.
Ob enem opozarjamo   vsa   ona slavna
društva in posaraičnike, ki se pripravljajo na
našo slavnost, daje umestno iza vsaki slučaj)
v/.eli seboj havelok ali pa vrSnik.
ODBOR
.Narodne čitalnice* v Kanalu.
Opozarjamo z nova na veliko veselico v Kanalu, nadejale se najmnogobrojniSc ude-k-žbe. Vspored priobčimo prihodnjič.
V pokoj Je stopil višji policijski svetnik v Trstu Ivan B u d i n ter bil tem povodom odlikovan z redom železne krone 3. vrste. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji okrajni glavar v Poreču Alojzij Lasciac z naslovom vladni svetnik.
Učiteljska premefteoja In name-Stenja v tolminskem okraja: Jos. Ra-kovsček je imenovan dtf. voditeljem na trorazrednici v Cerknem, Eliza Jakli ravnotam def. učiteljico, Fr. UrSič voditeljem na Žigi, Vikt. Vuga je premeščen kol dtf. voditelj :z Drežnice na Idrijo, začasno: Fr. Kokole iz Podbrda v Log, Iv. Gerželj z Idrije v Drežnico, Jos. Semolič iz Reka»Poljice na St. Visko Goro, Karol Gruntar iz Kamna v Idrsko, Milan Gruntar iz Tolmina v Nemški Rut in Gizela Sirca kot podučileljica v Tolminu.
Povodom prihoda našega cesarja v Polj se mu poklonijo na postaji v Herpeljah člani vseh patrijotičnih društev iz Trsta, kakor piše »Triester Zeitung". V to s vrbo odide v ponedeljek dop. ob 8. uri poseben vlak s postaje pri Sv. Andreju v Herpelje.
Ker je umrla 24. t. m. cesarjeva nečakinja, vojvodinja Margareta WurtemberSka, odpade na željo Njeg. Veličanstva nameravana razsvetljava mesta in luke v Pulju.
Pogreb g. Matije Jonko, župana, veleposestnika, bivšega deželnega poslanca itd. je bil v sredo ob 5. popoldne. Udeležba iz celega okraja je bila ogromna. Le sveč so razdelili 1100, a še jih je bilo veliko brez; cenili so nad 1500 udeležnikov.,— Jonko je v Bolcu prvi, ki ima svojo grobnico; dogo-tovljena je bila zadnje dni. —• Umrl je v ponedeljek ob 9l/8 .zvečer. Na mrtvaškem odru je ležal v isti sobi, kjer je ujnjt,.Vence so poklonili razni sorodniki, .občina Bovec svojemu županu* in .cestni odbor načelniku". Krsta je dvojnata: notranja iz cinka in zunanja iz lesa, oboje Učno domače delo. — Pred hišo so zapeli pevci pod vodstvom g. naduč. Bratine ,L o čile v*, pred cerkvijo .Blagor mu!*, ob odprtem grobu pa .Jamica tiU»*. Petje je bilo nepričakovano lepo in ginljtvo je povišalo to tužno slovesnost. — Tolike udeležbe gotovo Se ni bilo nikdar v Bolcu. Naj počiva v miru l Žalostni g. udovi pa naSe sožalje.
Čuden siuSaJ, — V ponedeljek so imeli v sirokoznani hiši Jonkovi v Bolcu zjutraj poroko mladega Leopolda So nk a (nečaka starega Jonka) z g.cno Marico Žuberjevo (nečakinjo gospe Jonkove), — zvečer ob 9Vi pa je umrl g. Matija Jonko. Dočakal ji se srečno, da sta se zvezala v zakon njegov nečak in nečakinja soproge. Stari Jonko je bil zjutraj še povsem pri zavesti. Ko sta prišla pred poroko k njemu po slovo, jima je Se dejal smehljaje; .Vidva sta srečna, pa meni je hudd, hudd 1* Popoldne je Se sedel pri oknu svoje sobe, zvečer pa izdihni). — Mlada dva sta takoj po poroki odpotovala.
NanifHtnlk grof (ioVna odstopi, kakor poroča .Information*, meseca septembra, najkasneje začetkom oktobra. Grof Gofiss ostane-v aktiviteti, pa brez uposlenja, toliko časa, da se dobi zanj primerno mesto.
Glas o presumtlvneitt naslednlkn grofa Golila, .Edin." pilejo iz Dalmacije : .V enem pogledu bi se dvorni svetnik Simone!!! ugodno razlikoval od ekicelence grofa Goetia. Dvorni svetnik Simonelli govori dobro hrvatski, zbog Česar bi bilo torej tudi pričakovati, da se v kratkem priuči slovenščini. Ne da se tajiti: to je velika ugodnost, ako vrlini načelnik politične uprave v pokrajini more stopati v dotiko z ljudstvom neposredno, k*cz posredovalcev in tolmačev. Korist je dvojna. Ako ljudstvo more direktno in na svoja usta izražali svoje pritožbe in Želje, raste njegovo zaupanje do oblasti, kar je vsekako velike važnosti za izvajanje raznih naredeb in odredeb oblasti v varovanje koristi mnogokrat prekonservativnega ljudstva. Druga korist od direktnega ustnega občevanja med višjim uradnikom in ljudstvom pa je ta. da se uradnik, ako umeva narod in spoznava njega potrebe, najlaglje izogiblje nesrečnim potom birokraUske tradicije in — nerodnosti.
To bi bila za Slovane Primorja svitla stran eventuvalnega imenovanja dvornega svetnika Simonellija namestnikom v Trstu, Ali ta udobnost je navezana Se na neki predpogoj: s poznanjem jezika mora iti vsporedno tudi naklonjenost narodu, spoštovanje do njegovih aspiracij! Zmožnost se mora spajali z ljubeznijo.
