POSTNI QLioniii
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih orsanizacii za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja I. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 1. maja 1925.	9. številka	
Občni zbor	Občni zbor
Zveze poštnih organizacij	Društva poštnih upravnikov
bo v nedeljo, dne 17. maja 1.1. ob 14. url v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.	se bo vršil v nedeljo, dne 10. maja 1925 ob 15. url v Zidanem mostu
SPORED:	(v posebni sobi kolodvorske restavracije).
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.	Predsednikovo poročilo. 3.	Tajnikovo poročilo. 4.	Blagajnikovo poročilo 5.	Poročilo revizorjev računov. 6.	Volitev predsednika. 7.	Volitev I. in II. tajnika. 8.	Volitev dveh preglednikov in namestnika. 9.	Zvišanje oziroma ureditev članarine. 10. Predlogi in vprašanja. Če ob napovedani uri ne bo navzočih 200 članov, se otvori občni zbor ob pol 15. uri ne glede na število prisotnih	SPORED: 1.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2.	Povišanje članarine za Zvezno blagajno. 3.	Volitve. 4.	Slučajnosti.
	Vabimo vse predstojnike pošt, da se občnega zbora udeleže, da pokažejo društveno disciplino in da se društvo še bolj ojači in razprostre.
Širši odbor Zveze.	Društvo poštnih upravnikov za Slovenilo.
J. Čampa:
kongres državnih nameščencev.
Moj namen ni, pisati oficiahio poročilo o poteku IV. redne letne skupščine Glavnega Saveza organizacij drž. nameščencev, ki se je vršila v nedeljo dne 19. aprila t. 1. v Ljubljani, kajti tovariši, kateri se zanimajo za pokret svojih stanovskih organizacij, so čitali dovolj izčrpno poročilo o kongresu v vseh slovenskih dnevnikih. Povedati hočem le svoje subjektivno mnenje o skupščini in podati utise, ki jih je napravil name ta kongres.
Za slovenske državne nameščence, še posebno za ljubljanske, je značilna desinte-resiranost, ki so jo pokazali ti napram kongresu. Že sobotni sprejem gostov, delegatov in članov glavne uprave na kolodvoru je bila prava slika apatije in indolence, ki je objela vrste dri. nameščencev. Za sprejem se je zbralo na kolodvoru komaj tucat ljudi, večinoma sami oficialni delegiranci ljubljanskih organizacij. Med njimi ni bilo niti ene same drž. nameščenke, kar je treba izrečno podčrtati. Spominjam se na kongres UJU pred 2 letoma, — kakšna razlika! Tedaj je bilo na ljubljanskem kolodvoru nad sto učiteljev in učiteljic in kako oduševljeno je bilo njihovo razpoloženje. Izgovor na službo tu ne more držati. Priča sem bil neštetim sprejemom na ljubljanskem kolodvoru, tudi takim, ki niso v nobeni zvezi z interesi drž. nameščencev, pa vendar je bilo med čakajočimi sprejemniki najmanj polovico drž. nameščencev, med temi mnogo žensk. Seveda,
če bi prišel v Ljubljano kak športni start, kak brcač žoge ali pa kak kino-junak (Harry Piel), kak cirkus ali kaj podobnega, potem bi se trlo na kolodvoru naših žensk, v naročju polno rož in v očeh navdušene mokrote. Zlasti, če bi korakala na čelu godba. Toda k sprejemu svojih stanovskih tovarišev, tistih ,ki se brigajo za tvoj blagor, — to bog varuj, saj dandanes je sramota, javno pokazati, da si — državni nameščenec. Zlasti je sram ljubljanske damice, če bi jih svet videl na cesti v družbi drž. nameščencev.
Nič boljše ni bilo v nedeljo na kongresu samem. Po dopoldanskem zborovanju je bilo v dvorani komaj 6 Ljubljančank, na popoldanskem jedva dve. S tem so povedale drž. nameščenke iz Slovenije dovolj jasno, da jim ničesar ne manjka, da se jim dobro godi in da jih kratkomalo prav nič ne briga to, kar se je na kongresu razpravljalo. Ne reflektirajo niti na diferenco na nove plače, niti povišanje stanarine in so tudi v drugih ozirih z vsem popolnoma zadovoljne, tudi prevedba na novi zakon ni nobene udarila. Samo da je zunaj solnce, pomlad, v Zvezdi nedeljska godba, promenada, zaljubljen flirt, pa je življenjska sreča, nje smoter in cilj kronan. Morda imajo pa tisti tovariši vendarle prav, ki se zavzemajo za to, da bi se v organizaciji ločili od svojih tovarišic in jih prepustili lastni usodi.
Tudi zvečer na komerzu ni bilo Slovenk, tako, da so se čudili temu srbski in hrvatski gostje in dali temu začudenju tudi javno in glasno duška, kar je že iz samih družabnih ozirov in z ozirom na takt, gostoljubje in bratoljubnost Slovenkam — drž. nameščen-kam nečasten kompliment.
