CELJSKI TEDNIK CELJE, 11. avgusta 1961 LETO XI. štev. 30 ( FNA IZVODU X DIN GLASILO SOriALLSTICM.: ZVtVI DKI0VNK LJUDSTVA OKRAJA CtLJK CASOIISNO PODJETJE .CKLJSKI TISI< 01)(;0V0RM UREDNIK TON K M A5L0 Počastili so sponio padlih junakov Takoj po slavnostni otvoritvi zveznega tekmovanja tabornikov Jugoslavije v orientacijskem po- hodu, ki je bilo pred dnevi v Storah, so se člani vseh repub- liških ekip ter gostje podali na Opoko. Tu so k spomeniku, ki označuje, da je tam štirinajstega februarja 1944. leta Štirinajsta divizija prekoračila Vogla j no in cesto, položili venec in počastili spomin padlih junakov. VEC POMOČI KRAJEVNIM PISARNAM Krajevne pisarne so bile usta- novljene kot del ODcinske uprave, ki se prostorno nanaja izven se- deža ljudskega oabora občine, to- rej kot odmaKnjen organ uprave T vaseh in naseljih, f^reko kra- jevnih pisarn realizirajo držav- ljani in organizacije svoje zako- nite pravice. Odtod izhaja, da krajevne pisarne nimajo svoje pristojnosti, temveč opravljajo posle s področja občinske pristoj- nosti. Z zakonom o organizaciji uprave ljudskih odborov so do- ločeni posamezni posli, ki bi jih morale opravljati Krajevne pisar- ne. Pristojni organi so ugotovili, da bi morale občinske uprave iz- boljšati svoj odnos do krajevnih pisarn in jim nuditi večjo pomoč. Da je pa ta pomoč ponekod šib- ka, se n. pr. opaža tudi v tem, ker šefa krajevne pisarne zelo redko obravnavajo kot predstoj- nika samostojnega organa upra- ve, saj se v praksi skoraj vsak uslužbenec občinske uprave po- naša proti njemu kot kakšen in- špektor. Šefe krajevnih pisarn zelo redko vabijo na sestanke ko- legijev občinske uprave. Ponekod le tajniki občin sklicujejo sestan- "ke z uslužbenci krajevnih pisarn, pa še to takrat, ko jim je treba naložiti posamezne naloge. Opa- ziti je tudi, da izobraževanje u- službencev krajevnih pisarn ni sistematično. Ljudski odbori vse te stvari si- cer ugotavljajo, vendar je kon- kretne pomoči krajevnim pisar- nam v praksi zelo malo. Odnos krajevnih odborov do krajevnih pisarn je v večini primerov do- ber. Pri reševanju raznih vpra- šanj, ki so za vas zelo važna — elektrifikacija, ureditev poti, na- selij in podobno, so se krajevni odbori že dokaj dobro afirmirali kot del družbenega upravljanja. S tem pa so v praksi odredili svoj odnos tudi do krajevnih pi- sarn. Te pisarne postajajo vedno bolj in bolj realizatorji zaključ- 'kov krajevnih odborov, saj ne- kateri odbori angažirajo izključ- no krajevne pisarne za izvedbo teh konkretnih nalog. Vedno bolj se postavlja tudi vprašanje odnosa krajevne pisar- ne do državljanov. Vsled nestro- kovnosti uslužbencev in slabe tehnične opremljenosti nekatere pisarne v tem pogledu ne poslu- jejo dobro. Čeprav se državljani obračajo na krajevne pisarne, le- te niso večkrat v stanju, da u- »pešno opravijo delo za državlja- Ka. Zato jim je tudi v tem pogle- du potrebno pomagati, saj je zna- no, da v nekaterih oddaljenih va- seh predstavlja krajevna pisarna mesto, kjer državljani želijo rea- lizirati eno ali več svojih pravig. Vedno bolj stopa v ospredje tudi potreba, da se na krajevne pisar- je prenesejo vsi tisti posli, ki predstavljajo vsakdanje zahteve in potrebe državljanov. Pri tem pa ni potrebno iti v skrajnost, da bi krajevne pisarne obremenili ? vsemi upravnimi posli. Upošteva- joč velik pomen krajevnih pisarn pri uveljavljanju pravic državlja- nov, je nujno, da ljudski odbori občin pomagajo pri delu in stro- kovnem izobraževanju uslužben- cev krajevnih pisarn. B. P. TURIZEM- PERSPEKTIVA MOZIRSKE OBČINE s flosarskim balom, ki je r nedeljo privabil na Ljubno rci tisoč ljudi, so bile končane prireditve prvega turistične- ea tedna Zgornje Savinjske doline, tedna, ki so ga na pobu- do sveta za turizem mozirske občine pripravila in nadvse uspešno zaključila turistična društva in vse ostale organiza- cije, ki so kakor koli vezane na turistično dejavnost. Prvi turistični teden Zgornje Savinjske doline je dosegel iz- redno lep uspeh, vsekakor pa po- trdil upravičenost prizadevanj, da bi takšne ali podobne manifesta- cije postale tradicionalne oblike turistične propagande. Nedeljske prireditve na Ljub- nem ob Savinji so začeli z otvo- ritvijo lovske, ribiške, turistične in etnografske razstave ter raz- stave slik Jožeta Horvata-Jakija. V imenu organizatorjev je raz- stave odprl tov. Hafner. Med go- sti, ki so si jih najprej ogledali, pa so bili Franc Leskošek-Luka, Franc Simonič, Riko Jerman, Mi- ran Cvenk, Rado Jenko ter pred- stavniki javnega in političnega življenja mozirske občine. Zani- manje zanje je bilo ogromno, saj so se ljudje ves dan drenjali v šolskih učilnicah, kjer so bile ure- jene, ter občudovali ne le lepe fotografije turističnih krajev in postojank, temveč tudi lovske in ribiške trofeje ter narodopisne značilnosti svojih krajev. Veliko pozornost je vzbudila tudi slikar- ska razstava, na kateri so pre- vladovala dela iz tako imenovane pariške zbirke. Kmalu po deseti uri dopoldne se je v dvorani zadružnega doma začelo skupno posvetovanje čla- nov Celjske turistične zveze ter okrajnega in občinskega sveta za turizem. Poleg ostalih gostov se je tega posvetovanja udeležil tudi državni sekretar za turizem LRS dr. Danilo Dougan. Konferenco je začel predsednik Celjske turistične zveze tov. Rado Jenko, ki je po pozdravu opozo- ril na možnosti še večjega turi- stičnega razmaha, razen tega pa tudi na nekatere turistične pro- bleme Zgornje Savinjske doline. Svoja izvajanja je podkrepil z ugotovitvijo, da perspektiva mo- zirske občine ni v industriji, tem- več edinole v turizmu, za katere- ga ima to območje vse naravne, vendar zaenkrat še premalo teh- ničnih pogojev. Pa še nekaj, za uspešen razvoj turizma niso važ- ne le asfaltirane ceste, udobni ho- teli itd., ampak tudi ljudje, ki jim je ta veja gospodarske dejavno- sti zaupana v vodenje in uprav- ljanje. Med pomembne turistične činitelje Zgornje Savinjske doline pa moramo uvrstiti še lov in ri- bolov, ki sta bila doslej premalo izkoriščena v te namene. V nadaljevanju konference je v imenu odbora za turistično iz- gradnjo Zgornje Savinjske doline govoril prof. Tine Orel. Ko je ugotovil, da nam ni in ne more biti vseeno, kako bo urejena ena najlepših alpskih dolin pri nas, je razčlenil delo in prizadevanje ne samo ustreznega odbora, ampak tudi celjske skupnosti komun za čim ustreznejšo ureditev turistič- nega območja mozirske občine in zlasti še Logarske doline. Zatem se je tov. Orel znova dotaknil problema, ki ga nekateri ljudje radi pogrevajo ob vsaki priložno- sti, ki se jim ponudi, to pa je gradnje nekaterih tehničnih ob- jektov v tem alpskem predelu kot cest, žičnic, hotelov ipd. Nekateri namreč pravijo, da pomeni že ce- sta hudodelstvo nad naravo, nad njeno prvobitnostjo, kaj šele žič- nica. Zanimivo je, da narodi, ki so v turizmu napravili dosti več kot mi, nimajo takih naziranj. Sicer bi težko razumeli, zakaj so samo alpske države zgradile nad tisoč pet sto žičnic, nešteto luk- suznih hotelov, modernih cest. Ce pa naše težnje vzporejamo z že- ljo, da moramo ta svet čim bolj približati delovnemu človeku, ki ima za oddih že tako premalo ča- sa, potem žičnice (tudi ne tiste na Okrešelj), urejene ceste in hotele (ki jih imamo premalo) ne more- mo šteti med hudodelstva, temveč le stremeti, da jih bomo imeli čim več. Končno je tovariš Orel nani- zal naloge, ki jih bo treba ures- ničiti tako v mozirski občini, kot Logarski dolini, ki je najbolj ver- no zrcalo, da v turizmu močno zaostajamo in da tam še zdaj ni- mamo tistega, kar smo imeli pred vojno. Zelo zanimiva so bila izvajanja predstavnikov turističnih društev mozirske občine, ki so pokazala, da delajo v njih prizadevni ljud- je. da pa bodo morala društva do- biti razen materialne še moralno podporo. V zaključnem delu konference sta spregovorila še tov. Jerman in Dougan. Končno pa so njeni udeleženci sprejeli sklepe kot ka- žipot bodočega dela vseh turistič- nih organizacij. M. B. Dva posnetka z zborovanja turističnih delavcev na Ljubnem. Zgo- raj med poročilom predsednika Celjske turistične zveze Rada Jen- ka. Na levi predsednica sveta za turizem mozirske obniče mg. ph. Mita Gologrančeva, na desni glavni tajnik Celjske turistične zveze prof. Zoran Vudler. Spodaj — Tine Orel, Riko Jerman, dr. Danilo Dougan in Hinko Cop. UMESTNI PREDLOGI OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJALCEV V 2ALCU ^Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v 2alcu, ki je zasedal minuli teden, je razpravljal v glavnem o industrijski pro- izvodnji žalske občine v prvem polletju 1961. Proučil je gibanje proizvodnje, gibanje delovne sile in seveda tudi vprašanje pro- duktivnosti. Vrednost doseženega obsega in- dustrijske proizvodnje v prvem polletju je znašala 4.039,948.000 — Po planu pa bi morali doseči v tem obdobju 4.852,548.000. — Tako je bil polletni plan indu- strijske proizvodnje dosežen le 83,3*/o, kar da predzadnje mesto v celjskem okraju. Stanje se je v mesecu juniju 1961 bistveno iz- boljšalo, saj je bil junijski meseč- ni plan presežen za 4,4®/o. Ce bo gibanje industrijske proizvodnje tudi v prihodnjih mesecih tako ugodno kot v juniju, bo letni plan ne le dosežen, ampak tudi pre- koračen. Gibanje proizvodnje je po po- sameznih industrijskih podjetjih dokaj različno. Polletni plan pro- izvodnje sta presegli edinole Ko- vinsko podjetje Žalec (137,9% in Tekstilna tovarna Prebold s 106,4Vo), dočim so vse druge go- spodarske organizacije pod pla- nom. Najnižji obseg proizvodnje v primerjavi s planskimi naloga- mi sta dosegli Tekstilna tovarna Juteks v Žalcu (53,6»/o) in Tovar- na nogavic na Polzeli (66,8%). Obe sta v rekonstrukciji, njun plan proizvodnje pa je upošteval že izvršeno rekonstrukcijo. V dru- gem polletju bo le-ta dala mno- go boljše rezultate. Tudi Savinj- ska tovarna opeke v Ložnici je globoko pod planom, saj je do- segla le 64,9% planskih nalog v prvem polletju. Prav tako Rud- nik rjavega premoga v Zabukov- ci ni mogel doseči plana, čeprav je približno enak lanskoletnemu. Oviralo ga je pomanjkanje delov- ne sile. Lesno industrijski pod- jetji v Šempetru in Polzeli nista izpolnili plana proizvodnje, ker se njuni proizvodi težko vnovču- jejo in sta bila prisiljena preu- smeriti proizvodnjo na druge, bolj iskane izdelke. Najnižja produktivnost je tre- nutno v Tekstilni tovarni Juteks, kjer nove industrijske naprave še niso v pogonu, razpoložljivo delovno silo pa žele kljub temu obdržati na staležu, ker bo po- trebna kasneje. Produktivnost dela je v industriji žalske občine