Tu pa se nehuje ugodni del meje ia hrvatskih Dalmatincev sodbe o dvornem svetniku Simonelliju. On zna hrvatski — ali, kolikor ga poznamo mi, je bil vsikdar strogo italijanskega mišljenja in pristaš takoimeno-vane avtonomaske stranke. Povdarjam: kolikor poznamo mi tega sodeželana svojega, naj se primorski Slovani ne udajajo nikakim rožnatim nadam za slučaj imenovanja dvornega svetnika Simonellija cesarskim namestnikom za Primorje. To bo le prememba osebe — Italijane povspešujoči /istem ostane 1 In če že bo kaj spremembe, bo na — slabše 1
Toliko se mi je zdelo potrebno povedati iz dalmatinske sodbe o dvornem svetniku Simonelliju, da ne bo eventuvalno med primorskimi Slovani lepih iluzij in potem — grenkih disiluzij.«
Ljudski učitelj, kt vstopi v seine-nlšde. — Cujemo. da vstopi Jjudski učitelj ReSčie, doslej nastavljen v Čepovanu-Vratih, jeseni v semenišče. Baje prestane neko malo skušnjo iz grščine in latinščine, nakar ga vsprejmejo v semenišče. Kolikor vemo, je absolviral ReSčie t ali 3 gimnazijske razrede ter učiteljišče v Kopru. Kot učitelj je bil goreč pristaš klerikalne stranke.
Svoj čas sta pisala .NaSa Sloga" in .Slov. Narod*, da se nahajajo v centralnem semenišču v Gorici mladeniči, ki gimnazija niti videli niso. N6, že utegne biti resnica,
da se je od koga Se manj zahtevalo nego se zahteva od Reščiča 1
Ker smo ze pri semenišču, naj omenimo, da se nam zdi, da tudi letos ne vstopi nikdo izmed tukajšnjih gimnazijskih abitu-rijentov v semenišče! Čudno, da Bog že drugo leto ni pokazal s prstom na nikoga, da bi ga izbral za duhovski stan!!
Novi tržaški Škof je prišel v Trst v četrtek zvečer. Vse priprave kakor tadi ves vsprejem je imel strogo laški značaj. Namestnik je govoril s Škofom nemški, stolni vikar Petronio je govoril samo laski, škof odgovarjal samo laški. Vse laško — o slo-vanščini ne duha ne sluha t
Pravijo, da si najame novi Škof za svojega adlatusa in substituta novomeškega prosta dr. Elberta ali pa dr. Karlina iz Ljubljane.
Noto Šolsko poslopje t Povlrjn. — V nedeljo, na dan 24. t, m., so blagoslovili novo Šolsko poslopje v Povirju ter novo Šolsko zastavo. Poslopje, ki je krasno, in obširen prostor pred njim sta bila odičena z zelenjem ter zastavami, slovenskimi in cesarskimi. Sredi pota pa je bil postavljen slavolok z napisom: Napredku In omiki. Pri slavoloku so počakali okr. glavarja g, Rebeka iz Sežane, ki se je pripeljal z g. okr. šolskim nadzornikom Kantetom. Ko je bito blagoslovljene zastave v cerkvi končano, so odkorakali v šolsko poslopje. Pred istim je govoril g. okrajni glavar v vznesenih besedah. Polagal je Povlrcem na srce, naj čuvajo in cenijo to novo prekrasno stavbo, ki bo pričala mimovozečemu se tujcu, da biva tu ukaželjen in napreden narod. V tem poslopju se bo povirska mladina izobraževala, si blažila srce, bistrila um ter si pridobivala naj-večega bogastva za prihodnje življenje, Zahvalil se je vsem povinkiro gospodarjem, ki so z robotami priskočili okrajnemu sol. svetu na pomoč ter pokazali s tem, da jim je dosti ležeče na napredku njih mladine, Zlasti se je zahvalil prezaslužonemu g, županu Kocijanu, ki je zastavil vse svoje moči, da je Slo delo od strani občine tako lepo v redu. Svoj lepi govor je gosp. glavar zaključil s trikratnim .slava* presvetlemu cesarju kakor prvemu zaščitniku omike in napredka. Godba je zasvirala cesarsko himno.
V cerkvi je govoril dekan S i 1 *, *i je i ..d, da mu je dana posebna sreča, da kakor rojak povirski blagoslovlja domačinom tako lepo šolsko poslopje. Ljudska Šola je tista, ki da prvo podlago za nadaljno izobrazbo. Spominjal se je cele vrste uglednih in učenih mož, ki so si v stari povirski Soli prisvojili prvo podlago, ter primerjal prednosti, ki jih jima današnja nova šola nasproti stari Soli glede učnih vspehov. Polagal je svojim rojakom na srce, naj jim bo to novo poslopje za cerkvijo v vasi najdražje poslopje in je želel, da bi iz nove šole izšlo Se mnogo učenih mož, ki naj bi bili dika ljubljenemu narodu in državi.
Pri banketu je nazdravil dekan Sila skupnosti in složnosti, ki naj vlada mej Šolo in cerkvijo, da se bodo dosezali čim boljši vspehi na polji vzgoje,'— G. učitelj A. Štre-kelj se je zahvaljeval v imenu učiteljstva g. c. kr. okrajnemu glavarju za krasne in vspod-budljive besede, katere je isti govoril 'zbranemu narodu kar se tiče dolžnosti in spoštovanja do Šole in učiteljstva. — Ce narod čuje prvega funkcijonarja v okraju s tako vnemo in spoštovanjem govoriti, o Šolstvu, gotovo vpliva to na ljudstvo, in sad takega vspodbujanja žanjeta učiteljstvo in šola. Govornik jp primerjal g. glavarja dobremu hišnemu gospodarju, kateri z jednako ljubeznijo in skrbjo objema vse člene svoje družine.