Nekoliko krivde leži tudi na O. Z., ki se pri aranžiranju ni pravočasno in dovolj na to ozirala. Jasno je, da nam ne more biti v čast in korist, če so si naši bratje ustvarili o slovenski družabnosti kakšne predsodke. Treba je vedeti, da je tuj gost zelo tenkočuten in je često le malenkost kriva, da odnese iz hiše gostoljubja za vedno neprijetne utise. Drž. nameščenec je v družabnem življenju dandanes res pastorek, toda ni treba, da bi bil zato že robavs.
Skoro vsa dopoldanska razprava kongresa, kakor tudi vsa. predkonferenca, ki se je vršila v soboto zvečer v Unionu, se je sukala v glavnem in najdelj časa pri točki dnevnega reda o izplačilu razlik na novo plačo, ki jo dolguje država drž. nameščencem že toliko časa. V razpravo so posegli škoro vsi delegati, bilo je mnogo predlogov, toda sjjvamih govorov in predlogov v tej zadevi ni bilo skoro nič. Za hladni, jedrnati in stvarni slovenski temperament, ki je ustvarjen za naglo orientacijo in ki usmeriva svoje zaključke po stvarnem, preciznem in logičnem razmotrivanju v ostrem loku, brez ovinkov in stranpotic, brez nepotrebne retorične navlake naravnost k cilju, so bili zlasti nekateri v epsko širino razblinjeni govori srbskih tovarišev kakor prebujni šopi rož. Iz prepestre bujnosti in opojnosti, kjer subjektivna čustvenost zaduši objektivno hladnost razuma, ne najde človek bistva. Zborovalci, ki so glede izplačila teh diferenc že itak skeptični, so čutili v tej široki epiki nekakšno izbegaVanje in izmikanje in, ker je bil tempo razprave nagel in progra-matičen, kakor ad hoc izpeljan, tako da niso
mogli posegati aktivno v razpravo, so ostali navzlic vsemu, razmeroma zelo hladni in so proti koncu počeli odhajati iz dvorane.
Edino, kar je ugotovila ta dolga razprava o razlikah, je to, da imamo drž. uslužbenci zakonito pravico do izplačila teh diferenc. V polemiki o sredstvih, o načinu in taktiki, kako doseči izplačilo teh razlik, pa se je izkazala vsa nemoč organizacij drž. nameščencev. Še prav posebno jasno je bilo izpričano to na sobotni predkonferenci, kjer je bilo izrečenih nekaj zelo smelih predlogov in je prišlo vsled tega med nekaterimi delegati do ostrejših polemik. Onemu, ki je prišel med to razpravo na jasno in ki je prepoznal situacijo, je bilo vse nadaljno dolgovezno go-vorančenje delegatov iz Srbije le streljanje preko cilja. Predlogi, da naj se obrnejo organizacije na narodne poslance, da naj se pobero na memorandum podpisi vseh drž. nameščencev itd. ostanejo brez efekta. In prav je dejal častni predsednik kongresa, univ. prof. dr. M. Andonovič, da se državni nameščenci zanašamo samo na tujo pomoč, mesto da bi sami zavihali rokave; prav je tudi dejal na predkonferenci delegat iz Sarajeva, ginm. ravnatelj dr. Ćuković, da se na politične stranke in narodne poslance državni nameščenci ne smemo zanašati, ker je značilno za skrb, ki jo posvečajo državnim nameščencem politične stranke in njihovi poslanci, že dovolj samo dejstvo, da so bili pred volitvami napram nam polni obljub, na katere pa so naglo pozabili, kajti v parlamentu se ob priliki debate o dvanajstinah ni spomnil državnih nameščencev niti en poslance, ne iz vladnega in ne iz opoziciona!-nega bloka.	(Konec prihodnjič.)
Tomo 3ovanovk v naši sredi.
Ob priliki kongresa drž. nameščencev je prišel v Ljubljano ,po dolgem času zopet predsednik Saveza -pošt., teleg, in telet, nameščencev, g. Tomo Jovanovič, ki je obenem tudi podpredsednik Glavnega Saveza državnih nameščencev.
V isoboto dne L8. aprila t. 1. je zato sklicala Zveza na direkciji sestanek ljubljanskih tovarišev in tovarišic, na katerem je g. Tomo Jovanovič poročal o aktualnih stanovskih zadevah. Ker je bilo na dnevnem redu tudi njegovo poročilo o pripravniških izpitih, se je zbralo na sestanku precej mlajšili tovarišic, zlasti takih, ki jih sicer ni nikoli videti na sestankih naše organizacije. Nekateri ljudje poznajo organizacijo šele takrat, kad|ar jim teče voda v grlo. Ker bo tekla poslej vsem in večkrat voda v grlo, bi bilo priporočati vsem, da se zanlimajo za organizacijo, njene sestanke, občne zbore in prireditve vedlno, ne pa samo včasih. Zlasti mlajšim tovarišicam priporočamo to.