dosežena v celoti le 87,6%, kar je dokaj neugodno v primerjavi s planskimi predvidevanji za leto 1961. Smatrali so, da bo prehod na vzpodbudne j ši način delitve dohodka in samoupravljanja po ekonomskih enotah omogočilo večjo zainteresiranost proizvajal- cev in hitrejši porast produktiv- nosti. Zato je zbor proizvajalcev priporočil kolektivom in njiho- vim organom upravljanja, da čimprej temeljito analizirajo svo- je gospodarjenje. Zbor proizvajalcev je analiziral tudi poslovanje Lesnoindustrij- skega podjetja Šempeter, ki je zaradi mnogih pomanjkljivosti zabredlo v velike težave, iz ka- terih se bo zelo težko izvleklo. Zaradi tega je zbor proizvajal- cev priporočil, da se Lesnoindu- strijsko podjetje Šempeter zdru- ži s Tovarno pohištva na Polze- li. O združitvi bosta razpravlja- la enakopravno oba kolektiva. Obe podjetji imata dobre pogoje za skupno proizvodnjo, ker se do- polnjujeta. Skupaj bosta lahko nastopali na trgu, zmanjšali re- žijske stroške itd. JG Spet na zvezno akcijo v sredo dopoldne je iz Celja kmalu po deseti uri odpotovala tretja celjska mladinska delovna brigada Karla Destovnika Kaju- ha. Sestavlja jo okrog 120 sred- nješolcev, ki bodo na avtocesti ostali do začetka septembra. Bri- gadirji se bodo nastanili v Vla- dičkem hanu v naselju Paja Mar- ganovič. Veličasten prodor v vesolje Velika novica o uspešnem pristanku sovjetskega astro- navta št. 2 majorja Hermana Stepanoviča Titova na Zem- ljo je vzbudila po vsem sve- tu veliko zanimanje in obču- dovanje. Premier Hruščev je ob tej priliki sprejel številne čestitke od državnikov raznih držav, med njimi mu je če- stital tudi predsednik repub- like Tito. Vsi poudarjajo ve- lik pomen novega prodora v vesolje za človeštvo. Čeprav bo mogoče pomen izrednega poskusa majorja Titova podrobno oceniti šele po obširnih znanstvenih štu- dijah, lahko že sedaj rečemo, da je polet zgodovinskega po- mena, ker je že v drugo do- kazal, da se človek lahko lo- či od svoje zibelke Zemlje in da se varno vrne nanjo, ko je premagal silo inercije in težnosti, kar je nujno po- trebno za uresničenje tega dejanja. Major Titov je 25 ur in 18 minut prebil v breztežnost- nem prostoru. V tem času je preletel več kot 17 krogov okrog Zemlje in prevalil 700.000 kilometrov, kar je dvakratna razdalja med Zem- ljo in Mesecem. Po tem veli- častnem uspehu pričakujejo, da bo naslednji sovjetski koz- monavt obletel Mesec in se vrnil na Zemljo. VODA-SONCE-ZRAK V zadnjih dneh nas je vročina kar presenetila. Navajeni smo pač bili na razne nočne ohladitve, krajevne plohe in podobno — skratka na vreme, ki bi mu le težko rekli pravo poletje. Tisti, ki so bili na delovnih mestih, so bili zadovoljni. Vsaj vroče ni bilo. Po- poldan iz zlasti ob nedeljah pa so preklinjali. Domala vsako nedeljo so zapravili. Ce bi namreč stati- stiki izračunali lepe nedelje v le- tošnjem polletju, bi nabrali le malo število. V teh »pasjih« dneh pa je toli- ko večja gneča na celjskem ljud- skem kopališču. V začetku je namreč skoraj kazalo, da bo ljud- sko kopališče vse poletje zaradi slabega vremena le športni ob- jekt. Zadnji dnevi pa so tudi gle- de obiska pomenili novost — pri- nesli so rekorde. V torek, sredo in četrtek je bilo na kopališču domala dva tisoč ljudi. Tokrat se je tudi pokazalo, da sedanje ljud- sko kopališče ne more ob sedanji obsežnosti sprejeti vseh Celjanov, ki bi se v vročih dneh radi kopali. Prav tako je velika »gužva« v slačilnicah ob uri, ko ljudje zapu- žčajo bazen in podobno. Skratka, ti primeri jasno kažejo, da je sa- mo eden bazen v Celju premalo in da bo potrebno še bolje uredi- ti garderobe na kopališču. Morda velja le nekaj pripomniti, da bo treba pohiteti, pred začetkom se- zone ni možno vsega urediti. Na kopališču pa je res gneča. Ce je na tem ograjenem prostoru preko tisoč petsto ljudi, je tudi lahko »gužva« in ni čudno, če se dogodijo nenavadne reči. Najbolj tragični so dogodki, ko plavalci rešujejo ljudi, ki zaidejo v globoko vodo, a ne znajo plava- ti. K sreči je celjski bazen plitev in ni v bazen za kopanje monti- rana skakalnica, zaradi katere je v drugih bazenih izgubilo življe- nje že veliko otrok. V celjskem razmeroma plitvem bazenu pa že res težko kdo potone. Seveda pa so nevarni primeri, ko gredo v vodo bolniki. Tako se je pred dne- vi zgodilo, da so rešili fantiča, ki je dobil krče po vsem telesu. Pla- valci so ga hitro potegnili iz vode in mu pomagali. Zal pa na kopališču ugotavlja- mo, da so nekateri ljudje zelo brezobzirni. Skačejo ne glede na druge, »tunkajo« vsakega in po- dobno. Ne vedo pa, da je za slab- šega plavalca dovolj le majhen požirek vode od pljuska in že iz- gublja prisotnost, kar zna znova spraviti v akcijo vse plavalce, da ga rešijo. Na drugem koncu bazena, kjer sta oba otroška bazenčka s toplo vodo pa je prav nasprotno. No- benih velikih težav, toda velik živ-žav. Bazenčka sta polna malih otrok, a tudi okoli otroških ba- zenčkov je najbolj prijetno, saj so tu zbrane družine, ki vselej z enim očesom pazijo na svoje malčke. Tudi tu starši enako ugo- tavljajo: »Za otroke je v vodi premalo prostora.« V zadnjih dneh so bili natlačeni v bazenč- kih kot sardine. Nasploh pa je bil že res zadnji čas, pravijo ljudje, da smo dobili v Celju plavalni bazen. Savinja je zaradi industrijskih odplak umazana, spričo regulirane struge pa se v delu do izliva Ložnice v iSavinjo tudi ne da kopati. Ziv-žav na bazenu, veselje otrok in razmeroma čista in topla voda mnogim vsaj delno zame- nja letovanje kje ob morju. Težko je sicer to primerjati, vendar fe ne gre drugače tudi taka rešitev ni najslabša. —mi CELJSKI TEDNIK STEV. 30 — 11. avgusta 1961 tt-A Spričo blokovske politike, ki se blokovski upira in jo skuša v nje- nih posledicah paralizirati, morda ni odveč, če pogledamo kako je z gospodarsko tekmo med obema blokoma. Odkar je v jeseni leta 1957 SZ poslala v vsemirje svoj pr- vi satelit, se v ZDA gospodarstve- niki in politiki vprašujejo, ali je njihov sistem še dovolj učinkovit in sposoben za razvoj in napredek. Vsak uspeh Moskve v raketni teh- niki in astronavtiki nekaj doprine- se k temu, da resneje razmišljajo o izjavi Hruščeva, da bo sociali- zem v naslednjih sedmih letih do- hitel in prehitel kapitalistično pro- izvodnjo. Tempo, s katerim se SZ razvija, v ZDA s strahom registri- rajo. Sputniki in sovjetska astro- navta opominjajo ZDA, da je v nji- hovem gospodarstvu nekaj narobe in to je KennedY v svojem volil- nem dvoboju z Nixonom večkrat načenjal. Produkcija v ZDA je se- veda višja kot v SZ, toda to še ni dovolj, če je tempo, s katerim pro- izvodnja v SZ narašča, hitrejši. Te- koči sovjetski sedemletni gospo- darski načrt računa s povprečno sedem odstotkov letnega prirastka v industrijski produkciji in bruto družbenem produktu, medtem ko se giblje v ZDA prirastek v zadnjih treh letih le med tremi do štirimi odstotki. Ce bo to stanje trajalo, potem bodo ZDA leta 1980 že za- ostajale za SZ. Eno je za ZDA in za njihov poli- tični tabor jasno, namreč to, da mo- ra državna intervencija, naj že bo kakršnakoli, misliti na stabilnost dolarja, ki je zadnje čase bila moč- no ogrožena na mednarodnem de- viznem trgu. Veliki izdatki, ki jih je KennedY napovedal, oborožitev in vse, kar je z njo v zvezi, atlant- ska politika in njeni stroški, vse to je preseglo dejansko zmogljivost in pred ZDA stoji neizprosna potre- ba po nujnih ukrepih. Od trdnosti dolarja zavisi tudi trdnost funta, z njim pa je povezan ves šterlin- ški blok. Znano pa je, da je tudi funt pod kritično mejo. Zanimivo je, da se za usodo dolarja in funta izredno zanima Zahodna Nemčija, ki se veseli svojega gospodarskega razcveta in prav nič ne poudarja, zakaj je do tega razcveta prišlo, po kakšni poti in zakaj. Vse bolj se vidi, da se briga predvsem za svojo usodo, za usodo dolarja in funta pa samo toliko, kolikor.se ji zdi potrebno za podporo antikomu- nistične politike, s katero hoče do- seči svoje revanšistične in ekspan- zijske cilje. To se je pokazalo ob problemu, kdo bo plačeval stroške angleških in ameriških čet v Za- hodni Nemčiji, pokazalo se je jas- no ob vprašanju, koliko bo prispe- vala Nemčija v fond za podporo nerazvitim državam. Da pa ima s to podporo svoje imperialne cilje, tudi ni težko ugotoviti. Reprezenta- tivni nemški listi so polni Azije in Afrike, nič ni sledu o rasizmu, ki je bil še pred kratkim geslo, s ka- terim je šel nemški vojni stroj na osvajalno pot po Evropi, v Afriko in je preko Kavkaza hotel vdreti tudi v Azijo. Zato ni možno govori- ti o trdnosti dolarja in funta, ne da bi pozorno motrili tudi gospo- darske in politične poteze Zahodne Nemčije. A prav zato tudi ni mož- no govoriti o gospodarstvu Ameri- ke mimo svetovnega položaja in mimo notranje politike v ZDA: Kennedj govori o »žrtvah«, ki jih bo morala dati Amerika, če se bo hotela obdržati na dosedanji stop- nji. Po vrnitvi z Dunaja je povedal, da bo treba tako za prvo silo pet milijard dolarjev za vojaške in go- spodarske cilje, če se bo ameriški sistem hotel uspešno skušati s »ko- munizmom«. Dalje zahteva 7,3 mi- lijaide dolarjev za pomoč nerazvi- tim državam za prvih pet let in to tako, da kongres o tem ne bi več razpravljal. KennedY bi rad izve- del nekaj učinkovitih ukrepov, s katerimi bi preprečil počasno ero- zijo ameriške moči. Ta erozija je gotova stvar, lahko pa jo s srečno roko zadrži. Naj se mu to posreči ali ne, za nas je jasno, da bo ne samo ameri- ško in sovjetsko, ampak vse sve- tovno gospodarstvo prišlo iz zaga- te, v katero ga potiska orjaško oboroževanje, če se bo osvobodilo pritiska nezaupanja. Nestabilnost v svetu vsak hip ogroža človeštvo z gospodarskimi potresi, ki nujno prinašajo stiske in uime vsake vrste. T. O. NALOGE, KI JIH NE SMEMO PREZRETI) Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJALCEV V CELJU PREPOČASI Delo okoli sestavljanja pravil- nikov o razdelitvi čistega in oseb- nega dohodka gre v gospodarskih organizacijah prepočasi od rok. Značilna je nerazumljiva oprez- nost. Morda tu in tam čakajo na izkušnje v drugih podjetjih, na šablone, ki že zdavnaj nimajo več veljave? Kdo ve? Na območju celjske občine sta doslej tak pravilnik izdelali le dve gospodarski organizaciji ter gostinstvo kot panoga. Člani zbora proizvajalcev so nadalje predlagali, da naj bi pra- vilnike o razdelitvi čistega in osebnega dohodka sestavili tudi tako imenovani pavšalisti, sicer ne v takšnem obsegu kot bi jih naj imele večje organiza- cije, pa vendar tako, da bo de- litev razumljiva slehernemu čla- nu. Pobuda je hvaležna, vendar pa so predstavniki Obrtne