G. c. kr. okrajni glavar je povdarjal, da mu je učiteljski stan jeden najdražjih stanov in da si je svest imenitnosti tega stanu med narodom. Povdarja. ponovno, da hoče vedno ščititi učiteljstvo, in, kolikor je v njegovi moči, podpirati isto, duševno in ma-terijalno. Omenjal je tudi zasluge domačega g. župana Kocijana ter je- izpraznil svojo čaSo na zdravje učiteljstvu in navzočemu g. županu.
Vse slavlje je ostalo udeležencem v najlepšem spominu.
Kratek odgovor .Gorici«. — Pred tremi leti so .kavči« okoli .Gorice* prerokovali z vso resnostjo, da-bora »brcal* največ še dve leti. Tako gotovi so bili, da me gmotno uničijo. Račnniii so tako, češ: .uničimo Gabrščeka, pa nimamo več nasprotnika*. ! In zares, storili so vse, kar je v močeh brezvestne svojati, da bi me uničili. Jaz sem
skrbno delal in — zmagal. Danes je moj zavod veliko obsežnisi nego pred tremi leti. V dveh letih me torej niso uničili, marveč po treh letih klobasajo v .Norici' o mojih ^velikih dohodkih". »Gorica« od sobote je naklobasala v tem pogledu strašnih neumnosti] ter prišla do sklepa, do sem dobil v 10 letih do 50.000 gld. — Treba je velike porcije nesramnosti onemu* ki šteje sosedu žlice v usta ali groše zaslužka, toda v tem slučaju bodi moja zavrnitev ta-le:
Moj »dohodek* ali bolje »zaslužek« v 10 letih, računan po receptu »Gorice", je še precej v e č j i nego mi ga je naračunala, — in danes je še večji nego dosedanja po-vprečnica. Ako bi tako ne bilo, bi bil že propadel v veliko veselje pobožnih .kavcev", ki žele svojemu bližnjemu le dobro. — Hvala Bogu, jaz sem s svojim položajem povsem zadovoljen. Ako pa hočem spraviti račune »Soče« in »Primorca" kot posebni časnikarski podjetji v red tako, da bodo njiju posebni računi aktivni, je to le v korist narodno - napredne stranke, kateri služim. Nikdo naročnikov se še ni pritožil, »Gorici* pa »Sočini" odnoSaji niso prav nič mari! Na vse bevskanjt .kavcev" ne odgovarjam, ker mi tega ni prav nič treba. Ako komu ni kaj prav, saj ve, kam se lahko obrne.
V Kobaridu, 26. avg. 1902.
A. Gabršček.
ŽHpan na Trnovem pri Kobaridu je bil že par mesecev duševno tako bolan, da so ga ljudje sploh šteli le med slaboumne. Odkar je bil pri okrajni sodniji nekaj kaznovan, ni bil več pri čisti pameti. — Došel nam je glas, da se je v sredo obesil.
Delavska, veselica bo v nedeljo pri Dreherju, in sicer za to, ker so morali zadnjič, dne 3. avg., ustaviti loterijo. Ivrši se torej ta loterija; koncert pa poskrbi oddelek mestne godbe. Pričetek ob 4. uri pop.
Ia Vrtovlna nam poročajo, da je veselica tamkajšnjega bralnega in pevskega društva v nedeljo vspela povoljno. Da ni bilo plesa v bližini, bi bil vspeh še povoljnejši. Ves vspored se je izvršil točno in je bilo navzoče občinstvo povsem zadovoljno. Zahvaljujejo posebno Dornberžane, ki so tudi nastopali v več točkah. Društvo se je pač začelo gibati. Vse priznanje rodoljubom, ki se brigajo za novo društvo, ter vsem sode-valcem! Le tako naprej!
Davčne urade, nastanjene v Glediški ulici, so prenesli v četrtek v novo palačo v ulici Dogana.
Cigani. — Cela četa ciganov se je naselila pred kratkim v bližini živinskega trga. Prebivalci v tamkajšnji bližini teh gostov, umevno, niso bili veseli, tem manj pa se jih veselijo sedaj, ko se je pokazelo v zadnjem času več tatvin, katere so zakrivili brez dvoma cigani.
Neko služkinjo, po imenu Kline, so obsodili na policiji na 7 dnij zapora, ker je v odsotnosti svojih gospodarjev po noči jemala k sebi ljubčke, vojake in »civiliste", ter postopala pri tem tako, da je prišla v navskrižje s paragrafi.
Izpred sodnije. — Furisna brata Iv. in Maks. Pozzetto sta se bila dne 10. jun. letos sprla radi družinskih razmer. Ivan Pozzetto je celo pograbil svojega brata ter ga težko ranil po levi strani. Zato je dobil 2 leti ječe. Brat je zahteval kazen.
Furlana Machiut Ara. in Delneri Iv. sta se tudi tepla, in sicer v Romansu dne 8. t. je. Posledica je bila ta, da si je Delneri zlomil nogo. Pred sodniki pa je D. odpustil vse svojemu tovarišu M., kateri je bil na to obsojen na en mesec ječe.
Itlet v Monastero v Furlaniji, na uzorno posestvo g. barona Ritter - Zahonja, priredi tudi letos tržaška kmetijska družba. Dan izleta je določen na 6. septembra.
Aretiran je bil včeraj v gostilni »Pri Janezu" na Kornu neki Gontarini Ludvik, rodom Lah, radi razžaljenja Njeg. Veličanstva.