G. Tomo Jovanovič je na sestanku poudarja! važnost stanovskih organizacij, zlasti je nagla-šal potrebo po solidarnosti, ker gremo težkim časom nasproti. Treba je utrditi naše organizacije ir. strniti naše vrste, ker jih bodo nove generacije potrebovale še bolj, nego smo jih do sedaj. Neprijetno ga je dirnil dopis splitske organizacije in pritožba iz vrst drugih organizacij, iz katerih posnema, da maturantje rušijo slogo in ustvarjajo po nepotrebnem med ljudmi naše stroke antagonizem. Maturantje nimajo vzroka pritoževati se, kajti dobili so to, kar jim po zakonu gre, zato niso v ničemur prikrajšani, če je prišlo v II. kategorijo 'tudi prometno osobje. Savez si je stavil za nalogo, uvrstiti poštno stroko v II. kategorijo in je to nalogo tudi dbsegel. Pri prevedbi pa je bilo potrebno, temu primerno izenačiti razne sisteme, po katerih je bilo razvrščeno poštno osobje naše države pred sprejetjem novega zakona. Izenačenje pa se je moglo zgoditi samo z uvrstivijo vsega prometnega osobja naše stroke v eno kategorijo, pri čemur maturantje niso ničesar izgubili, kakor ne bi bili ničasar pridobili, ako bi bilo osobje nematurantskega staleža uvrščeno v III. kategorijo. Deviza Saveza in njega kot predstavnika vseh organizacij poštne stroke je bila: pomagati za prehod in ob razvrstitvi po
novem zakonu vsem in vsakomur, da je dosegel čim največ mogoče. Kot organizator se je oziral zlasti na one skupine, ki tvorijo groš poštnega nameščenstva.
Opozarja na to, da ni misliti sedaj na izpre* membo zakona lin uredbe o razvrščanju; če se bo izvršila kaka lizprememba, se bo izmenjal sploh ves uradniški zakon. Karkoli pa se bo izpremeni-!o ali 'izmenjalo, bodite prepričani, da se bo' iz-preobrniilo ali izmenjalo na slabše.
Glede izpitov pripravnikov poroča, da je g. minister poizkusil prevesti nekaj pripravnikov v
4.	položaj, toda proti temu se je pritožila glavna kontrola in čaka sedaj ta zadeva na rešitev pri državnem svetu. Naroča, da naj organizacija glede pripravnikov v Sloveniji, ki so imeli že ob prevedbi tri leta službe, predloži ministrstvu vlogo, v kateri naj obrazloži krivice, ki so prizadele te pripravnike od strani merodajnih faktorjev s tem, da niso bili imenovani pravočasno ofician-tom odin. poštarjem VI. razreda. Uverjen sem, da bo pokazal gosp. minister pošte umevanje za to in našel tudi zakonska sredstva, da se ta krivica popravi. Uverjen je to tem bolj zato, ker je gospod minister 'pokazal dobro voljo in. svojo naklonjenost napram osobju tudi -ob drugih sličnili prilikah. Savez bo vlogo Zveze po svojih močeh krepko podpiral.
Glede zvišanja nočnin za poštno službo in zvišanje dnevnic za ambulančno osobje je poročal, da je tozadevni predlog tako gospod minister pošte, kakor g. fin. minister že podpisal, čaka pa še končnega odobrenja v fin. odboru. Upa, da bo oboje skoro ugodno rešeno.
Nato je dajal odgovore na razne druge interpelacije manj važnega značaja, o čemur bomo poročati v prihodtiji številki.
V imenu maturantov je na očitke predsednika repliciral tov. Zupanec, ki izjavlja, da je g. predsednik Saveza o pokretu maturantov netočno informiran. Ni ros, da bi maturantje delovali kdaj proti temu, da so bili uvrščeni bivši ofici-antje v II. aktegorijo, — za eventuelne izjave posameznih članov maturantskega društva pa društvo ne odgovarja. Res pa je, da se borimo za določene prednosti 'in predpravice. Ker je imela Zveza maturantov (ustanovila se je med tem Zveza maturantskih društev vse države) tisti večer svojo izredno kupščino, povabi v imenu Društva maturantov, naj bi sc udeležil predsednik Saveza te skupščine, da se informira o pravem namenu maturantskega pokreta.
G. Tomo Jovanovič odgovarja, da ga samo veseli, če je o zadevi res netočno informiran in poudarja, da bo Savez vedno radevoije podpiral stremljenje maturantov v cilju izboljšanja njihovega položaja, zlasti v tem pogledu, da se lin* odpre 1. položajna skupina II. kategorije, nikoli pa ne bo podpiral takih separatisti nih stremljenj, ki bi bila naperjena proti ciljem Saveza v škodo ostalega osobja poštne stroke.