zbor- nice črnogledi. Pravijo namreč, da je dolga vrsta teh obratov, v katerih ni človeka, ki bi bil spo- soben sestaviti tak pravilnik. To pesimistično gledanje je morda utemeljeno, vendar se nam zdi, da se pa lahko člani v sleherne- mu kolektivu, tudi manjšem obrt- nem, pogovorijo o merilih za de- litev osebnega dohodka. In ta so bistvena, ne pa tekstualni del, čeprav ga ne kaže podcenjevati. Več zaupanja v ljudi, pa bo šlo! Sprejet je bil predlog, da naj bi poskusne pravilnike o razde- litvi čistega in osebnega dohod- ka sestavili v vseh gospodarskih organizacijah do konca oktobra. PRAVIJO, DA NIMAJO O CEM GOVORITI Med 59. predvidenimi so doslej le v 26. gospodarskih organizaci- jah izvedli sestanke, na katerih so sodelovali tudi člani zbora proizvajalcev in na katerih niso razpravljali le o splošnih proble- mih podjetja, temveč še posebej o gibanju gospodarstva v prvih petih mesecih letošnjega leta. Ugotovitev, da ni niti 50 odstot- kov kolektivov pripravilo sestan- ke, je porazna. Mnogi kolektivi so svojo zadržanost utemeljevali z besedami, češ saj nimamo o čem razpravljati in zakaj naj to- rej skličemo sestanke na vrat na nos. Potek seje zbora proizvajal- cev pa je pokazal drugače; potr- dil je namreč, da bi se morali kolektivi pogovoriti o marsika- terih vprašanjih, pa to ne v za- prtem krogu, temveč z vsemi proizvajalci, z vsemi člani. Kako naj namreč člani kolektivov raz- pravljajo in sklepajo o delitvi osebnega dohodka, če ne poznajo osnovnih pokazateljev gibanja gospodarstva. Seznanjanje članov kolektiva z vsemi pokazatelji in značilnostmi proizvodnje, je tre- nutno prav gotovo najvažnejša naloga. Da se še povrnemo k sestan- kom v podjetjih. Ce bi nas vpra- šali, kakšni so bili, bi morali re- či, da so bili verno zrcalo pri- prav. Kjer so se nanje temeljito pripravili, so bili v redu, plodni in uspešni, kjer pa priprav niso v redu izvršili, so bili več kot formalni in bi bilo zato boljše, če bi jih sploh ne imeli. SODELOVANJE PODJETIJ KOVINSKE INDUSTRIJE Zbor proizvajalcev ljudskega odbora celjske občine je na eni svojih zadnjih sej priporočil so- delovanje podjetij kovinske in- dustrije s Kovinotehno. Predlog je bil sprejet, osvojili pa so ga tudi zastopniki prizadetih kolek- tivov. Toda, zaenkrat samo osvo- jili. Dlje še niso prišli. Cemu? Vse skupaj diši po neresnosti! Ne gre zdaj za to, da morajo pod- jetja kovinske industrije ta pred- log osvojiti že v naprej. Gre ve- liko bolj za to, da o njem raz- pravljajo, če so ga že v načelu osvojili in da povedo — da ali ne. Sodelovanje podjetij kovinske industrije s kolektivom Kovino- tehne, kot specializiranim trgov- skim podjetjem s tehničnim bla- gom na veliko, bi lahko rodilo nekatere pozitivne posledice. V prvi vrsti bi bilo doseženo tes- nejše sodelovanje proizvajalcev s trgovino, ali z drugimi besedami. s tržiščem. Enotno, ali pa vsaj bolj načrtno bi lahko vodili pre- skrbo s surovinami, se domenili o izvozu, analizirali tržišče, zla- sti njegove potrebe in zahteve. Kaj se namreč dogaja? Da so na žalost še zdaj nekatera podjetja, ki pogojev na trgu sploh ne upo- števajo, kakor da se njih ne tiče- jo in da še vedno proizvajajo bla- go za — skladišče, namesto, da bi preusmerili proizvodnjo na tiste artikle, ki jih trg išče. Gre torej za stalno in temeljito skupno trž- no analizo. Z uveljavitvijo tak- šnega sodelovanja bi lahko do- segli tudi to, da bi trgovina v do- ločeni meri kreditirala neko pro- izvodnjo. Pogojev za koristno sodelova- nje je obilo, vprašanje je le, kdaj jih bodo prizadeti kolektivi po- stavili na solidne temelje. Po predlogu zbora proizvajalcev naj bi predloge za takšno sodelovanje sestavili do sredine avgusta. Podobno sodelovanje pa bi la- hko uvedli tudi za nekatere dru- ge gospodarske panoge. Saj bi na ta način hvaležno pomagali zla- sti manjšim kolektivom, tistim, ki nimajo ustreznih strokovnjakov za analizo in vodenje pomemb- nih gospodarskih dogajanj. -mb K savinjski števill(i Turistiinega vestnika Med zaokroženo dokumentacijsko gra- divo o Celju in njegovem zaledju_ lahko ta mesec uvrstimo osmo številko Turi- stičnega vestnika, glasila Turistične zveze Slovenije. Gre namreč za posebno številko, za »savinjskgo številko«, kakor jo je podnaslovil izdajatelj, ker je do- mala vse njene strani posvetil savinj- skemu turističnemu zaledju. Avtorji savinjske številke so v glav- nem najvidnejši celjski turistični de- lavci T|ine Orel, Radb Jenko. Zoran Vudler ter sodelavci mestnega in okoli- ških turističnih društev. Le-ti nam -^o geografskem opiisu izpod peresa Drtiga Mezeta in po zgodovinskem pregledu, ki ga je napisal Janko Orožen, pred- stavljajo savinjsko področje kot dve ekonomski regiji; spodnjo kot hmeljar- stvo, zgornjo kot kmetijsko gozdarsko z vsema pogoji za razvoj učinkovitejše gospodarske panoge — turizma. Od propagatorjev tega velikega, še ne do kraja spoznanega turističnega pod- ročja. so v tej publikaciji zastopana po- leg celjskega turistično olepševalnega društva še enaka društva v Braslovčah, Gornjem gradu in Mozirju z informa- tivnimi porodili o njih delu pa tudi ostala gornje in spodnjesavinjskega tu- rističnega društva. Na kratko: ob neprebogatem turistično propagandinem založništvu kot najvaž- nejšem sredstvu za neposredno tujsiko prometno propagando, je treba savtinjsko števiJko Turističnega *veistn(i!ka I« po- zdraviti in izreči zahvalo tako izdaja- telju kot avtorjem. G. G. Uspelo tekmovanje tabornikov v orientacijskem pohodu v petek popoldne je bil na sta- dionu v Štorah slavnostni zače- tek tradicionalnega tekmovanja moških in ženskih republiških ekip tabornikov v orientacijskem pohodu. Letošnjo prireditev, ki jo je lepo pripravila in izvedla Okrajna zveza tabornikov v Ce- lju, so posvetili ne samo dvajseti obletnici ljudske revolucije, tem- več tudi desetletnici taborniške organizacije. Slavnost je začel starešina Okrajne zveze tabornikov Celje tov. Jože Zapušek, ki je med go- sti pozdravil generalnega podpol- kovnika Staneta Potočarja, pol- kovnika Franca Rojška, nadalje Staneta Sotlarja, Draga Špendla, člana izvršnega odbora Zveze ta- bornikov Jugoslavije Jovana Ha- džiča Pešiča in druge. Zatem je starešina pohoda Franc Božič se- znanil mlade udeležence z name- nom pohoda in dejal, da bodo med tekmovanjem hodili po kra- jih, ki so znani iz ljudske revolu- cije, zlasti pa še iz pohoda legen- darne Štirinajste divizije. Končno je članom vseh republiških ekip zaželel dobrodošlico še predsed- nik Občinskega odbora Sociali- stične zveze Drago Špendl. Tekmovanje v orientacijskem pohodu se je začelo drugi dan v zgodnjih jutranjih urah. Isti dan zvečer so taborniki pripravili na dveh krajih svoj tabor in izvedli lep kulturni program. Med biva- njem v Štorah, oziroma v Celju pa so si ogledali tudi nekatere znamenitosti celjskega mesta. —mb Vedno več gostov v NAgIH TURISTIČNIH KRAJIH Z občutnim zboljšanjem vre- menskih razmer v avgustu je znatno porasel tudi dotok turi- stov in ostalih gostov v znane kraje celjskega turističnega ob- močja. Medtem, ko je bilo še v prvi polovici julija na celotnem celjskem področju blizu osem sto nezasedenih postelj za turiste, pa se je to število na začetku avgu- sta zmanjšalo na okoli 250. Vsi podatki pa govorijo, da bodo do konca tega meseca zasedene sko- raj vse zmogljivosti.. Največji dotok gostov je zabe- ležila Rogaška Slatina. Medtem, ko so imeli v našem največjem zdravilišču še na začetku julija okoli tri sto prostih postelj, jih je v prvih dneh avgusta ostalo nezasedenih komaj petnajst in to izključno pri zasebnikih. Podobno stanje lahko ugotavljamo za Do- brno, kjer so z avgustom oddali že vse sobe, tudi pri privatnikih. V Laškem so imeli še v juliju 54 prostih postelj, v prvih desetih dneh avgusta pa komaj še 24. Lo- garska dolina je polna. Prav lep obisk beležijo tudi v Preboldu, kjer so zasedene vse kapacitete v weekend riaselju, medtem ko je zasebnih sob še nekaj na razpo- lago. V juliju bi lahko našteli v Mozirju približno 50 praznih le- žišč, v prvih dneh avgusta pa ko- maj še sedem. Tudi v Gornjem gradu se je stanje v primerjavi s prvimi desetimi dnevi julija in enakim razdobjem avgusta moč- no izboljšalo. Od prejšnjih 50 se je število nezasedenih ležišč zmanjšalo na deset. Zelo lep ko- rak naprej so napravili v Solčavi, kjer so gostje že na začetku av- gusta zasedli vse kapacitete. Ne- kaj prostih mest je bilo na Ljub- nem ter v Lučah. V Rimskih To- plicah so v gostišču oddali tujske sobe, medtem ko jih imajo za- sebniki še zmeraj nekaj prostih. Po vseh teh podatkih je očitno, da si je v turističnih krajih celj- skega področja še možno zagoto- viti nekaj prostih ležišč in tako priti po zmernih cenah do pre- potrebnega počitka. Zanimivi pa so tudi podatki, da ne iščejo v krajih Zgornje Savinjske doline prostor za letni oddih samo gost- je iz drugih republik, temveč tu- di Celjani, prebivalci celjskega okraja. -an Podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka se je močno razveselil darila, ki so mu ga izročili nekdanji savinjski splavarji. Ko je sprejel majhen, a lično izdelan flos, je dejal: Hvala, toda povem Vam, da se z njim ne bom peljal v Beograd... Petek, 4. avgusta V NAJVEČJIH vinogradniških središčih Makedonije pričakujejo takšno trgatev grozdja, kakršne ni balo v minulih le- tih. Posebno visoke pridelke pričakujejo v tlfcveških in bogdanakih vinorodnih krajih. Sobota, 5. avgusta KONČANA je bila mednarodna kole- sarska dirka >Po Jugoslavijic. Med po- samezniki je zmagal Levačič, med eki- pami pa Jugoslavija. Nedelja. 