Iz Pudkraja na Vipavskem nam poročajo, da je občinski odbor v seji 24. t. m. izvolil soglasno častnima občanoma deželnega poslanca g. Iv. Božiča in deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja za zasluge, katere sta si pridobila z izposlovanjem deželne in državne podpore za napravo dveh mostov čez Belo tej občini.
Družba sv. Mohorja šteje letos 80.046 udov, torej 3936 več od lani.
Pevsko bralno društvo »Slovenija* na Srednjih Škofijah vabi na  I.  veliko
veselico, katero priredi v nedeljo dne 31. avgusta 1902. Pri veselici bodo sodelovala: »Slovansko pevsko društvo* iz Trsta, Pevsko društvo »Slava" iz sv. M. Magd. spodnje, Pevsko bralno društvo »Zrinski« iz Dekani, Pevsko bralno.društvo »Straža« iz Plavij. Po veselici se bodo prižigali krasni umetaljni ognji. Začetek točno ob 5. uri pop. Ker je čisti dobiček namenjen le v vkrepilo mladega društva »Slovenija«, sepreplačila blagohotno sprejemajo. — Na vsporedu: petje, prizor, srečkanje, godba, prosta zabava.
Goapodarsko-bralno društvo t Cerknem, vabi na veselico s plesom, katero priredi dne 7. sept. 1902. v salonu g. P. Jurmana. Začetek veselice ob 8. uri zvečer. Vstopnina za neude 40 vin. Vstopnice k plesu se dobijo na večer veselice pri društveni blagajni. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Premestitev brlvnlee. — G. A. Pucelj naznanja, da je premestil svojo brivnico-fi-lijalko iz Stolne ulice v ulico treh Kraljev v Pavletičevo hišo st. 16, v bližini nove justične palače. Filijalka je urejena lepše od prejšnje ter preskrbljena z vsemi potrebščinami, spa-dajočimi v brivsko stroko, kakor glavna briv-nica na Travniku.
Filijalka je odprta od jutrišnjega dne 31. i. m. dalje. Priporoča se za mnogo-brojen obisk p. n. občinstvu v mestu in z dežele.
Razpis natečaja. — C. kr. minister-stto poljedelstva je dovolilo z odlokom 5. decembra 1899. štev. 26.747./2244. za šolsko leto 1902.—1903. jeden štipendij od :$00 K za deklico slovenske ali hrvaške narodnosti Primorskega, katera hoče ustopili v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Prosilke za ta štipendij naj vložijo svoje prošnje pri podpisanem c, kr. nameslništvu do 10. meseca septembra 1902.
Prošnjam je pridjati:
1. Krstni list; za sprejem v omejeno šolo je treba, da se je dovršilo 16. leto, le izjemoma v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. zdravniško spričevalo o dobrem zdravju; 3. spričevalo o premoženjskih razmerah prosilke; 4. občinsko spričevalo dobrega obnašanja, podpisano tudi od župnika; 5. zaveza, da prosilka bode natančno in vestno izvrševala vsa dela, ki se jej nalože, ter da se bode strogo ravnala po hišnem redu; G. zaradi ustopa v omenjeno šolo mora prosilka dokazati, da zna citati, pisati in računati Šolsko leto se začne 1. oktobra 1902. Od c. k. namestništva v Trstu, dne 21. avgusta 1902.
Ustnica, — Vse one, katere to zanima, obveščam, da sem od danes popoldne zopet v Gorici. — A. G—k.
30.000 kron znaša glavni dobiček j olomuške razstavne loterije. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno dne 25. septembra ter se izplačajo posamezni dobički od prodajalcev v gotovini le z 10$ popustom.
Razgled po svetu.
Laški kralj v Berolinu* — Laški kralj je te dni gost nemškega cesarja. Velike slovesnosti, parade itd. prirejajo, sprejem pa je bil nad vse veličasten. Ne bomo opisovali slavnosti, povemo le, da premnogo nemških listov v Nemčiji ne pripisuje temu obisku nikake pomembe, drugi pa govorijo o važnosti trozveze in o miru! Značilno za Avstro-Ogersko je to, da je naš poslanik ostal v Berolinu za časa dohoda kralja Hmanuela, dočim je bil poslanik v Petrogra^u zbežal. V Petrogradu se tudi ni nikdo spominjal v oficijelnem delu Avstrije, v Berolinu pa se je spomnil nemški cesar avstrijskega pri napitnici Emanuelu. Zdi se, kakor da bi obisk v Berolinu obsezal tudi Avstrijo...
Velik požar v Dreherjevi pivovarni t Trstu. — Po polnoči na sredo je nastal velik požar v pivovarni Dreherjevi pri sv. Ivanu, v Trstu, in sicer v remizi, ki je služila za skladišče. Ker je manjkalo vode in ker so tudi gasilci prišli pozno, se je ogenj čudovito hitro razširil. Škode je okoli 200.000 K. Zgorela je cela remiza. Škoda je pokrita z zavarovalnino.
Slovensko bogoslužje t Istri, — Iz Poreča javljajo, da je župan v Krku odstopil v protest, ker se je v stolno cerkev uvedlo staroslovensko bogosluženje. Župnik don Lino   Lazzarino je bil   pozvan   pred
vladiko Mahniča na odgovor in je dobil ukor, ker se je bil izreke! proti uvedenju staroslovenske lhurgije. Laški občinski tastop v Krku da hoče predložiti spomenico na ministerstvo za nauk in bogočastje ter nun-cijaturi na Dunaju, v kateri spomenici bo zahteval, naj se zopet uvede latinska litur-gija. Pozvati hočejo tudi italijanske poslance, naj stvar tudi v parlamentu spravijo v razgovor.
Kriiger Je odstopil. — V Utrehtu so imeli burskt voditelji sejo, v kateri je Kiuger odstopil kot vrhovni glavar Burov ter je bil soglasno izvoljen Botha voditeljem burske stranke v južni Afriki. Kriiger se pojde zdravit v Mentone.