Predsednik Saveza je ostal v Ljubljani 3 dni. Udeležil se je vseh konferenc in zborovanja G!, saveza, kakor tudi novo ustanovljene »Zveze duševnih delavcev«. Iz Ljubljane Je odpotoval v Zagreb in v Split, da poživi in ojači tamkajšnje organizacije poštnih uslužbencev.
Razmišljanje o odprav mk
Dozdeva se mi, da je ministrstvo pošte in telegrafa, kakor tudi vodstvo Sekcije poštnih či-novnikov premalo 'informirano o stanju, v katerem se danes nahajajo takozvani »poštni poslo-vači.« Ne mislim spuščati se v dolgovezno polemiko, marveč kratko orisati naš položaj in odgovoriti na članek v »Poštnem gllaismliku« od 1. februarja pod naslovom: »Uradne ure, odpravniki in še kaj.«
Evo vam pošt. poslovača: Plača z drag. dokladami in -temeljno plačo znaša 450 Din na mesec; to odgovarja približno ceni poštenega kosila dnevno za en mesec. Da bi si privoščil odpravnik tudi zajutrek in večerjo, to smatra naše p. t. ministrstvo pač za nepotreben lukšus.
Če zagreši taka reva kakšno malenkost v službi, takoj ti citirajo vse avstrijske odredbe in paragrafe, t. j. pogodbo, ki pravi, da je smatrati odpravnike uradnikom, ki nosijo vse odgovoril as ti.
Direkcija zaideva račun o pavšalu; k temu pripominjam, da znašajo samo izdatki za kurjavo toliko, kolikor znaša celoletni pavšal; o pis. potrebščinah, snaženju urada, stanarini tid. ni go-
vora. Ce si odpravnik premisli vso to tragiko svojega žalostnega hiranja, je najboljše, da zaprosi s kolekovano prošnjo poštno direkcijo, da mu dovoli iz kredita »nepredvideni stroški« primeren znesek, da si nabavi vrv, ter naj ne pozabi zaprositi občinsko oblast za dovoljenje, da se sme na njenem teritoriju na brzojavni drog obesiti, in to šele po odpravi -pošte ob pol 5. ali kakor so že razmere. Pravilnik predpisuje, da mora ob odhodu pošte uradnik lastnoročna zatvoriti vrečo; zato mora vstati odpravnik k vsaki pošti ob petih zjutraj. Kaj ne, gospoda, to so krasne razmere; vsako jutro nastop službe ob petih, vsak večer odjava, v nedeljo čakati na tista koleselj, ki se nazivlje pošta, pa piše člankar o nezaposlenosti odpravnikov.
Pa še nekaj o poglavju »nekvalificiranost odpravnika«. Torej gospoda, isto -delo, ista odgovornost, kakor vsak drugi uradnik pri prometu, strokovno se je moral vsak izmed nas istotako vežbati, kakor drugi, polagati izpite ,in tudi drugače ne moremo biti take duševne reve, ker ne odpravlja dopisov in drugega pisarniškega dela nihče mesto nas. Nisem demagog, niti ne pridigam: »enako delo, enaka plača«, ne. Vsi vi, ki imate višjo šolsko izobrazbo, zaslužite gotovo prednost, pa najsibo pri plači ali pri napredovanju, toda fraza o nekvalificiranosti je odveč. Pustite to in nam rajši pomagajte ter se složno za na!s zavzemite. Nočemo samo paradirati kot člani Sekcije poštnih činovnika, marveč tudi biti pravi člani. Od prevrata dalje se nam obljublja, najsibo od strani ministrstva, direkcije ali Zveze, pa vse skupaj ni nič, postali smo že legendarni, kakor Jurčičev deseti brat, zasmehovani norci, ki garajo brez priznanja in brez plače.
Naj mi odprostii, če se čuti kdo prizadetega, jc pač resnica in se ne da s črko izbrisati. Hrvatski poslovači so dosegli povišanje plače, naša organizacija, ki slovi kot vzorna, pa ui dosegla do sedaj za odpravnike ničesar. Poživljam vse poštne organizacije, naj nam pomagajo v boju za kos kruha. Zanosite se, da vami bomo hvaležni in vas podpirali. S tovariškim pozdravom Marin-celj, -poslovač v Kočevski Reki.