6. avgusta OSMI FESTIVAL jugoslovanskega ligra- nega filma v Pulju se je končal z veliko a£irmaaijo ^Icrvenskiega filma, saj sita najvišji priznanji dobila dva slovenska fiilma »Balada o trobenti in oblaku« (France Štiglic) ter »Veselica v režiji Jožeta Babiča ter v proizvodnji Triglav filma. Posebno diiplomo je dobil Boštjan Hladnik, najvišjo oceno za žensko vlogo je prejela Duša Počkajeva, za moško pa Miha Baloh. Za fotografijo je prvo na- grado prejel Rudi Vavpetič, za glasbo pa Alojz Srebotnjak. Ponedeljek, 7. avgusta V JUGOSLAVIJI je bilo ta c^n b^lj vroče kot kjerkoli na evropski celini. Povprečna temperatura je znašala nekaj nad 30 stopinj Celzija t Mostarju, Ti- togradu pa so zabeležili celo 34 stopinj. Torek, 8. avgusta NA GORENJSKEM SEJMU, ki je bil zaključen ta dan, so bile sklenjene po- godbe za nakup in prodajo blaga v vrednosti nad poldrugo milijardo di- narjev, sejem pa je obiskalo okoli 110.000 ljudi. Sreda, 9. avgusta V SRBIJI so v juniju in juliju zabe- ležili le šest primerov otroške paralize. Hrvatski taborniki NAJBOLJŠI Na zveznem tekmovanju tabor- nikov v orientacijskem pohodu so v skupnem ocenjevanju zmagali mladi tekmovalci iz Hrvatske. Medtem, ko so drugo mesto za- sedli taborniki Srbije, so se na tretje uvrstili pripadniki Bosne in Hercegovine. V moški konkurenci je zmagala ekipa Slovenije pred Hrvatsko, v ženski pa Hrvatska pred Srbijo. Veliko zanimanje ZA PROSLAVO v RIBNICI NA POHORJU Politične organizacije v konji- ški občini so zadnje dni intenziv- no delale na zbiranju prijav za udeležbo na veliki proslavi dvaj- sete obletnice revolucije, ki bo 12. in 13. avgusta v Ribnici na Po- horju. Za to praslavo so se naj- bolj zavzeli člani sindikatov, Zve- ze borcev, Socialistične zveze ter mladina. Med člani Zveze borcev je večina takih, ki je v času NOB sodelovala v borbah na področju Pohorja, zato jim bo proslava nu- dila ugodno priložnost, da se sre- čajo z nekdanjimi bojnimi tova- riši. V. L. Oživljena .Jlosarija" vendar samo kot turistična atralccija V nedeljo, 6. avgusta je spet oživela gornjesavinjska »flosari- ja«, ne zares, bolj kot spomin in turistična atrakcija, kot priredi- tev, ki naj dobi s svojim »flosar- skim« balom tradicionalen pečat. Pravijo, da ga bodo vsako leto prirejali v drugem kraju; pri- hodnje leto je na vrsti Mozirje. Lepo vreme in prireditev, ki je obudila v srcih številnih prebi- valcev sveta ob Dreti in gornjem toku Savinje, nepozabne spomine na tiste dni, ko so se na obeh re- kah belili splavi in drseli proti Celju, Zagrebu, Beogradu in še naprej, sta privabili na Ljubno ob Savinji več tisoč ljudi. Spet so se srečali nekdanji »flosarji« in obudili spomine... spet so se krepko uprli v splav in ga z bre- ga potisnili v vodo. Vse to so na- pravili s tako spretnostjo kot ne- koč. Njihov vodja je trdno stal sredi splava, ki se je upogibal in pokal, toda varno drsel po mo- krih hlodih v vodo. Od veselja so za vriskali, z njimi vred pa se veselili še ostali. Zdaj se jc zibal sredi nizke vode, na njem pa so stali nekdanji »flosarji«, sami krepki in starejši ljudje. Ta dan so bili veseli in srečni, razposa- jeni kot otroci. Na vodi so imeli »flos«. To je bil njihov svet, po- nos in borba za življenje ... Zdaj so namestili še vesnika, se vanju uprli in počasi krenili na svojo pot. Toda, kaj pa je to? Se je mar »flos« zataknil, je nasedel na limane? Oh, ne, samo za šalo ga je eden od njihove druščine pri- vezal sredi sipine. Vnela se je borba. Zmagala je večina. Splav je spet sprejela mirna Savinja ... Popoldanske prireditve »flosar- skega« bala so se začele s po- vorko od Foršta do Vrbjega. Na čelu so bili splavarji in nosili miniaturni splav, ki so ga zatem izročili tovarišu Francu Leskošku v spomin na tiste dni, ko so vdi- rali splave in se z njimi spuščali v daljni svet. Zatem so se zgrnili okoli tribu- ne. Slavnost je začel predsednik ljudskega odbora mozirske obči- ne Hinko Cop, ki je med drugim dejal, da ima »flosarski« bal po- leg turističnega značaja tudi na- men prikazati, s čim so se nekoč ljudje tod ukvarjali in na kak način so pridobivali svoje dohod- ke. Potem je še rekel: Po osvoboditvi »flosarstvo« ni oživelo. Iz gozdov gre zdaj les po novozgrajenih cestah in žičnicah. Plavljenje lesa je prenehalo, ker je prevoz prevzel avtomobilski promet. Iz doline ne izvažamo več lesa kot polizdelek, saj LIN Na- zarje predeluje skoraj celotno letno količino hlodovine. S pre- delovanjem lesa v dokončne iz- delke pa je dobilo stalno zapo- slitev večje število ljudi, kot jih je bilo prej zaposlenih v »flosa- riji«. Potem je spomine na nekdanjo »flosarijo« obudil bivši predsed- nik »flosarske« zadruge Franc Nareks. Program pa so izpolnili še pevci, godba na pihala, člani folklorne skupine »France Ma- rolt« iz Ljubljane, na koncu pa še pravi, pravcati »flosarski« bal... -mb Po dolgih letih spet na flosu ZA CAS OD 10.-20. AVGUSTA Lepo vreme bo trajalo približno do 15. avgusta. Po 13. avgustu nestalno s po- gostimi padavinami In hladno. CELJSKI TEDNIK STEV. 30 — 11. avgusta 1961 tt-A KRITIKE PROBLEMI Da ali ne...? Članek »kreditiranje namesto štipendije« daje v javno razpravo predlog, ki je bil nakazan na občinski konferenci szdl v celju. zadeva je ze- lo aktualna in je zadela »v 2lVO«, kar potrjujejo razprave, zato jo je potrebno do kraja razvoz- ljati. Nekateri zagovarjajo štipendi- ranje, drugi pa kreditiranje. Ho- tel sem ugotoviti, kaj meni o tem študent, ki že sprejema štipendi- jo, nadalje absolvent, ki ga ta problem ne more več »žuliti«, ter kako reagirajo na to vprašanje mladi ljudje — bodoči študentje in tudi njinovi starsi, ki so goto- vo tudi zaintereserani na tem vprašanju. S tovarišem, ki je s pomočjo štipendije aos>[uairai in je svoje obveznosti do okraja tako ureaii, da se je zaposlil kar v L,elju, sva se skoraj spričkala. Trdil je, da bo mladina z uvajanjem krediti- ranja prikrajšana, da je študij prav tako lezKu ucio lu ua je Kri- vično, da bi ga moral mlad člo- vek še plačevati — da, dejal je celo, da to ni v skladu s sociali- stično moralo. Takrat sem se spomnil težav, ki sem jih imel kot predseaniK komisije za aoaeljevanje štipen- dije v občini. Kjer sem prej služ- boval. Ne morem trditi, aa se šti- pendiranje v vsen primerili ni obnesio ter aa se pretežen aei ab- solventov ni iioristiio vključil v delo. Ovreči pa seveda ne morem mnenja mnogin, da je ono preveč takin stipenaistov. Ki so viueli le obveznosti aruzbe, sami pa po študiju niso dajali družbi tega, kar smo od njin pričakovali. Ne bom ponavljal misli, ki sta jih iznesla pisca članka, vendar bi še pripomnil sledeče: Samo kreditiranje se da tako urediti, da bo rodilo dobre rezul- tate. Mislim, da bi lahko študen- tu, ki je dobro študiral in se je po študiju izkazal tudi na delov- nem mestu ter se kot zaveden državljan aktivno vključil v druž- beno politično dejavnost, delno ali pa povsem črtali kredit. S tem družba v primerjavi s sedanjim štipendiranjem ne bi bila prikraj- šana, nasprotno, pošteno bi na- gradila vse tiste, ki so pripravlje- ni nekaj več žrtvovati za naš razvoj. Obstaja pa vprašanje, če se vsi mladi ljudje dovolj zavedajo tega, kako težko 'je ustvariti družbena sredstva, nadalje ali je v današ- njih prilikah omogočeno študirati vsem tistim, ki imajo boljše po- goje — mislim namreč na mladi- no, ki že na stopnji obveznega šolanja s svojimi učnimi in vzgoj- nimi rezultati zagotavlja dobro perspektivo. Teh vprašanj bi še bilo več, morda celo ostre in pre- ostre kritike na račun raznih ne- pravilnosti okoli štipendiranja. Poznam primere, ko so se ljud- je zaradi skromnosti in ljubezni do dela odrekli štipendiranju ter se zadovoljili z določeno šolsko izobrazbo. Garali so leta in leta na svojem delovnem mestu, drugi pa so izkoristili ugodne pogoje, doštudirali so s pomočjo družbe- , nih sredstev, dosegli višje polo- žaje, lepe prejemke, si ustvarili ugodni standard — vendar pa so postali pasivni do vseh dogajanj v družbi. Analiza bi pokazala, ko- liko štipendistov daje družbi po- leg svoje redne zaposlitve še več kot povprečen državljan. Koliko je takih, ki jim je glavna skrb, kako bi se še honorarno zaposlili ter si tako še z izrednim dohod- kom izboljšali že taKo nadpovpre- čen stanaard — mislim na tiste, ki imajo takoj »pri roki« dobro utemeljen izgovor, da nimajo ča- sa za ostalo delo. beveaa pa ne smemo pozabiti tega, da je precejšnje število šti- penaistov čutilo m se danes čuti moralno obveznost do družbe in ji vrača svoj »dolg«. Problem štipendiranja in kredi- tiranja je tesno povezan z vpra- šanji, ki jih ugotavljamo ob pro- blemih vzgoje mlaame, ko aaje- mo večkrat piKre pripombe, aa mladina kij ud veliki pozornosti aružbe, kijuD ugodnim material- nim pogojem, s svojim odnosom do ten vrednot povzroča neraz- položenje pri stare j si generaciji, Ki je v mnogo težjih pogoj m po- žrtvovalno gradila teineije naše- mu družbenemu redu. tem ne smemo omaleževati uspehov in velikih rezultatov dela mladine, vendar moramo skrbeti, da bo nu- ša mladina, naša bodoča genera- cija nadaljevala veličastno gradi- tev socializma in socialističmn ou- nosov in da ji nihče ne bo mogel očitati, da je samo uživala na ra- čun prejšnje generacije, ki je dala od sebe vse, kar je zmogla. Starši in tudi bodoči študentje imajo deljeno mišljenje, zato sem poskušal priti do jedra, to je iz katerih nagibov, motivov zago- varjajo eno ali drugo. Tistim, ki so si že na osnovi da- našnje prakse napravili načrt o tem, kako bodo študirali in do- študirali, se bo seveda nekoliko težje sprijazniti z novim predlo- gom. Bodimo iskreni! Najbolj bo- do prizadeti tisti, ki so si s po- močjo raznih zvez, »tet in stricev« ali pa na osnovi »dobro« uteme- ljenih motivacij že skoraj zago- tovili primerno štipendijo. Nekdo je tudi postavil vpraša- nje, kaj bo takrat, če bi se prija- vilo preveč reflektantov za kre- dit in ali bo družba zmogla vsem nuditi dovolj sredstev. Razumlji- vo je, da bi nastopile tudi nepred- videne težave, gotovo pa je ute- meljeno mnenje, da se bodo v vsaki družini dobro pomenili, ko- liko kredita bi kazalo zaprositi, koliko bi bilo potrebno prispevati iz lastnih sredstev in kaj bi si lahko družina še privoščila. Ne- kateri so le postali preveč zahtev- ni in mislijo, da jim je družba dolžna dati stanovanje, nuditi vse ugodnosti, da še tako ostane do- volj sredstev za nabavo drugih »nujnih« artiklov, o katerih pa lahko državljan s povprečnimi donodki le sanjan. ivioiaa o vsem tem ni potrebno govoriti, ker je ljuaem ze znano, vendar pa jih je aobro opozarjati in zainteresiran, aa povsod in na vsaKem mestu. Kjer se morajo iz- kristalizirati mnenja in stališča, glasno in jasno povedo. Kaj jim je všeč in kaj ne, hkrati pa tudi preaiagajo dobro premišljeno skupno mnenje ter ga povsod tu- di enotno zagovarjajo. V procesu razvoja naše socialistične demo- kracije bo hkrati z razvojem za- vesti delovnih ljudi uveljavljenih vse več in več najboljših stališč in ni se nam bati posameznikov, ki se morda zaradi nerazumeva- nja ali pa tudi iz sebičnih, oseb- nih razlogov ne bodo z njimi stri- njali. Naša želja je, da bo tudi Celj- ski tednik postal močno sredstvo ljudske tribune SZDL, kar pa ni odvisno samo od ljudi, ki ga ure- jajo, temveč od vseh državljanov, ki bodo morali v bodoče še bolj prisluhniti družbenim problemom ter jih v krogu sekcij pri krajev- nih organizacijah SZDL, v orga- nih upravljanja in še povsod dru- god resneje in z večjo odgovor- nostjo do celotne družbe obrav- navati. S. D. Zelo znana letoviška otoka