Krugerjeve spomine izda Lehmanova založnica v Monako vem, in sicer izidejo meseca novembra v vseh kulturnih jezikih hkratu.
Učiteljski shod v Trldentn. — V Tridentu so imeli tirolski učitelj in učiteljice shod, na katerem so sklenili, da ne bodo več čakali na izboljšanje plač, marveč prepuščajo vso odgovornost za posledice vladi. Učiteljstvo je pripravljeno pričeli štrajk, ako se mu kmalu ne povišajo plafe.
Veliko poneverjenje v Dubrovniku. — Avtonomaši (kar pa je le olepševalno ime za Ualijanaše) imajo v Dubrovniku v svojih rokah »Monle di pietu e riunita cassa di risparmio" — zastavljalnico, združeno s hranilnico. Ko je nedavno temu novo imenovani upravitelj - blagajnik Luka Fiori prevzemal blagajno in premoženje, izkazal se je velik primanjkljaj. Po bilanci, katero so upravitelji dan popred izgotoviii na podlagi registrov, je imovina zaveda znašala 207.*J6 K 70 st. Ko pa so pregledali vso imovino, našli so le 161.601 K in 57 st. Manjkalo je torej 46.075 K 63 st. Sedaj ima seveda državno pravdniMvo glavno besedo,
V Martlnjakn na Nr',ranjskem je pogorelo 15 hiš, 73 gospodarskih poslopij, 57 prešičev in 6 goved. Škoda se ceni na 125.262 K. Gorelo je v torek popoludne, začelo goreti ob 4. uri, Od ljudij ni ponesrečit nihče, le neka ženska se je opekla. Zgorelo je tudi več gotovega denarja. Pogorele! so izgubili vse, še obleko. Beda velikanska. Zavarovani so bili le za 58.000 K.
Bazne vesti. — V Ameriko se je odpeljalo te dni iz Ljubljano zopet 92 oseb. Prijeli so le nekega fanta, ker še ni izpolnil vojaške dolžnosti. — V Št. Vidu pri Zaticini bo obhajal v septembru 94-letnico vpekojeni učitelj g. Andr. Turk. — Mesto Felaniz na otoku Malorca je zaje! silen ciklon, ki je naredil velikansko škodo. Iztrgana so stoletni drevesa, mnogo hiš je porušenih. — V Nižjem Novgorodu na Ruskem je zgorela največja tovarna za petrolej. Škode je l1/, milijona rubljev, — V Ljubljani podirajo staro licealno poslopje, v katerem je bila skozi desetletja nastanjena gimnazija.
— Iz Ne\vjorka poroCajo o potresih na otoku Mindardo; prišlo je ob življenje vsled teh potresov kakih 60 ljudij. - Zlato poroko sta obhajala te dni v Pohorju na Štajerskem 78-letni Ani. Mravljak in 79-letna Barba Mravljak. Oba sta še čvrsta.
Tržne eene.
ta. 100 kitor Kava : Santos   .......   I    180 — do 100 -
Sanilorningo.....»     160*—   .   !80 —
Ja».........     Mfr—   ,   »70-—
Portorico......,    Ittt-   »   98Qr—
Geyloo.......»    3«r—  ,   380-—
tladkor .....     .....     87- .    89*-pea............160-— »  180—
Petrolij v soda......,      8»-—  #    S?-—
r zaboju.......      «•—  ,     lf-40
Maslo suroro........   ,        f" -   ,      *•*>
kuhano.......,        »40  ,      SNtt
Mol"«: Ogerska. St 0   K 2780, St. t    K 27-20, St t K   1660, ,   3   ,  S6-—,       4   .   S5-40, . 5 ,    U m, St. 6 K 23 SO. Ofr*»l debela.........K  10-40 do nadrobne ..........10-—   ,   11"-
TarSIca nova..........   1*80  ,  13 20
stara.........,   1 ¦«"*>  .   14 —
Ovea.............,   16,-ki  ,  IS-.-
Dunajska borza		
28. avgusta 1902		
Skupni državni   dolg v notah  . .	iOl gld	SO   kr.
Skopni državni dolg r srebrn . . .	101    ,	70    ,
Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronsk?  renta 4%   . . Ogerska zlata renta 4%.....	121    .	
	.100    .	!"'    .
	121    .	15    ,
Ogerska kronska renta 4 % ....	98   .	
Avstro-ogerske bančne delnice  .  .	15   K	Si vin
Kreditne delnice........	689    ,	60    ,
London vista..........	239    .	62«/t
Nemiki drž. bankovci sa 100 mark	.117    ,	05    .
	-   23    , .   19    ,	
20 frankov............		08    r
Italijanske lire   .../....'.	.   94   ,	40    ,
Loterljtk« *t«vilk«.
23   avgusta 1902.
Trst............77    5     8   68   30
Line............-84   41   57     9   28
Št. 13519.
Razpis dražbe.
DncJ 1. septembra t. 1. ob H. uri predpoldne se vrSi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici javna zmanjševalna dražba s pismenimi ponudbami za oddajo gradbe dovoznih cest k'postajam vipavske železnice v Prvačini in Dornbergu, od kojih poslednja je že deloma izdelana; ta dela so cenjena na skupni znesek 5:$7!) K 50 v. Nadalje se odda po istem potu pradba dovoznih cent v Butujah, Kamnjab, Sv. Križu-Cesti in Ajdovščini, cenjena na Hkupni znesek ;j%7 K SO v.