(Pripomba: Po zgornjem članku se čutim prizadetega seveda jaz. Žalostno je, da se baš človeka, ki si kot bivši odpravnik ves čas najbolj prizadeva za 'izboljšanje odpravnišikega stanu, napačno razume. Če sem pisal o nepolni zaposlenosti poštnih odpravnikov, sem pisal zato, ker nečem biti demagog in trditi, da je uslužbenec, ki dela po par sto enot na mesec, polno zaposlen, ko pa vem, da mora delati njegov tovariš pri velikih uradih po par tisoč enot na mesec. Če sem pisal o nekvalificiranosti -poštnih odpravnikov, sem mislil pač na to, da sedanji odpravniki nimajo niti šolske izobrazbe, -niti strokovnega tečaja in izpita, ki bi jih usposabljal za pragmatičnega uradnika. Sem pa slejkoprej za to, da se uvrste med zvaničnike. Glede hrvatskih poslova-čev pa bodi piscu zgornjega članka povedano, da so prejemali hrvatski poslovači pred povišanjem IX) 200—300 Din na mesec, zdaj pa po 370—400 D na mesec, torej vedno še za kakih 15 % manj, nego naši odipravniki. Hrvatski poslovači dobivajo namreč podobno temeljno plačo, kakor naši (200 " 300 Din na leto), toda sam-o 4455 Din drag-inj-B doklade na leto (12 Din 20 p na dan), dočim ,’aijo naši odipravniki 5110 Din letne draginj-ske doklade (14 Din na dan), torej 655 Din na leto več kot hrvatski tovariši. Sekcija in Zveza ni nikoli zamudila nobene prilike, da skuša pomagati odpravnikom, vedno jih smatra za svoje najbolj podpore vredne člane, če tudi oni niso ostali svoji organizaciji zvesti in je danes večina odpravnikov neorganizirana. Sekcija pošlje ravno zdaj svojega predsednika v Beograd, da skuša pri sestavi novega pravilnika za poštne poslovače doseči zanje čim največ. To je dolžnost Sekcije, dolžnost odipravnikov pa 'je, da Sekcijo ptč, čl-novnikov v njenem delu podpro in se organizirajo. — Joja.)
Orsanizatorično gibanje.
Potovanj!« delegatov Sekcije ptč. člnovnikov v Beograd.
Po sklepu odbora Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih čdnovmikov odpotuje njen predsednik tov. Dular dne 2 .maja t. 1. v Beograd, da se informira odnosno intervenira pri merodajnih faktorjih v sledečih zadevah’:
1.	) Napredovamje pripravnikov v 4. skupino brez polaganja strokovnega izpita, oziroma, če se morajo ta izpiti brezpogojno položiti, kako naj pridejo pripravniki do učnih pripomočkov.
2.	) Rešitev odpravniškega vprašanja. Ministrstvo fodlehrje baš sedaj pravilnik o razmerju Poštnih odpravnikov (poslovačev) do poštne uprave in o regulaciji njih prejemkov.
3.	) Imenovanje zvaničnikov podružnice poštne hranilnice v Ljubljani (čekovnem zavodu), kateri imajo predpisano šolsko izobrazbo, za pošt-no-hraniilnične uradnike III. kategorije.
4.	) Nakazilo zvišanih nagrad dnevničarjem podružnice poštne hranilnice (čekovnega zavoda) v Ljubljani v smislu rešenja gospoda ministra pošte in telegrafa št. 238 od 16. januarja t. I. (Ves-nik 3.-1925, razpis št. 25) z veljavnostjo od 1. Januarja 1925.
5.	) Takojšnje (imenovanje pisarniških' uradnikov (pisarji, arhivarji, pisarniški manipulanti, pisarniški oficiamti, pomožne moči), kateri so bili
1.	septembra 1923 že v državni službi, ne glede na njihovo šolsko izobrazbo za uradnike III. kategorije v smislu uredbe .o razvrščanju poštnih uslužbencev.
6.	) Ukinjenje blagajniške službe ob nedeljah pni vseh poštah ali vsaj pri vseh erarnih poštah. Tozadevna prošnja leži že pol leta pri strokovnem svetu poštnega ministrstva,
7.	) Štetje vojaških let tistim uslužbencem, ki se niso pritožili. Vsled napačnih navodil od strani ministrstva se marsikdo ni pritožil. Zato naj bi sc dovolile naknadne pritožbe na državni svet.
8.	) Urgenca takojšnjega nakazila zvišanih am-bulančnih dnevnic in nočnin.
O uspehu intervencije prinesemo obširno poročilo v prihodnji številki »Poštnega glasnika«; članom mariborske podsekcijc pa pojde tov. predsednik dne 10. maja ustno poročat na sestanek v Maribor.