v Kvamerskem zalivu sta Rab in Lošinj. Med ostalimi ladjami, ki vzdržujejo zvezo med tema otokoma in Reko je tudi hidrokrilna ladja »Vihor«. Ta morska ptica je zelo moderno urejena in za naše pojme dokaj hitra, saj premaga 65 km na uro, sprejme pa do 150 oseb. Vožnja z njo je čudovita in resnično doživetje. Na sliki: Vihor v zalivu Malega Lošinja. NA BOBEN PA NE! Po Smarskem so kmečke hišice najčešče spokojno skrite v zele- nju, kot je to navadno po Štajer- skem. Pogovori, ki v resnih po- menkih najpogosteje razburjajo kmečko kri, se najverjetneje su- čejo okoli davščin. Plačevati dav- ke; to je državljanska dolžnost, ki ji nobeden ne uide, ker je nuj- nost, ki se je vsi občani prav do- bro zavedajo. Toda hudo težko je odšteti denarje za nekaj, kar se neposredno ne povrne v blagovni obliki. Velikokrat prevladajo ču- stva in kmetič izbruhne s trdimi besedami na dan, da bi nekdo pomislil, da se bodo stepli. Ko pa mirno premotrimo, pa vidimo, da davščina ni preko rame vržen de- nar, temveč se v celotnem živ- ljenju dobro obrestuje v zadevah, brez katerih ne bi bilo pravega življenja v družbi. Posebno suho za kmetovalce pa je drugo četrt- letje, ki terja v gospodarstvu ve- liko investicij, a še ničesar ne vrača. V tistem času zeleni davč- ni ček skoraj vsakomur požene kri v glavo. Ob polletju je občinski ljudski odbor pregledal, kako je bil pred- videni plan vsklajen s stvarno- stjo. Letos je bilo tudi v drugem četrtletju najtežje. V prvem pol- letju so v šmarski občini morali izvesti 4804 davčnih intervencij, rubili so v 1297 primerih, razpi- sali 534 dražb, vendar so bile vse brez izvršbe. Na boben vsekakor nikomur ni potrebno, ker navse- zadnje so davščine vsklajene z zmogljivostjo proizvodnje, ki jo zmorejo na gruntu pridne roke. Dejstvo pa je, da je včasih le potrebno počakati, da se pridelki prodajo in je voliček že dovolj spitan. Kmetje so imeli fiajveč težav s prodajo živine, ker zadru- ge na dogonih niso mogle odku- povati živine. Zato so prinašali na občinski urad pismena potrdila, ker zadruge niso imele kupcev. Videti pa je, da bo v tretjem tro- mesečju precej ugodneje, ker kmetovalci že lahko vnovčujejo prve pridelke. Posebno odlično se je obnesel črni ribez na Kozjan- skem. Nujno pa je za kmetoval- ce, da so v tesnem stiku s kme- tijskimi zadrugami, katerih dolž- nost je, da pravočasno posredu- jejo kmetijske pridelke od nepo- srednega proizvajalca. V zvezi s tem je potrebno, da kmetijske zadruge strokovno dosledno in tržno upravičeno usmerjajo pro- izvodno politiko na svojih ob- močjih. V šmarski občini je 8283 kme- tijskih davčnih zavezancev. V teh dneh so pri krajevnih uradih raz- grnjeni davčni razporedi. Vsak občan lahko preveri, če je vse pravilno izračunano. Tudi olaj- šave so že prikazane. Te so pred- vsem zaradi starosti, večjih bol- niških stroškov, nedoletnih otrok, elementarnih nezgod, oddane zemlje v zakup družbenemu pro- izvajalcu in podobno. Davki so nujnost, toda za sorazmerno raz- porejenost so odgovorni vsi ob- čani. Za kmetovalca pa, ki obde- luje svojo zemljo, ne more biti bobna. Potrebno pa bo obdelo- vati zemljo premišljeno: z roka- mi, s svinčnikom, s strojem in s knjigo. STORILNOST - TEMELJ osebnega dohodka Na zboru proizvajalcev šmar- ske občine so temeljito razprav- ljali o izvajanju družbenega pia- na v prvem polletju. Položaj v podjetjih, za kar pa še ni bila iz- vršena popolna analiza, je prika- zal odbornik Ivan Sitar iz Roga- ške Slatine. Vse gospodarske organizacije še niso izdelale potrebnih pregle- dov, vendar so ugotovili, da v splošnem ni bistvenih sprememb v primerjavi z lanskim letom. Močno je povečalo proizvodnjo le obrtno podjetje Ključavničarstvo iz Rogaške Slatine, ki je v prvem polletju doseglo 21,240.000 din družbenega bruto proizvoda, medtem ko je lansko leto v celo- ti znašal 23 milijonov. To pod- jetje ima vse pogoje, da se raz- vije v krepkejši industrijski ob- rat, posebno še, če bodo izvedli predvideno proizvodnjo določenih strojnih delov. Posebej so proučevali gibanje osebnega dohodka, ki mora biti nedvomno pogojeno z gibanjem storilnosti v podjetjih. V večjih gospodarskih organizacijah so izoblikovali ekonomske enote, da bi uveljavili nagrajevanje po učinku in okrepili proizvodnjo. Počasneje se prilagojujejo v go- stinskih podjetjih, manjših obra- tih in trgovini, čeprav bi prav tu morali hitreje dati več samo- upravnih in premoženjskih pra- vic posameznim enotam. Gospo- darske organizacije doslej še niso dovolj resno upoštevale priprav za izdelavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka, kar so sicer dolžne opraviti do za- ključka leta. Ponekod še ostaja- jo na starih tarifnih pravilnikih, drugje so izdelali začasne pravil- nike o delitvi osebnega dohodka, ki pa so največkrat samo pove- čane tarifne postavke. Za primer nesorazmernega gi- banja osebnih dohodkov pri raz- ličnih organizacijah lahko pogle- damo samo nekaj številk iz šmar- skih gospodarskih organizacij: v steklarni »Boris Kidrič« je pov- prečno povečanje na člana v pri- merjavi z lanskim letom za 14"/o, KZ Šmarje pri Jelšah 20®/o, KZ Rogaška Slatina 33®/o, KZ Kozje 41®/o, medtem ko je pri KG Šmar- je padlo za 4<'/o; to se pravi, da je razpon gibanja med 45'/o. Vprašanje pa je, če je tako po- večanje v skladu z dvigom sto- rilnosti, o čemer ne morejo govo- riti. Vsekakor je potrebno, da vse gospodarske organizacije takoj resno pristopijo k izdelovanju pravilnikov o delitvi dohodkov, za kar je potrebno temeljito pro- učiti pogoje v podjetjih in jih ne- pristransko upoštevati. Mimo re- ševanja teh vprašanj pa ne smejo tudi sindikati in organizacije SZDL. Vsem je lahko jasno, da je storilnost predpogoj za reše- vanie delitve osebnega dohodka in dohodka v podjetju sploh. IZLETNIK — turistična agencija Ljubljana RAZPISUJE mesto šefo poslovalnice v Celju Pogoji: popolna srednja «ola z znanjem vsaj enega tujega jezika. Zaželena je praksa v turizmu. Oseibni dohodki po delovnem učinku. Vloge sprejema IZLETNIK, Ljubljana, Celovška '121 do izpolnitve deJovnega mesta. Združitev - da ali ne I? Ko so na zadnji seji zbora pro- izvajalcev občinskega ljudskega odbora v Žalcu razpravljali o de- lu lesno industrijskega podjetja Šempeter in članom tega kolekti- va priporočili združitev s tovar- no pohištva na Polzeli, se je raz- vila — lahko bi rekli — zanimi- va, hkrati pa nerazumljiva raz- prava. Na zboru proizvajalcev pa so predstavniki šempetrske lesne in- dustrije povedali, da njihov ko- lektiv ne mara združitve. Pred- ložili so celo odpise nekaterih članov. Ko pa so jih odborniki povprašali, zakaj združitev odkla- njajo, ni bilo nobenega jasnega odgovora. Tudi, kako bodo delali vnaprej, da bodo rešili podjetje in kolektiv iz težkega položaja, niso mogli povedati. Njihov edi- ni odgovpr je bil, da bodo zdru- žitev sprejeli le v primeru, če bi se vsa njihova prizadevanja po izboljšanju ponesrečila. Popolno- ma razumljiv je bil torej odgovor predstavnika polzelske. tovarne pohištva, ko je dejal, da bi pol- zelski kolektiv — kljub temu, da je sedaj pripravljen na združitev — čez čas, ko bodo verjetno v Šempetru še v težji situaciji, te- meljito premislil vse možnosti združitve. In če bi ta pomenila za kolektiv večjo izgubo, bi se zdru- žitve nedvomno odrekli. Zbor proizvajalcev je po burni razpravi kolektivoma vendarle priporočal združitev. O tem bosta zdaj odločala njuna delavska sve- ta. Ce se bo šempetrska lesna in- dustrija lahko »rešila«, bo ne- dvomno treba veliko dela in tudi samoodpovedovanja vseh ^članov delovnega kolektiva. Vprašanje je le, kako bo vplivala nanje odlo- žitev izplačila osebnih dohodkov — ki se obeta; kako bosta raču- novodstvo in knjigovodstvo po- pravila napake, ki so bile zagre- šene v začetku leta, kako bi v primeru, da bi vsa ta prizadeva- nja propadla, sprejel to polzelski kolektiv — in še bi lahko našte- vali. V nekaj dneh se bosta kolekti- va odločila za združitev ali proti. Upajmo, da bodo izbrali boljšo pot. —ij Drobne iz preboldskih logov... Praviijo, da je z« vse preskrbljeno. Tendar to ne drži. Kdor si ogleda hišo Izdarn Julijane v Seščah, bo potrdil, da je v njej živeti skoraj nemogoče. 74 let stara Julka pa to odločno zanika. 2e vrsto let živi v h':^ brez stropov. Kadar »i pripravlja kosilo, se podi dim pri sto- terih luknjah. In kar je glavno — pre- življa se z dvema tisočakoma na me- sec! Ima osemnajst let delovne službe in nikakor ne more priti do tega, da bi dobila vsaj minimalno pokojnino. Prišlo je že nekaj komisiij, popisanega je bilo že precej papiirja, venda* se stvar ne spremeni. —o— Včasih se tudi turisti naknhajo, pa če- prav pristni Nem«. Pa se je zgodilo v eni izmed preboldskih oštaHij, da pride Nemec za Slovencem, pristni domači »trankL Po vseh bontonskih predplisih bi morala strežna oseba postreči prvo- došlega gosta. Pa ga je kar prezrla in vprašala — seveda je bila to strašanska vljudnost — Prosim, želite? Ne v sJo- Tenščini, v nemškem jeziku! Tod« nem- ški turist, kaže, da je imel dokaj bon- tonske previdnosti, strežno osebo vljud- no pokara: PRI NAS, GORI V NEMČIJI, KAJ TAKEGA NE BI SMELI STORITI. . . —o— Govori se, da se to dogaja na enem izmed delotvišč pri regulaciji muhaste BOLSKE. Kaj? No, nekdo prifrči vsako jutro med delavce in začne: PRI MOJ DUS, SE NISTE PRI DELU! Madona, kaj se res ne boste premakndlif Delavce pa pravijo: KAKO PRIJETNO BI BILO. CE BI TA VAZNJAKOVIC NAJPREJ REKEL — dobro jutro, tovariši! Mogoče pa bo le spremenil svoje početje. V ENI IZMED TRGOVIN al|i bolje EKONOMSKIH ENOT si nikakor ne dajo dopovedati, da je pri njih vse DRAZE. Vzroka si seveda nihče ne zna pojasniti. NEKATERI trdijo, da je v malo odmak- njeni trgoviui — Z DRUGIM NASLO- VOM — dosti artiklov, ki so precej ce- nejši. In DESET dek kavice ne tehtajo v TRIKILSKEM ZAVITKU? —o— ALI VEŠ, draga natakarica kaj je CENTIMA? To je ČRTA, ki di)loč« po- šteaio, po vsem ljubem svetu priznano mero. A ZAKAJ se ti tako roka trese, ko nosiš tistih borih dva dečka? AHA! taka je ta reč. V PETDESETIH primerih je morda LITRCEK! In če je to vinček po i50 din? Hm, pa če je. denimo na dan sto gostov! —o— O tem, koliko je srca pri deln, je bilo že veliko povedanega. Tudi o prebold- skih traktoristih — posameznikih. Sko- da. Precej je dobrih fantov. Takih, ki nosijo v sebi čut odgo^•omosti. Ni prav, če. tt zmeraj kdo pod prste gleda. Še manj prav pa je, če si siguren, da ti nihče ne streže, da delaš tako, kakor pač pride. OD OKA! pravijo. To je ne- kako tako, kakor če si sredi vrste in ti zmanjka škropiva. Tii