Iloticne dobro zapečatene z 1 K ko-lekovane ponudbe z jamčevino v znesku 270 K oziroma 200 K *e morajo vložiti najkasneje na dan dražbe <jo 10, ure predpoludne pri r. kr. okrajnem glavarstvu, kjer je tudi na vpogled tehnični sestavek in stavbeni poboji.
Kventuvalna razjasnila o omenjenih delih daje v stavbenem odd«-lku e. kr. glavarstva v (lovki do dražbe za to odrejeni c. kr. stavbeni uradnik.
(!. kr. okrajno glavarstvo ni zavezam* sprejeti najnižje ponudbe, temveč si piidržuje pravico, da izb*-re poti-vzetnika; zalo s*» bodo zadržale vse dolinic jauičevinr, dokler sv ne bodo dela oddala.
C. kr. okrajno glavarstvo.
Gorica, dne 28. avgusta KMhL
Pozor!
Zidarji In trgoval z lesom!
V" nedeljo dne 31. avpiita ob 3 uri in pol popoldne se vrst proitovoljni javna dražba stavbinskrga les« pri mostu v A ves h.
1   „Pri Velodromu"   1	
[goriško	pivo I
I                 na prodal                 1	
1       po 16 kr.	liter.      I
Salame
odrsko  i-7u  ^M.. <l<nsiučo h >tmkna  if*«' gUi.,
domače i zhi., dunajski' M) kr. Sunk.i l.nv. k»sti UMl.-ohiiiki')'.»ikr.L- '* '"Kld., suho tmso To kr., Miha slanina 7i) kr, nUiviit* bro?! ko>tt 4*i kr. kilo, velik? kranjsko kit »laso po is kr. iti linijo jicjiilia od r> k.;. n:ijsr«>j jn> jfi>vzt>tjti in sioer !'• «l<>l»r-* 1>!;l,m
Janko Ev. Sire v Kranju^
Samo 5 kron   1?
stane 4*/i klg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišeLega toal«tn*f* mila in sicer dokler zaloga dopušča. — RtzpošiSja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A, Felth. Dunaj, V/2 Matzlelns-dolerstrasse 76.
B Peter Cotič, j
Sjj^            Čevljarski mojster            l_^
JP v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 ^ mm              priporoča svojo               mm
jmi   čevljarsko delavnico.
S
Prva c. kr, avstro-ogerska privil.
larol IroDsteiner, iunaj iti, fiauptsfpasso 120.
¦ Odlikovana z zlatimi svetinjami.
« e* « a»«a  m.       _   ~  _.-        "                              v                             n  vojaški   ob astev   za   zgradbe,   železnic,   rudokopov 5nl*
0 VARNA BARV ZA PROČELJA i?^Ligrf
"      -   ~                                                                                                       m * Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje.'    '        «M\
200 kron darila za dokaze ponarejanja; — 'fio"pisuje ml
se v slovenskem jeziku                                                          ¦ f
Uzorci na papirju z navodilom zastonj in franko.      1^
Zahvala.
Milipn dam uporablja
„FEEOLIN".
\Y:.tJ.a;!'' Svojem zdramika. i> ni »Feeohn« lutjboijSfi leptoluo »r*(J-.tvu za kt.i», lase in ztibe! N:i/ii>.'š«tc;Si ohrac in na4(rr4<» roke dobijo liilr« a!,,<. kiat-k') t'.tt':V. in obliko z uporab-« .»Volina* .Ki-. .;:!!•;« it 4~, na;pJ«-nie!ir»yh in nuju.^ih k^VJ ... m.'/*"'' an/i»?ko n.i!rt. Mi jan;"nno, da izfinejo ¦i--," i" Uporabi »FrtoI»:sa« j,rez t-ledu $u\w in trte ::.x '(bratu, J*;«!ik*, Dt*.-s<»lip nlr"ira novj itd. »Fvpulitn #,- :sajb«V4e liatiln*', ii*v^*1h< >n lcpialno *rf«Mvo r. la!o». ubran.uje izpadati;« la«, pb'-'o in bo-;-r;ii plave. »tVfohn« ,<5 tudi najnaratnpjie in ni;-! ¦ :,;e ("istiln.! ureditvi) sa *"!.<>. Kd««r r"dn-; rak >i?i.'''-!Š!i« t««V.o mila, «<i!an- tf.J.tl tn !<>,> Zav-Ž-m-« ¦»> denar takffj vrni!:, i*e bi ne Inl kdo s »Kceobiiom« : ¦<f.!ilni>ti.a i.rbr.oi;i<n Ona komadu K J. - , .» ko-i.a-.b.m K -2.%«», r, komadom K 4. „12 komadom K 7 . iViSmina pri 1 komadu 50 vin,, od 3 kr.mab.v nviifor €0 vin. Povzetje W w'i, vin\ iLa»po»il;a glavna ti.-VA M. Falta. »aaaj, VII. Kanalidferttra«« 38, 1
I
Ob smrti mojega nepozabnega »»proga mi je doslo od vseh stranif toliko dokazov prijaznega sočutja, da eutiin v potrtem srcu iskreno dolžnost izreči tem potom svojo globoko zalivalo vsakomur, ki se je v dneh moje najhujše bolečine dobrohotno spominjal ljubljenega pokojnika in moje žalosti.
iskrena hvala čč. duhovščini celega okraja,' domačemu občinskemu zastopu, ki seje korporativno udeležil pogrebnega sprevoda ter poklonil venec cestnemu odboru za udeležbo in venec. c. kr. nradništvu, na čelu mu g. okraj' sodnik, in vsemu javnemu služabnišlvu, si. učiteljstvu, si. Čitalnici za korponi. iivno udeležbo z zastavo, si. pevskemu zboru pod vod-tvom g. nadučitelja Bral ti ne za ginljivo petje pred hišo, cerkvijo in ob odprtem grobu, ovožništvu veteranom, odposlancem ostalih občin okraja itd. itd., sploh vsem udeležil ikoni ogromnega sprevoda in vsem onim. ki so na kakoršenkoli način sočustvovali z menoji ali poveličali lužno slovesnost. ~ Bog plačaj vsem za toliko tolažbo v iiajbridkejših trenotkili mojega življenja. Hvala, hvala!
v Bovcu, 28. avgusta 1902.                           Terezija vdova Jonko.