Društvo prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani sklicuje za petek 8. maja ob pol 8. zvečer članski sestanek, ki se bo vršil v gostilni pri »Lozarju« na Sv. Jakoba trgu, soba levo. Sestanek je važen, zato je udeležba vseh ljubljanskih članov nujno potrebna. Obravnavali bomo zadeve občnega zbora »Zveze poštnih organizacij«, ki bo 17. maja t. 1., zlasti kar se tiiče vprašanja novega predsedstva Zveze. O novem predsedniku se med tovariši v Ljubljani mnogo govori in projektira. Olede vseli teh govoric in projektov pa mora naše društvo zavzeti jasno in objektivno stališče, ki naj gre iz strogo strokovnega vidika. Pred vsem je treba ugotoviti sledeče: 1.) Soli imeli člani našega društva od strani »Zveze« kake koristi? 2.) Je-li bil dosedanji predstavnik »Zveze« napram našim članom na mestu? 3.) Kaj naj se ukrene, da se »Zveza« okrepi, da poglobi svoje dielo, da ostane strogo strokovna organizacija, ki boi uspešno zastopala prav vsakega člana brez razlike eventualne Jasno izražene politične pripadnosti? Na to si moramo dati točnega odgovora pred občnim zborom »Zveze«. Na podlagi mnenja večine članov bo društvo uravnalo svoje stališče in nastop na občnem zboru »Zveze. — Zunanji tovariši pri tem ne smejo biti ne-interesirani. Zato naj nam na stavljena vpraša-mja gotovo odgovore do 8. maja in pri tem stavijo tudi svoje nasvete im zahteve. Po sestanku tudi odborova seja istotam. — Zadeva je zelo važna, zato je ne sme niliče pustiti iz vidika. Od nas samih zavisi, kako bomo živeli in delali. Ker Pa posameznik tudi sam za sebe ne more doseči ničesar, je potrebno, da nastopamo skupno, v složni in trdni strokovni organizaciji. Zato si vzemimo za vzgled naše kolege v Avstriji in na Češkem. Samo v slogi je moč! Vse osebnosti v stran! — Franc Šalehar, predsednik društva prometnih poštnih uradnikov.
ZAPISNIK
širše odborove seje Zveze od 6. aprila 1925.
Dnevni red: 1.) Došli dopisi. 2.) Občni zbor # Zveze. 3.) Povišanje članarine. 4.) Kongres Glavnega saveza državnih uslužbencev v Ljubljani.
5.) Slučajnosti.
Sejo vodi predsednik, zapisnik pa drugi tajnik tov. Staut.
1.) Prečita se dopis tov. Zupanca na Zvezo, ki se glasi:
»Jutro« je prineslo 21. februarja t. 1. v izvlečku načrt novega stanovanjskega zakona, ki ga izdeluje minisitnstvo za socialno politiko. Izvleček
je sicer nejasen in si v glavnih točkah nasprotuje, ko govori o 24 oziroma 8—ISkratnem povišanju najemnine gmotno boljše situiranih najemnikov. Iz vsega je jasno, da bo od zakona imel dobiček le najemodajalec, ne bo pa zaščiten najemnik, ki že sedanje najemnine ne zmore. Najemnik bo' zaščiten le v toliko, da bo stanovanje še nadalje neodjpovedljivo.
Najemnik bo imel od zakona Je malenkostno »idealno« korist, pač pa veliko materialno škodo, ki je sedaj še nepregledna. Stanarine so prenizko odmerjene za plačilo sedanjih najemnin, nihče ne more zahtevati od državnih nameščencev, da bi plačevali stanarino iz mesečnih prejemkov, ki niti za vsakdanji kruh ne zadoščajo. Po projektu pa se bodo stanarine znatno zvišale m bo povišek za najmanj 100—200 % presegal sedanje stanarine. Tega poviška državni nastavil enec ne more in ne bo mogel plačati, ako ne bo država istočasno povišala stanarino v sorazmerju s povišanjem najemnine.
Zveza poštnih organizacij naj takoj napravi potrebne korake pri Društvu najemnikov, pri ministrstvu za socialno politiko, pri ministrstvu pošte in pri vseh uglednih poslancih in klubih, morda v sporazumu z O. Z. javnih nameščencev, da se v zakon vstavi poseben člen, ki ščiti državne nameščence. Člen naj bi slovel takole:
»Državnim nameščencem se more in sme povišati najemnina le do zneska, ki ne presega njegove stanarine. Ako pa ima državni nameščenec podnajemnika, tedaj ima najemodajalec pravico, zahtevati od najemnika, da z zakonom določeni odstotek plačuje najemodajalcu.«
Zadeva je zelo nujna in naj bi se hitro potrebno ukrenilo, ker so vsi nameščenci kruto prizadeti.
Odbor soglasno Obsoja pasivnost članov v tem tako važnem vprašanju. Sklene podpirati vsako akcijo, ki naj bi odpravila ali vsaj omilila krutosti novega stanovanjskega zakona, Ker pride ta točka tudi na dnevni red kongresa Glavnega saveza, se ni o tem nič pozitivnega sklenilo.
2.	) Po kratki debati se sprejme predlog tovariša Jakšeta, da naj se vrši letošnji občni zbor Zveze v nedeljo 17. maja t. 1. Predsedstvo so pooblastili, da določi uro in lokal ter da sestavi dnevni red Občnega zbora.
3.	) Glede povišanja članarine v Zvezino blagajno se ugotovi, da so v principu vsa društva za povišanje članarine. Ker pa se zastopniki posameznih društev ne morejo zediniti za način in znesek poviška, se sklene, da pride ta točka na dnevni red občnega zbora Zveze.