pa poženeš da je prej KONEC. Nič te ne skrbi, če nista d-ve vrsti poškropljeni. Glavno je — EFEKTIVNA URA? V seski most. ki veže levi in desni bre« Savinje, je bjilo (vloženo mnogo truda. Stotine udarniških ur, skrbi, de- setine kubičnih metroiv darovanega lesa. Ali zdaj je z mostom čudna reč. Pos«bno z ograjo. Podira se. Preventiva je boljša od zdravljenja resnične bolezni. Majhno popravilce bi bilo vsekakor cenejše ka- kor pa pozneje kompletna nova ograja. Ribiči, ki se jih včasih nagnete, da kar tre, pa bodo prikrajšani za preneka- tero skrb. Saj bi se znalo zgoditi, ko bi na primer ta ali drugii ribič vlekel reje- nega sulca. da bi se zaradi teže in ner- voze podrla ograja, takrat pa bi bilo joj. MORDA NA TO KDO MISLI .. . —o— Tale pa skoraj ni za na svetlo. Človek včasih kar preveč rine. Sicer pa si je dragi kmetijski tehnik kriv največ sam. Jaž že tako pravim. Morda mi vi, ki ga še bolj poznate, tudi potrjujete. Dejali ste, da je takole dejal: >STUD1RAL SEM ZATO DA NE BOM DELAL! V tem pa Je nekaj narobe. Se vam ne zdi? Sem slišal, da v nekaterih deželah kmetujejo ljudje tudi z univerzitetno izobrazbo! Ali Ti veš za to? DELO NI SRAMOTA! V eni izmed ekonomskih enot sem imel priliko videti dekle — skupaj sta hodila v šolo — kako je manevrirala s trak- torjem. In vsi jo hvalijo: TO TI JE DEKLE! pravijo. O TEBI pa se ljudje drugače izražajo: LENOBA! Ojej, to pa fares ni lep "zraz. Veš, kadar TI nikakor ne bo za delo, ne postajaj na soncu v volnenem jopiču liii nikar tako v žepe rok ne tlači. Saj veš. ljuddje to vidijo, pa napravijo čveke. —o— Ne morem reel^ kje se to natančno dogaja. Ta, ki mi je zgodbo pripove- doval, je doma iz Kaplje vasd. Dejal mi je pač, da je pri neki hiši nekaj htudo narobe. Baje. da je stvor zrela za sod- nika za prekrške. Morda se bo o tem prepričal organ iz urada socialnega skrb- stva. Nekdo, tako pač vaščani pravijo, da postopa z bratom, ki je malce ome- jen, kakor so nekoč Rimljani s sužnji. Gara mu od jutra do večera in to brez pravic, ki so danes dostopne "vsakemu človeku. Pregovor pravi: PAMETNEJŠI USMERJA SITUACIJO! Toda nikar ta- ko! In če imaš zdaj poceni delovno silo, spoštuj ga in mu priznaj najosnovnejše pravice. Veš, človek ni in ne sane biti živaL Kako pa mdsliš ti? RAZVESELJIVA NOVICA ZA TISTE, KI NIMAJO GARA2 Že letos nontažfle betooske garaže VIDELI JIH BOMO KOT PROTOTIP NA LETOŠ- NJEM MEDNARODNEM SEJMU GRADBENIŠTVA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANL Samo še nekaj tednov nas loči od druge pomembne mednarodne prireditve, ki bo letos na Gospodarsko raz- stavišče privabljala deset in deset tisoče gledalcev. Ko- maj bodo dobro pospravljeni vsi razstavljeni izdelki letoš- njega VII. mednarodnega sejma vin, žganih pijač in sadnih sokov, že bodo v pro- storih Gospodarskega razsta- višča začeli postavljati naj- različnejše gradbene stroje, vsakovrstne gradbene mate- riale in drugo gradivo, ki bo razstavljeno od 30. septem- bra do 8. oktobra na letoš- njem mednarodnem sejmu gradbeništva v Ljubljani. Razen številnih inozemskih tvrdk iz Italije, Avstrije, iz obeh Nemčij, Francije, An- glije, ZDA, Danske, Poljske, Madžarske in drugih držav, bodo na tem .pomembnem mednarodnem sejmu seveda razstavljala vsa pomemb- nejša domača podjetja — od industrije gradbenega mate- riala do projektivnih in mon- tažnih podjetij. Skratka — dovolj bo zanimivega za stro- kovnjaka pa tudi za povpreč- nega obiskovalca, saj bomo na Gospodarskem razstavi- šču lahko videli marsikaj, če- sar pri nas še ne poznamo. Ena izmed takih številnih novotarij, ki bodo prav goto- vo vzbudile zanimanje v ši- rokem krogu obiskovalcev, bodo nedvomno montažne betonske garaže. Gradbeno podjetje »Gradiš« bo na sej- mu kot prvo podjetje v dr- žavi razstavilo prototip take garaže. Vendar pa v podjetju že izjavljajo, da bodo prve take garaže na prodaj že le- tos pozimi. Posebnost tega izdelka: garažo je mogoče montirati v 3 urah, osnovna ploskev meri 4,60 X 2,60 m, tako da je garaža dovolj pro- storna ne le za »fička« ali »spačka«, marveč celo za Mercedesa in druga velika vozila. Garaža ima dvokril- na vrata in okno, montaža je vračunana v ceno. In — kar je najvažnejše — cena? V podjetju trenutno še ni- majo točnih kalkulacij, pra- vijo pa, da bo še kar znosna — verjetno se bo sukala ne- kje okrog 200 tisočakov. —n Počitniški dom Časopisnega podjetja >Celjski tiskf v Velem Lošinj u ^ OBVEŠČA ftiteresente da ima v času od 1. do 1?. septembra 1961 Se ne- kaj prostih kapacitet. Na razpolago so lepo ^remljene sobe z dvema, tremi in šti- rimi ležišči. Čudovita plaža, lepa sprehajališča, izleti, edinstvena vožnja s hkdrogliserjem itd. Celoten otok je proglašen kol kli- matsko zdravilišče. Cena celodnevni oskrbi je 950 din, otroci pod 14 let 7'H) din. Informacije in prijave pri upravi podjetja CP >Celjski tiske Celje, Trg V. kongresa 5. m^ CELJSKI STEV. 30 — 11. avgusta 10"! ŽENA DOM DRUŽINA Želite prijetnih „deset dni"? Šestintrideset kilometrov raz- členjene slovenske obale ... Ne- kaj prelepih krajev ob severnem Jadranu, nekaj krajev ob sloven- skem morju, različnih med seboj tako, kakor se pač ti kraji razli- kujejo. Moderni Ankaran s cam- pingi, weekendi in kupom študen- tov iz skoraj vseh dežel Evrope (prevladujejo Skandinavske) — vzdušje torej, ki ga more in lahko ustvari edino mladež, ki praznu- je svoje uspehe (morda tudi ne- uspehe) ob zvokih sodobne plesne glasbe; resni Koper, ki se razživi v letoviščarsko gnezdeče šele ob sončnem zatonu, saj domačini tu- di v teh dneh pozabljajo, da žive ob morju, kamor hodijo kolone turistov iskat počitnic, toplega sonca in slane vode; malone indu- strializirana Izola in skriti Stru- njan, Fiesa, popolnoma poln Piran (poln Slovencev, saj sta tu skoraj soseda tudi počitniška domova celjskega Ingrada in preboldske Tekstilne tovarne) in nato »v gnezdu zelenih bregov« od tujcev okupirani Portorož, z zabavišči in veselišči, z najlepšo obiskovalko Portoroža, ki jo bodo volili te dni itd. Videli smo vse: slovenskega de- lovnega človeka, ki mu je sonce na morju prvič ožgalo pleča pri počitku, dekleta, ki so pod topli- mi sončnimi žarki prvič zagorela, mladenke, ki so v Ankaranu do- živele prvi ples in prvo ljubezen, pa naveličane vsakoletne obisko- valce, ki jim košček našega morja pomeni toliko kakor vsaka druga obala. Hotela sem nekaj napisati za tiste, ki jih letošnje počitnice še čakajo. Dovolite, da vam nekaj svetujem. Nikar, tudi v razkošen počitniški dom ali hotel ne prine- site cele gore garderobe, ker vam bo le ta v breme in nadlego. Prav kmalu boste videle, da skuša vsa- ka obiskovalka obleči pred vsem čim manj, šele potem lepo in mo- derno. Svetujem vam komplet s krilom in kopalno obleko ter v ustrezajoči barvi jopico ali blu- zico, kratke ali dolge hlače in eno največ dve lepi obleki za ve- čer. Seveda zavisi predvsem od vaše iznajdljivosti, »koliko oblek« boste iz svoje prtljage »naredile«, saj si prenekatera domiselna obi- skovalka, ki ljubi poleg modnih oblačil in zabav tudi udobnost, pomaga z enim samim komple- tom, ki ga more kombinirati sko- raj na vse načine. Za primer naj navedem oblačilo, neke švedske študentke. V Ankaran je prišla v dolgih hlačah v barvi banan, po- leg pa je imela zelenomodro ro- žasto bluzo, pozneje pa se je po- kazalo, da je tu tudi krilo, kar je skupaj tvorilo prelepo obleko preprostega in ljubkega kroja. Pozneje je k temu krilu oblekla še večerno bluzico iz jerseya v barvi banan, vendar jo je že na- slednjega dne oblekla k dolgim hlačam. No, in še to: kopalno obleko je imela v modrozeleni barvi (enobarvno), kroj pa je bil takšen, da jo je lahko oblekla h krilu in hlačam. Poleg teh obla- čil je imela le še ozko in prepro- sto žametno obleko za svečane j še priložnosti, drap kopalni plašč in najvdanejša pomočnika — lepo postavo in negovane lase mede- norumene barve. — Mislite, da je izumila kaj novega? Kje pa! Iz- berite obleko, ki jo želite vzeti seboj, ostalo potrebno garderobo prilagodite temu komadu. In še nekaj; prišle ste na počitnice, ki ste se jih veselile vse leto in ste jih temeljito zaslužile, pa vendar ne bodite nejevoljne, če vas bo kakšen dan razočaralo vreme. Po- čitnice naj ne bodo za vas napor in ne bodite vedno nestrpne. Ne pozabite! Morje je sedaj naše in časa je še dovolj! Eva Predsednica pionirsk^a aktiva druge podružnice Socialistične zveze Center Tatjana Riva vadi pionirje proste vaje. Tekmovali so Pionirski aktiv druge podruž- nice Socialistične zveze Center Celje je pred dnevi zaključil tek- movanje v tenisu in oddajo >Po- kaži, kaj znaš«. Pri tenisu se je najbolje odrezal Jura Požun, ki je premagal sedem svojih sovrstni- kov. Dvajsetega julija pa so pionirji pripravili v sodelovanju z otroki Titovega trga Jn Ključavničar- skega bloka oddajo »Pokaži, kaj znaš.« V dvorani Delavskega od- ra se je zbralo nad tri sto gledal- cev, ki so izvajalce nagrajevali z burnim ploskanjem. Pionirje so ob zaključku nagradili in pogosti- li — vsi pa si želijo še takih pred- stav. Krajevna organizacija Sociali- stične zveze se podjetjem, obrt- nikom in i^ostinskim obratom iskreno zahvaljuje za nagrade, ki so jih prispevali. Nasveti Sladka jabolka Hi»o pruKcraa Ea ja- bolčni zvitek. Jabolka je treba temeljit« »jiratJ pred lupljenjem. Olupljenih jabolk ne Bn&ao prati ali namakati dolgo časa v Todi, ker s tem brez potrebe aničnjemo ritamine. Pišiianec v paradižnikovi omaki Polrebnjemo: 1 piščanca, 8 dkg pre- kajene slanine, sol. 3 dkg olja, 1 žličko sladkorja, 2 dkg moke, tri četrt kg pa- radižnika, dušenega s peteršiljem, če- bulo in zeleno. Piščanca razsekamo na 8-10 kosoT. Sla- nino narežemo na tanke ploščice in ob- ložimo z njimi kožico, namazano z ol- jem; na slanino položimo piščanca, ga osolimo in dušimo do mehkega. Ko je meso mehko, ga polijemo s srednje gosto paradižnikovo omako in pustimo še nekaj minut počasi in pokrito vreti. V spomin na tople poletne dni Hai ftatueie, liudie? »Talko te bom mahnil, da ti bo.-n ...