Dobre ure In po ceni!
»  3>tatai  \itnunim  jamstvom
raz,,ct»il,a na zasebnike
prva tovarna ar v Mo»tn trii)
Hanns K«nr«d,
um * ter i!a!*it Maat ifoikoi Dobra ura Htm it niklja fl ,t7<">; mrrbrna uraHnn. fl.580; srebrna vtriris a fl. 1 SO; budilnik iz niklja fl. 1-1».
1 vrdk« ;# -».ihkoKins « c, kr. orlom; ima zlitin srebrn« svetinje \x razstav ter tisoče priznalnib [t<»m        llastrtvaa cenik aaatonj!
Išče se učenem ali praktikanta
mm modno trgovino.
1'oimillic .spivjiMiiu J. Zornik v CioriH v (Jns|inski ulici.
Koroški
imski vrel?
iiLtjtitirjga   planinska   kisla   voia
ižkuJi-iia  ob  \hrfi niibodilt,   po
¦¦troSkib, ob slabem pn>bav)janju, ob boleznih
in nichuriu in ledvicah.
¦a : Ed. Fonzari v (ioiiri Visi Vciturini, CaHcrnm
1:1 v .sili tr,'ovui;:!i ?. mineralnimi vodami.
Naznanilo.
Z ozirom na to, da so je presolila c. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c, kr. davkarija in drugi uradi I v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si ' dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno
JM zlatem križu" (pri Lizi)
v Kapucinski ulici             ;
katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvratna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenofiiiča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani
Ivan Katnik, lastnik.
zaloga
za  ijonco
2>W.nato, rodilnn in nkrep-c.ijnro RpuNtvo. ivori krv in kri'p'?(ivc'». u» ukiisno in pre-hiiOjAjnri*. 1'nia'o se lahko o tem pri kakotn zdravniku.';
Mirodilnica Anton Jeretič-
Nenavadni
knlerona se je prodalo v Bvclovni razstavi v Cikagi nml 2'/» ml-. Hjona komadov, uft Jobiva odslej pri meni tn nfeko ceno
IMr* tamo kron 2-40 *^0|
katoro froba naprej pOHldi, limiti za kron 260 franko, ali proti povzetju 40 vin. več. Prednost lega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka refi vidi do 1000-kr*t povečanji. Vidi se prafino mrcasp t<>r z.i oii sploh nevidne živalice v velikosti Kolenefra nroRSa. lfc obhodn ¦ potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, kd» Jega ho je žo davno želelo za hlSno rabo za preiskavo ponarc«' Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim ofScsorn,. se. vidijo z ihl-. |i» vodi. Hnzun tc^a je aparat tudi pripraven za kratkovidne, da labko eiUijo najmanjše jiisave. — Holjl mikroskop kateri poveia do 2500-krat, skupno z mnogimi objekti in objektivnim i stekli, .stane v elegantni Jkallji samo 5 kron. — Navodilo je pridjano. "-- (Jajfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v vel ke daljave, z akromatifnimi stekli, s trikratno medeno cevjo v elegantni žaluj i za .samo 5 kron.   - Razpošilja A. Falt, Dunaj, V/~. Matzleinsdorferstrasse 76.
(povečevalno steklo)
j nili jedil ter pokvarjenega i kroskopom, kako živahno smufejo
i
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načalstvo In nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. doc. iWl. tako:
Hranilna vloge se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge cd 10.000 kron daije z odpovedjo 1 leta po 5$. Rentnidavek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 5 V,*, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s Vi 3» uradnim). Glavni deleži koncem leta 6*
Stanj« 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s L932 delaži po 20K = 158.640.— Hranilne vloge 1,818.965. -Posojila 1,579.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Roservni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.
Trj>o\/5ko- obrtrja re|i5troVaria zadruga
ž neomejenim jamstvom v Gorici.
i
Hranilna »loga obrestuje po 4'.%, večjo stalno, naložene najnSnnj na jc^no leto, po ')%. Spivjfliiiii hranilne knjižice drugih zavodov brez izgubo obresti.       Rentni.davek plačuje zadruga sama.                                :.
Posojila daje na poroštvo ali zastavo- na o-lctno odplačevanje v tedenskih " mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje.
Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po -sključku polletja znaša vrednoBt deleža 300 kron.
Stanje 1. julija V.m:
Dalaii:a) podpisani.........K 1.192.200'—
b) vplačani..........    57-1.216-82
Dana posojila    ...........»  1.275.397-96
Dopolnilni zaklad......»     19o.455'40
Vloga  .  .  '..............»     474.019-C6
___________________-A._______________-^_
Pfaff-ovi šivalni stroj^
IfclaF" so najbolj). ~^MM
To BliJ". kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, kf navadno niti ne ve kaj je živalni stroj, in Se ne v« kako se upejto, uit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda .nu smo/po nJH; več kot 20-letnv posknSnji raznih tovarniških slrojcv se prepričali, i da so res Pfaffovi Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uvedli daja ue dela z nobenim drugim strojem tako natančno kota.PMonini«
Pfaffovi šivalni stroji HUL" l01^=*" "*% Pfaffovi šivalni stroji ZLrLX.*L-**'3%-
> Pfaffovi Šivalni sfroji SLL5SLSSaSSe;
J Pfaffovi iivaloi stroji S^t^^-^^%
Nikar naj so no zamudi pred nakupom oglodati Pfalfova šivalne »troje.     Vj.;
Zaloga Ffaffovih šivalnih in dragih strojev v Eorici sia iunii%io Sm.:|
SAUNIG & DEKl EVA.