4.	) Predsednik poziva, da naj se poštni uslužbenci udeleže v čim večjem številu kongresa vseli državnih uslužebncev, ki bo letos v Ljubljan. Zveza poštnih organizacij sicer ni včlanjena v Osrednji Zvezi, zato ne bomo imeli na kongresu glasovalne pravice. Tovariš Jakše omenja, da je Zveza včlanjena v Savezu poštnih, telegrafskih in telefonskih nameščencev v Beogradu, ta pa je član Glavnega saveza državnih nameščencev, po njem smo torej tudi mi posredni člani Glavnega saveza. Naš Savez ima pravico do enega delegata za vsakih 400 članov. Predsednik Tomo Jovanovič se bo kot podpredsednik Glavnega saveza gotovo udeležil tega kongresa, zato naj Zveza opozori Savez, da naj prinese seboj toliko poverilnic, za kolikor delegatov ima Savez pravico z ozirom na število svojih članov. Te poverilnice naj se izstavijo potem v Ljubljani na imena posameznih' članov odbora Zveze. — Sprejeto.
5.	) Predsednik društva poštnih upravnikov tovariš Lichteneker interpelira predlsedNka, če mu je znano, da je priredila Sekcija ptč. činov-nikov po deželi več sestankov in da je nastopal na teh sestankih tudi prvi tajnik Zveze tovariš Čampa, ki je v svojem poročilu v »Poštnem glasniku« na neokusen način napadel v Zvezi včlanjeno društvo poštnih upravnikov. Predsednik od1-govarja, da mu je bilo o sestankih Sekcije znano, da pa teh sestankov ni inspirirala Zveza, še manj pa, da bi pošiljala na te sestanke svojega tajnika. Tovariš Čampa je član Sekcije in samo v tej lastnosti je šel kot poročevalec Sekcije na te sestanke, ne pa kot tajnik Zveze. Tovariš Jakše pojasnjuje, da ne zadene pri tem nobena krivda niti predsedstva Zveze, niti tovariša Campe, nego samo njega kot urednika »Poštnega glasnika«. Zdelo se mu je namreč potrebno, tako kakor tovarišu Dularju in sebi, dati tudi tovarišu Čampi nekakšno šaržo, oficlaien naslov, ki ga ima db
organizacije, da sc morejo nepoučeni tovariši na deželi orientirati, v kakšnem razmerju in činu so ti ljudje do organizacije. Edino ta vzrok je bil, da je pripisal k imenu Campe v oklepaju še »tajnik Zveze poštnih organizacij.« Kar se tiče napadov na društvo poštnih upravnikov, mora tudi zagovarjati tovariša Čampo, da ni tega storil samo on, nego vsi poročevalci, ki so izdelali, predno so šli na deželo, natančen spored, kaj in kako bodo govorili. Sploh pa se ne smejo smatrati naše besede za napade, ampak le za naše neprestano prizadevanje v govoru in pisavi, đa združimo zopet vse ljudi naše kategorije v eno samo društvo, kajiti ipo našem svetem prepričanju je Društvo poštnih upravnikov nepotrebno in škodljivo interesom celokupnega osobja naše skupine. Ce se 70 % predstojnikov pošt dobro počuti v Sekciji, zakaj čuti samo 30 % upravnikov potrebo po novem cepljenju naših moči.
Potom, ko odgovori predsednik še na par vprašanj glede izpitov za pripravnike-zvaničnike in glede pritožb na Državni svet, zaključi predsednik sejo ob 22. uni.
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno.	36
To in ono.
— Člane Sekcije ptč. činovnlkov pozivamo, da se udeleže v čim največjem številu letošnjega rednega občnega zbora Zveze poštnih organizacij, ki bo v nedeljo 17. marca t. 1. ob 14. uri v Mestnem domu v Ljubljani. Ljubljanski člani naj odlože za ta dan izlete in druga pota ter naj pridejo na ztKjrovanje vsi, ki so službe prosti. Z dežele pa naj pridejo vsaj člani z bližnjih krajev in pa zaupniki večjih pošt. Tem (zaupnikom velikih pošt) je Sekcija pripravljena na njihovo prošnjo povrniti vozne stroške po železnici.
Sestanek Sekcije ptč. činovnlkov bo v nedeljo 10. maja t. 1. na Rakeku. Glede lokala in ure sestanka bodo vse notranjske pošte pravočasno obveščene.. Poročal bo tajnik Sekcije tovariš Jakše. Ob 'tej priliki opozarjamo člane Sekcije po deželi, da je Sekcija pripravljena prirediti take podeželske sestanek tudi v drugih središčih Slovenije, kjer še ni bilo letos takih sestankov, ako tamkajšnji člani za tak sestanek pismeno zahtevajo in ako je upanje, da se udeleži posamez* neoa sestanka vsaj 12 članov.