«, je ikrijčal fant, ko Se je — ctzirajoč neikam — zaletel vame. Poznam fainta. IHiševno za- ostal otrok ije. To ni bilo na- 'j'i;nopirvo sirečanje.; Videia sem ga že neikajlcrat, vedno sa- mega, brez staiTšev, prijate- ljev in znaincev. No, znancev ima mnogo, toda ne tistih, ki bi fnu lahko pomagali na njegovi težki ix»ti. Nekoč Bom ga videla xia mostoi v gruiči otrok, ki ga je obmetavala s kaimenjem. Takxait sem stopila itja in jim razložila, da ni lepo ikame- njaiti ljudi. Gledali so me presenečeno, kot bi 'jim tega ne bil še nikoli nihče rekel. Poltem so ga pustili, da je od- šel. Bili so otroci. Tokrat pa k povzročiteljem fantovega besa nisem stopi- la, zakaj bili so odrasli ljud- je, ali Msaj polodira;sli. Bili so fantje deveitnajstih, dvaj- setih let — vsi trije enako oblečeni. Kavbojke, majice in mokasini. Stali so na sredi ceste in lajali v fanta, dobesedno la- jali! Zalbolele so me fantove divje oči. Stegnila sem roko, da bi ga pobožala, mu rekla lepo (besedo. Pa sem jo še pravi čas umaknila. Zakaj, nobena beseda ne bi poma- gala. Tiisti itrenutek smo bili spet vsi Ijuidje njegovi sov- ražniki. Sla sem naprej s solzami v očeih in še adaj imam aoil- zne, ko to pišem. Niso bile in niso kalne moje oči zaradi fanta in njegove "težke poiti, njegove bolne duše in div- jih oči. Sram me je zaradi pov2!ročiteljev tega besa, za- radi pametnih in razsodnih. In če bi zdaj srečala tiste fante, bi pogledala vstran, ker jih preziram! Dabiro vem kaj bi mi odgovorili — da je fant prvi začel. Toda, dragi moji pametni ljudje — se za otroka, ki je že sam dovolj nesrečen — ne najde lepih in pametnih besed? Kaj bi človeku, ki je večji, močnej- ši in predvsem — pametnejši od vas, tuidi zalajali v odgo- vor? Ne! Popihali bi jo. 'kljub svojemu velikemu ix>gumu. Popihali bi jo in niti besede bi ne bila slišala. Junaki! Povprašam pa še nekaj — in mcffida je to najlbolj bole- če, morda 'tudi neupravičeno. Kje so starši enih in drugih? Starši tistih, ki so fanta ob- metavali s kamenjem, starši teh, ki so vanj lajali in star- ši njega, ki je sam, bolan in nesrečen? Za vse to ni opravičila — in ga ne bo. Je bilo to srečanje preveč drobno, da bi ga bilo vred- no napisa'ti? Je bilo preveč nepomembno in morda člo- veško, da bi bilo vredlno o njem molčati? Moj odgovor je — ne! in zato sem tudi na- pisala teh nekaj vrst. Tudi večine vas je odgovor tak. Prav gotovo! Mora biti tak! -ij Okusno in ne drago... Pred dncTii sem pri naknpova*j« v ccljski »Volnic videla kup prav Ijabkih prtičev, tiskanih t živih, lepih barvah. Prtičti 4majo velikost pr^ej velikega set prtiča ali manjše brisače za belo posodo in steklo. Cena prtiča je 201 dinarjem. Čudila sem se, da jih ni bilo več na talogii saj so okusni moderni vzorci pri- vabljali ogledovalke — kakor med če- bele. Kako dobrodošel bi bil tak prtič v vsakem gospodinjstvu! Tudi na vi- kend bi nam ne bilo treba jemati s seboj izpranih brisač, ki nam potem sl&žijo za prtič in brisačo hkrati. leg tega bi nam bili ti prtičd še pose- bej koristni, če moramo postavljati za šolarja ali kakega drugega člana dru- žine kosilo pozneje na mizo. ali pa po- nudimo malico otrokom, ki so obiskali naše malčke. Z dvema, tremi temi pr- tiči bomo vsekakor naredili za prora- čun le majhen greh. (in bili so že večji, kajnef), doma pa bomo imeli oknu* brisačo za servis, ki smo ga že pred leti vzele iz omare, za kozarce, ki so na po- lici izgubili sij itd. Čakamo na nove prostore Pred dnevi smo obiskali pred- sednika Stanovanjske skupnosti »Center« v Celju, tovariša Toneta Gabriča, ki je o aktivnosti Sta- novanjske skupnosti precej po- vedal »Največja težava pri našem de- lu, ki bi že moralo steči, je še vedno to, da posvečamo malone VSe sile reševanju prdblemov ti- stih stanovanjih zgradb, kate- rih hišni sveti so neaktivni. Stanovanjska skupnost Center pravzaprav nima nobenih prosto- rov, saj celo servis v Kljukiavni- čarski ulici živottari le spričo go- stoljubnosti hišnega sveta v ve- likem bloku. Sicer pa so tudi ti prostori le iKujno zatočišče, saj delo v servisu ni in ne more biti tako kot, če bi bili naši servisi v lastnih prostorih. Skušali smo si- cer zbrati iz ladtnih sredstev to- liko, da bi poleg sedanjega kle- parskega, ključavničarskega in vododnstalaterskega penisa v Cankarjevi ulici zgradili prostore za ostale servisne delavnice. Ven- dar pa smo F>ozneje to misel opu- stili, saj nam je Občinski odibor obljubil stavbo sedanje Kemične čistilnice in barvamice v ibližini. Zal, vse do te selitve ne bomo mogli v servisu v Ključavničarski ulici ničesar spremeniti to le ma- lo izboljšati. Naj še omenim, da zavira delo Stanovanjske skup- nosti tudi skrajna nedisciplinira- noal in brezveStnost sitrank, saj pogosto vračajo naše aparate po- kvarjene aU pa celo izropane, ker z deli naših aparatov popravljajo svoje. Tudi največja prizadevnost ne bo pomagala, dokler bodo za nekatere stranke servisi tudi v tem smislu uslužnostna ustano- va. Naš servis, ki nudi strankam ključavničarske, kleparske in vo- doinstalaterske usluge, je naglo zaživel in dela po ocenaih strasnk prav dobro. Lani ob tem čaai smo obljubili otroško igrišče v Miklošičevi uli- ci, vendar ni naša krivda, da je tam še danes vse prazno in mo- rajo malčki hoditi mimo tega pro- stora. Nameravana gradnja več- srtanovanjskega bloka v Mikloši- čevi ulici je namreč zaustavila delo na prostoru za otroško igriš- če, saj bi že prva gradbena dela pri Moku uničila vse nasade in naprtiva Vsekakor smo igrišče otrokom obljubili in jim ga bomo tudi dali«, je končal svoje pripo- vedovanje tovariš Gabrič, ŽENA DOM DRUŽINA Mladim bralcem 1 Občutek imamo, kot da je bil naslov nagradnega pri- spevka »Doživljaj iz šolskih klopi« kar posirečeno izbran. Mnogi iste nam pisali in kar je še važnejše — lepo ste pi- sali. Zato je bila izbira za nagrade kar 'težka. Odločili smo se, da bomo tisoč dinar- jev poslali Tei Butinar iz Celja za prispeve'k »Nahrbt- nik«, ki smo ga objavili že v prejšnji številki. Drugi dve nagradi — po pet sto dinar- jev pa bosita prlejeli Irena Simiec. Bukovžlak 16, Tehar- je, in Bogdana Zemva iz Do- . bme. Prva je napisaila pri- spevek Prvi »cvek« in tuidi druga obravnava isti dogo- dek. Naslov njenega prispev- ka je »Enojka«. Zaenkrat, vam dragi prija- telji ne razpišemo nobenega nagradnega prispevka. Zakaj ne? Vesite, 'tudi pri nas so se začeli prijetni dnevi počit- nic! Ko se bomo 'Z njih vrnili se bomo že kaj domislili. Le- po potzdravljeni! Urednica Enojka »Šolske naloge dobimo nazaj,« je odmevalo v vseh nas — tudi v tistih, ki niso pričakovali najbolj- ših ocen. Naslednjih deset mi- nut bo tudi meni prešlo nesre- čo, mislim. Zazvoni. Sošolci po- sedejo. Z obrazov razberem na- peto pričakovanje. Profesor vsto- pi in pogleda .po razredu. Stisne me v želodcu. Trenutki se vlečejo v neskončnost in profesorjeve be- sede votlo odmevajo: »Naloge so slabo izpadle. Pričakoval sem boljše.« Naj že vendar razdeli, si zaželim. Pričel je. Profesor je prišel do moje klo- pi. Solze so mi zameglile oči. Ze- lenkasta lisa na klopi mi pove, da je nesrečni vzvezek že pred me- noj. Odprem ga. Na belem pa- pirju se šopiri enojka ... Prvi cvek v življenju. Pogle- dam skozi okno in namesto listov na drevesu zaslutim enojke. Sama stečem iz šole. Nikogar ne maram počakati — kot da bi bili vsi krivi moje nesreče. Doma »em se zjokala, si obrisala oči in »e že bolje počutila. Oh, kaj pa tisti »cvek«! Saj ni dijaka brez »čveka«. 2. B. Fantek in morje Majhen Je fantek in veliko je morje. In še, ko bo velik, bo mor- je veliko, veliko večje kot bo fant. Morda je zato tako p<«osen naš fantek, morda zato tako ve- sel, ker ga je očka »pritisnil« ob njegovem velikem in prijaznem »prijatelju«. Toda včasih skrivajo prij»telM globoko v sebi tudi kaj temnega« Tudi morje skiriva. Skriva ve- ter in neznanske količine voda. Kadar se to dvoje razbesni in združi, gladina ni več tako mirna kot to jutro. Želimo našemu fantka čimveč mim^a morja, čimveč resničnih prijateljev! Prvi cvek »Dovolj je igranja, pojdi se učit«, ji je zaklicala mama, »Sem se že naučila, pa tudi na- logo sem že napisala. Samo malo naj bom še zunaj, prosim!« »Ti loviš!« »Ne, ti«,... Kar prehitro se je zmračilo. Od- šla sem domov in kar kmalu zle- zla v posteljo. Ura je pol osonih ^utraj. V šo- lo bo treba. Prva ura — zgodovina. Mislim: »Saj sem bila že pred mesecem vprašana.« Toda redovalnica se odpre na zadnji strani in učite- ljice reče: »Sumeč!« Vstala sem nezaupljivo. Sem prav slišala? »Za to-le ne moreš dobiti od- lične, sicer je i>a'tudi »cvek« oce- na«, mi je razložila učiteljica. »Zgodovino se je treba učiti.« S solznimi očmi sem se izgovarjala: »Saj sem se učila. »To ni dovolj. Treba se je naučiti.« Cvek sem popravila, solzni ro- bec pa oprala. Irena Šumeč, Dukovžlak 16, Teharje DOLINA V PRIČAKOVANJU »Vroč avgust bomo imeli, kaj- ne?« »Vse tako kaže. Ali tudi (na- povedi tako obetajo?« »Obetajo, obetajo!« i»No, saj je že čas za toploto — bomo vsaj hmelj t redu «brali.« Takle razgovor sem ujela ne- kje na poti med Šempetrom in Preboldom. BU je to vesel in za- nimiv razgovor, popolnoma v tskladu z mesecem in obiranjem hmelja, pred katerim se je faaašla Savinjska denozeleno in je plod drobnejši in lažji od sosedovega. Zdaj je poaaio za po- pravljanje. Kar je, je, pravijo marsikje! Ko sem se pred dnevi i^Iasila na sedežu preboldsk^:a proizvod- nega okoliša, nisem našla nik(^ar dmna. Vsi so bili v hmeljiščih, kjer so pravkar opravljali zadnje škropljenje. Tudi tu bomo po pet- najstem avgustu namreč že pri- čeli obirati, zato je za poslednje škropljenje že zadnji čas. Živa- hen razgovor v jhmeljiščih se menda ni nikjer zaključil. Zdaj je hmelj že tako daleč, da se da na prvi pogled oceniti, kje in či- gav je lepši. Smeh in zadovolj- stvo marsikje zamenjata jeza in skrb. Gofvorljo, smehljajo se. pri- poročajo to in ono, ocenjujejo hmelj, pa se spet jezijo in skle- pajo za leto naprej. V Preboldu so letos hmelj že petič škropilti Prvo ški^opljenje so sicer opravili le tam, kjer je bilo potrebno, ostala štiri pa so opravili povsod. Pravijo, da bo njihov pridelek lep in |e malo slabši kot lansko leto. Računajo, da ga bodo obrali okrog 130 ton in od tega posušili šestdeset ton v sušilnicah zadruge, za ostanek pa bodo poskrbeli proizvajalci sa- mi. Ti so tudi domenjeni z obiral- ci, ki bodo te dni prišli v Prebold. Menijo, da bodo do velikega hmeljskega likofa, ki bo menda tretjega septembra, vse v redu obrali. Zato bodo nekateri začeli obirati že pred petnajstim avgu- stom. Zadruga jje z vsemi prebold- skimi proizvajalci hmelja skle- nila (kooperacijske pogodbe. Ta zadrugo obvezuje, da preskrbi in dodeli, proizvajalcem pa, da po navodilih zadruge in inštituta za hmeljarstvo ui)orabi določena umetna gnojila. Zadruga opravlja tudi na vseh proizvajalčevih hmeljiščih zaščitno islužboi. Pri- speva svoja zaščitna sredstva, stroje in delovno silo, opravi pa največ šestkratno škropljenje hmeljskih nasadov. Pogodba ima seveda še več določil za enega in drugega dopisnika. Sestavljena je tako, da lahko pojasni marsika- teri