Popravljaliiica 6lv»inih strojev, dvokoles Kunaka ulica 14.            V          ^ ^ ¦*
t) „<§joi»išfyi fislfai^a" ff. <5ab*šče1* A
)v                  -        .           V Gorici                                      -^j
priporoča knjige: fllkfiVl   I    Zofka sveder. IV* knjiga »Salonske knjižnice*. Cena
SloveBsko-raskfsfovar'in slovnica. SS^Stk0""
Votoiania Lw- Nik. Tolstoj. »Slovanske knjižnice* snopič 94 101. VStajenje.   cena po pošti K 3-50.
VeneC   SlOV.   pOVeStlj.   V. knjiga. Cena po pošti E 1-2»,---------
Knitfnirfl 7» mlarlinn ^J1«* 25« str- 2t4' T ^!ga ^ 8lr* anjiZniCa   Za   miaitlllll.   175.  -  Cena po l K. Trdo vezana;
fm papir. - Štiri knjige na leto sa K 3-20.
Iftotou nn7U0QfnhD Roman. I. del. Str. 285. - Spisal pisatelj AieieV neZVeblUfle. »Zaobljube« Ferdo Bečit'; obsežniši II. del v avgustu. Cena celotnemu romanu K 320. Naročniki »Slov. knjižnice« K 2-40.
Pošilja se jedi no po povzetju ali naprej poslanim zneskom
d
Mizarska zadruga Naznanja slavnemu obe in založnikon veliko zalogo	1« * l* insft a po lil	[ v loriGi (Ukan) ru, gospodom trgovcem                       1 bistva, da ima                                         1 veliko zalogo          |
izgotovljenega pohištva vseh slogov		
v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Čcrnigoja v Trstu, Via Piazza vecchia it. x, katero bodemo vodni pod jednakim imenom.	1«! * M M * 1*1 H	v Solkanu pri Gorici.   1
		Kar ni v zalogi, se izvrši točno    1 po naročilu v najkrajšem času.     1 Cene zmerne.                    1 Mi je lični ter diiri isišem.          1
Srečkanji
nepreklicno
25. septembra 1902.
Glavni dobitek i™ 30.000 *™»
flkuške razstavne srečke'  . ,„„ /T^t;,   »„ .
©. CJentlJH,   V. MfchelsfMtcr & Co., O. po 1 krono              Plncherlc, menjalnice t Oorlcl.
Vsi dobitki se Izplačajo od prodajalcev z 10% odbitkom v gotovini.

Preskrbite sebe in svoje otroke!
Hočete dati svoji mladi hčerki doto?
Hočete zavarovati svojega sinčka s svoto, ki se mu izplača ko doživi 20. leto?
Hočete se preskrbeti za starost?
t« » —«• „Conservateur"   |
Ljudska zavarovalnica brez zdravniške preiskave. <Jf» Ustanovljena I. 1844. Stanj* družbe: 45? milijonov.                  ^fcV
Glavno zastopstvo v Gorici, Semeniška ulica št. 10, I. nadstr.                      ??
2                                                            Adolf dr. Kodarmac,     p
*ft                                                                                                             glavni zastopnik.                     (W
o
Laneno-oljnati firnež
ADOLF HAUPTMANN
v L|nbljanl.
fovaina oljnatih barv, firneša, laka in steklarskega kleja.
IluBtrovani ceniki so franko na razpolago.
l^arol prasčil^
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za iiinogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Anion Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA  - Via Giardi priporoča pristaabeSa fnčraavina iz vipavskih, furlanskih.
Dostavna na dum in razpošilja po železni«! na vse Iraje avstro - ogerske monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Caaa saiaraa. Pastražaa aaitana
Ivan Bcdnarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturiiu št 3.
Tovarna ažurnih telovadnih priprav
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smiehov) Vinohradaki alice &lo 818. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in Šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prtporoču-joith spričal domačih in inozemskih.
¦'" Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, pla> uje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
/tevadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice poSiija na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                   - S
Poprave izvrloje po aajniijlh etaah.
Rimske toplice.
Tržič (Monfalcone).
Stalna toplina 38c—40°. Doba traja od 15. maja do konee septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni.
Lekarna
Cristololeui t Gorici
Pran in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre> kosi ji va Te kapljice vrtdiio redne prebavtianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po-iv.»tve». unk.1. kvarni ieledee stor/s da zgine v kratkem easu omefiea in iicotnu Mmest (mrtvost). To kapljico tudi store, da človek raji ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo ho v vseh glavnih lekarnah na  svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoietti  v Goric?..
Čistilna voda  > > J*
Ji L „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Maftonija v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu - in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje so radi množino soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorica:
Lekarna G. B. Pontoni.
Železnato vino
LEKABJA
Piecoli-ja
v Ljubljani.
iDotihasevMaimah
nervoznem slabotne osebel
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna  Piccoli
„prl Angelu" Ljubljana, Dunajska cesta.
Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar  tianrljei PlceoII v L;ubljrfni ločno, ako se mu po&lje
znesek, nii po poSlncm povzet,u.
Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolmin«, na Priatarftkfni, v Trsta, Istri in Dalmaciji a K 240 steklenici.            3
Znamka tovarne
Christofle & C.
c. in kr. dvorci založniki Heinridilior Dunaj L Opern Ring 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodja vseh vrst
(žliee, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbira najlepših modelov.
fiHr» llustrovan cenik na zahtevanje. -»B
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.