Glede pripravniških izpitov poizkusi Sekcija Ptč. činovmikov polog intervencij e v Beogradu tekom meseca maja še neko drugo odločilno akcijo v sporazumu z direkcijo, da se ti nepotrebni izpiti prekličejo. V tej zadevi deluje Sekcija vzajemno tudji z Organizacijo poštnih, brzojavnih in telefonskih 'nameščencev v Splitu. Podrobnosti za enkrat ne moremo objaviti, vendar naj bodo pripravniki uverjeni, da je njihova organizacija brez prestanka na delu, da reši svoje člane-pnipravni-ke tega izpita. Upanje obstoji, da rešimo vsaj one pripravnike, kateri so imeli 1. septembra 1923 že 3 leta službe.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
FEUKrÜRMNC,’'LTuBUnNfl
Sv. Petra cesta itev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22
Slamniki po znižanih cenah
ravnokar došli. Oblike od 60 do 150 Din. Otroški od 60 do 120 Din. Nakitenl od 100 Din, dokler traja zaloga. — Oglejte sl cene v Izlotbl
--=s= MINKE HORVAT
modlstka
Ljubljana, Stari trs Štev. 21.
Mannlakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana	Stritarjeva ul. 5
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke Cene zmerne.	Postrežba točna in solidna.
Konfekcijska tovarna
FMH DEM 1 CIE- LMaia
Pisarna	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjlh in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906. Špedjalna trgovina prvovrstnih pisalnih In kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Ljubljanska gradbena družna ul
UDBLJAtlA, Rimska testa 13. teleton 327
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe ___________In pohlžtvo._______
Josip Peteline,
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih sttojev .GRITZNER' v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje In kroja če
Pri nakupu zimskih potrebščin za ženske In moške obleke se priporoča
manufakturna trgovina
Janko Cesnik
LJUBLJANA
Lingarjeva ul. — Stritarjeva ul.
S Cene zmerne!
i ................................»
Slouenska banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
v lastni palači.
Delniška glavnica Din 7.500,000’-Rezerve	Din 1.500,000'—
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Afilijacija:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
\ Šarahnn veletrgovina v Ljubljani i
n., ČKU auuil pjjporofa špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
za moške ob leke v največji izberi in po najnižjih cenah pri
3. GROBELNIK, Ljubljana, Mestni trg 22.
Oljnate barve, lake, firnež, čopiče in vse slikarske in pleskarske potrebščine nudi tvrdka
Ravhekar & Derganc
Iijiiblfana, Pred Skelijo 20. Tvornica dežnikov
I Mllfl K LJUBLJANA,
La I	Mestni trg številka 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
FBiRAFAD,LjliM|gnil
Rimska cesta 16
Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rouleaux-opravc
Priporoča se radi nizkih cen znana manufakturna trgovina
A. Potokar, Ljubljana
Šolski drevored itev. 8,
pri Zmajskem mostu.
Prodaja blago tudi na obroke po enako nizkih cenah.
Največjo izbiro vsakovrstnega usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, priporoča
ANDREJ SEVER
v Ljubljani, Stari trg 30.
Za nakup vseh pisarniških In Šolskih potrebSiln priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 1, Sv. Petra c. 26.
IVAN JELAČIN, Ljubljana,
veletrgovina špecerijske in kolonialne robe.
Solidna in točna postrežba. Ustanovljeno leta 1888
TRANSFORMATOR o i.,.
Tei. 715	elektrotehnična tovarna Tei. 715
Ljubljana, Dunajska cesta št. 75
Fabrlkacija vsakovrstnih transformatorjev, reparature električnih strojev vseh vrsi, bogata zaloga motorjev vseli vrst, fabrikadja stikalnih tabel. Kabel, bakrena žica, kuhala, likalniki, varovalke, stikala, vrvice. Projekti kompletnih električnih central. Montaža kompletnih central. Na razpolago pivovrstni strokovnjaki, bogate izkuinje. Na željo takojšnji obisk
„Z O R A“
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
•	(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvorstnl bencin in petrolej amarikanaka atrojna, mazil-na In oilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro Balioo, žveplo itd.
Manufakturo In konfekcijo ctc., obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN »N DRUGOVI
družba z o. z.	49
MARIBOR, Tattenbachova ul. 2 Pisarna: Gregorčičeva ulica 1.
NA OBROKE
Zahtevajte vzorce!
čevlji z znamko
so najboljši. Zahtevajte jih povsod!
Prodaja na malo v Ljubljani:	Na deželi
Aleksandrova c I	V VSeh VečIih -
Prešernova ul. (Seljak) trgovinah S Čevlji
Na veliko pošilja tovarna
PETER KOZINA & Ko. Tržič,
Ceniki na zahtevo zastonj 1
Prometni zavod za premog
i; ......... d. d. v Ljubljani
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
;; vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor ;;	tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za I	livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, prvo nadstropje.
1	LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA		
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10,000.000 — SE PRIPOROČA ZA VSE BAN	Centrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metkovlč	Sarajevo Celje	Kranj	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst ČNE POSLE	Agencija: Logatec	SE PRIPOR	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504 OČA ZA VSE BANČNE POSLE