nesporazum. Proizvodni okoliš v Preboldu jc zdaj samostojna ekonomska eno- ta žalske zadruge. Upajo, da bo zdaj delo še polneje zaživelo. E- konomska enota je namreč s svo- jo ustanovitvijo dobila marsika- tere pristojnosti, ki jih prej ni bilo. Pa tudi poslovni odbor in obratni delavski svet bosta imela širše delovno področje — morda pa zato tudi bolj odgovorno! Kratek sprehod po Savinjski dolini kaže, da je ta del našega okraja oblekel slavnostno — toda delovno — obleko. Vse je t pri- čakovanju »likofa«. Pred škropljenjem Ilubi mMh proizvajalcev Nova oblika]izobraževanja mladine na vasi 2e dalj časa ni bilo nič slišati o delu aktivov mladih zadružni- kov na vasi. Vzrok za to je v temeljitih spremembah te oblike aktivnosti kmečke mladine, ki so bile v zadnjem letu izvršene. Ak- tivi mladih zadružnikov so že preživela oblika izobraževanja mladih kmetijskih proizvajalcev. Na njihovo mesto so stopili — po- dobno kot v industriji — klubi mladih proizvajalcev. Poglejmo nekoliko podrobneje razlike med aktivom mladih zadružnikov in klubom mladih kmetijskih proiz- vajalcev. Aktivi mladih zadružnikov so vzrasli iz želje po strokovnem iz- obraževanju. Zaradi pestrosti svo- jega programa so kmalu zajeli sirok krog mladin ljudi na vasi. Bili pa so samostojna oblika iz- obraževanja in niso imeli z orga- nizacijo Ljudske mladine nobene druge povezanosti kot to, da so vključevali nekatere njene člane in da so kmalu začeli posegati v njeno delo. Med aktivi mladih zadružnikov in Ljudsko mladino je prihajalo do hudih nasprotij. Medtem, ko je imel aktiv v za- drugi občutno finančno, strokov- no in moralno podporo. Ljudska mladina vsega tega ni imela. Ta- ko je lahko aktiv mladih zadruž- nikov razvil pestrejše oblike svo- jega dela, vključili zato v svoje vrste veliko mladih ljudi, in če bi bilo ostalo pri tem, bi bilo vse v redu. Ker pa aktiva mladih za- družnikov ni nihče usmerjal, ker so bili več ali manj prepuščeni lastnim sposobnostim in iniciati- vam, se je glavni namen njihove- ga dela in obstoja — izobraževa- nje — spremenil. Vse bolj so se bavili z organizacijo plesnih pri- reditev, veselic in drugih zabav in čedalje bolj pozabljali na iz- obraževanje. Ko so leta 1960 po vsej Sloveniji izvedli široko ana- lizo dela aktivov mladih zadruž- nikov, se je pokazalo, da jih bo treba temeljito spremeniti. V celjskem okraju so k reorga- nizaciji aktivov mladih zadružni- kov takoj pristopili. Formirali so jih le kot eno izmed oblik dela organizacije Ljudske mladine na vasi, ki so ji tudi v polni meri odgovorni, temeljito so spremenili njihovo vsebino dela in jih konč- no tudi preimenovali v klube mladih kmetijskih proizvajalcev. Letos so člani sekretariatov ob- činskih komitejev pregledali uspehe enoletnega dela klubov mladih kmetijskih proizvajalcev. Ugotovili so, da je bilo njihovo delo uspešno, da pa se mora z reorganizacijo zadrug še nekoli- ko spremeniti. Ker za porast kmetijske proiz- vodnje in socialistično preobraz- bo vasi niso dovolj samo gospo- darski računi, temveč je uspeh odvisen od vseh socialnih, poli- tičnih in kultumo-prosvetnih po- gojev in kar je morda najvažnej- še — od stopnje strokovne uspo- sobljenosti neposrednih proizva- jalcev — bo treba oblike izobra- ževanja mladih ljudi na vasi še bolj izpopolniti. Prav bi bilo, da bi se klubi mladih kmetijskih proizvajalcev formirali pri vseh proizvodnih okoliših, kjer bi se lahko najbolj neposredno sezna- njali s problemi svojega območja, delom zadruge, upravljanjem v njej, s strokovnim usposablja- njem itd. Na področju enega pro- izvodnega okoliša — kjer je po navadi tudi več organizacij Ljud- ske mladine — bi torej prav go- tovo delalo več klubov. Za nji- hovo povezavo naj bi skrbelo po- sebno posvetovalno telo pri za- drugi, ki bi se sestajalo po potrebi in klube predvsem strokovno usmerjalo. Vsebina dela kluba mladih pro- izvajalcev je lahko izredno pestra. Mladi člani bi lahko mnogo raz- pravljali o delavskem in družbe- nem upravljanju, o delu kmetij- ske zadruge, prirejali bi tečaje io strokovne ekskurzije, se poleg te- orije tudi praktično izobraževaU itd. Seveda je uspeh dela klubov mladih proizvajalcev v veliki me- ri odvisen od razumevanja in po- moči zadruge. Ce te ne bo, delo prav gotovo ne bo moglo biti plodno. -ij »Zeleno zlato« bodo začeli kmalu obirati Novice iz KZ v Žalcu V žalski kmetijski zadrugi se te dni že vneto pripravljajo na je- sensko setev. Želijo, da bi plan, ki ga pripravljajo, čimprej izpol- nili. Pred kratkim so v žalski kme- tijski zadrugi osnovali osemnajst ekonomskih enot. Menijo, da se bo zdaj splošen položaj v zadru- gi še izboljšal. Kmetovalec razmišlja Nedvomino je tornetovamje eina izmed najbolj pesitrih go- spodarskih dejarvoostti. saj terja od piroizvajalca toliko raziičinih p(rfc).izrvodinih nalSi- nov, kot to zaihtevajo pocsa- rneme (krneti jisike.kultare. Tu- di čas in 'vreme sta v^Okrat odločilna za luispeh ali neai- speh. Poletg tega pa kmetje dosti razmišljajo o tržišču, kamor kmetijski pridielki, ki so temelj Ijudiske prehiraine, prihajajo z napihnjenimi ce- nami. Tudi odiboimik ofočin- skega Ijuidisikega odlbora šmarcake občine in alkitiven zadruižni delavec iFramc VA- LENCAK s iKozjanlskega je prav o tem razpredel neikaj misli. »Ne vem, če rečem pireveč, toda menim, da je ikrneitijsitvo prikrajšana gospodarsika ve- ja, ki isi zaenikrat ne more še toliko opomoči, da bi se 'trd- no postavila na laisitne noge. Toda ne samo zaAo, ker še nismo dovolj razvili sodob- nih načinov proizvddnje. Po- sebno na Smairsikem so ve- like itežave; giričevnait sve^, močvirne doline, islaibe ceste, to so objektivne ovire, ki močno krnijo gospodanske izračune. Druga sitvar, ki se mi zjdi še bolj pereča, je pot od kmetovalca do potrošni- ka. Našemu ikmetu največ- krat ne gre v glavo, da se pridelek, ki ga proda, na tej poti občutno podraži. Ce že sorazmerno poceni prodaja- mo, pravijo (kmetije;, naj bi potrošniki tudi po soraizmer- no nizikiih cenah kupovali. Tako pa sta tu večkrat idiva, posredn'iika ali celo tše več, pa se vsakemai nekaj obesi in prodajna cena je potem pre- cej visoka, kar pri drugačni organizaciji . posredovalne mreže ne bi toilo potrebno. Pametne ®e mi zdijo misli, ki govore o zadružnih agro- kombinatih, kjer bi morda določene kmetijske proizvo- de posredovale kmetijske za- drjuge nepocanedno poliroeni- fcu. Prav gotovo bi tako bile cene za vse uigodneijše. Mar- sikaj bo še potrebno uficreni- ti, da ibo ikmetijisitjvo na pri- merno trdnih nogah: stro- kovno ( kmeto!va/ti, 2ft>liižati kmetijskega proizvajalca in potmkiika, kolikor je mogoče in postopoma vsklajevati go- spodaraki položaj kmmetijsitva z ostalimi.« Tako je dejal kmetovalec Valenčak. iPrav je, da raz- mišlja, da skiuša tudi na tak način prispevati k napredku. Danes smo v času, ko mora vtsakdo misliti. Svoje misli pa naj 'tuidi .pove, da jiih sli- šimo vsi. Ce so pravilne, jih bo praksa i>otrdila, če ne, bo- do v medsebojnih tx)menkih pojasnjene in končno našle pravo smer. Odborniki, ki ne- Ixxsredno zastopajo občane, na sejah, kjer odločajo o na- daljnjih (Ukrepih, pa so še predvsem dolžni, da mnogo razmišljajo in v medsebojnih pomenkih iščejo pat, ki je najiboljša. Zemljini rešitelji RIŠE : VLADO PIRN AT P IS J02E JES 28. Tik nad seboj sta zagledala tri ploščate rakete, ki so ju nekajkrat nadletele. »Ples se pričenja,« je dahnil Janez. Ni se motil. Rakete so se spustile in druga za drugo pristale v ne- posredni bližini trepetajočih junakov. »Pripravimo se na vljud- nostni obisk,« je predlagal Vili. 29. Vrata prve rakete so se odprla. Dečka sta se od strahu, kakšno čudo bo njun obiskovalec, tresla kakor šiba na vodi. »Nisem prav nič navdušen za take obiske,« je zajecljal Janez. »Jaz tudi ne,« je dejal Vili. 30. Na stopnice je stopil človek velike rasti, ves v zaščitni, prozorni obleki, V rokah mu je počival svetlobni revolver. Ostro je pogledal dečka in jima pomignil. Dečka sta se spo- gledala, nemo sta se sporazimiela, da ubogata. Pohitela sta proti prvi raketi. Na sredi poti pa sta prestrašeno obstala. CELJSKI TEDNIK STEV. 30 — 11. avgusta 1961 tt-A ŠPORT Največ prvih mest ZA ATLETE KLADIVARJA V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru letošnje republiško pr- venstvo v atletiki za moške in ženske. Člani in članice celjskega Kladivarja so znova pobrali naj- več lovorik. Sicer pa so se na naj- boljša mesta pri članih uvrstili: 100 m: 1. LORGER 10.7, 2. Gluk 10.8, 3. Kolnik 10.8; 110 m ovire: 1. LORGER 14.5, 2. Brodnik 15.4; 200 m: 1. KOLNIK 22.3, 2. Vučer 22.9; 400 m: 1. INGOLIČ 49.6, 2. Vučer 60.6; 800 m: 1. INGOLiC 1:54.1, 2. Naraks 1:54.4; 1.500 m: 1. NARAKS 3:52.5; 3.000 m zapre- ke: 1. HAFNER 9:32.7, 2. Lamut 9:47.4, 3. Primožič 9:54.6; 5.000 m: 1. STROS 15:33.6, 2. Kopitar 15:39.0, 3. Korber 16:16.7; 10.000 m: 1. HOMAN 31:51.5, 2. Primožič 33:32.2; 400 m zapreke: 1. BROD- NIK 55.8; 4X100 m: 1. KLADI- VAR (Kolnik, Vučer, Lešek, Lor- ger) 44.0; višina: 1. BRODNIK 185; daljina: 1. LEŠEK 6.96; tro- skok: 1. KOLNIK 14:52 (nov slo- venski rekord); palica: 1. LESEK 420 cm; krogla: 1. PENKO 15.20; disk: 1. URŠIC 45.45, 2. Peterka 44.18; kladivo: 1. MARKE2 54.74; kopje: 1. KASTELIC 70.62. ČLANICE: 80 m ovire: 1. OSTROVŠKA 11.7, 2. Urbančič 12.5; 100 m: 1. CEDE 12.5, 2. Šer- bec 12.5, 3. Kramarič 12.6 (nov pionirski državni rekord); 200 m: 1. SILAN 25.8, 2..Serbec 26.2, 3. Cede 26.3; 400 m: 1. SILAN 57.8, 2. Gašparut 59.8; 800 m: 1. SLAM- NIK 2:17.5, 2. Gašparut 2:21.1; 4X100 m: 1. KLADIV AR 50.4; krogla: 1. HUDOBIVNIK 12.5; disk: 1. CELESNIK 44.60, 3. Krof- lič 40.27; kopje: 1. KAC 41.02, 2. Mastnak 36.04; višina: 1. URBAJS 145, 2. Urbančič 145; daljina: 1. LUBEJ 509, 2. Serbec 507. Po vsem tem so atleti Kladi- varja osvojili naslednja prven- stva: Lorger v teku na 110 in 100 metrov, Kolnik v troskoku in te- ku na 200 m, Naraks v teku na 1.500 metrov. Brodnik v teku na 400 m zapreke ter v višini, Lešek v skoku v daljino ter ob palici ter tekači v štafeti 4 X 100 met- rov. Pri ženskah pa so naslove republiških prvakinj osvojile: Ce- de v teku na 100 m, Silan na 200 in 400 m, Slamnik na 800 m, Lu- bejeva v daljino ter tekačice na progi 4 X 100 metrov. Pet atletov — deset »-epubliških prvenstev. Zgoraj od leve: Lešek, Silanova, Brodnik, spodaj Kolnik in Lorger. Nova celjska razglednica. Na zad njem natečaju za najlepše raz- glednice mesta Celja jo je strokovna komisija uvrstila med odkup- ljena dela. Posnetek: M. Božič Zdravstveni centri Prejšnji četrtek je bila prva se- ja strokovnega sveta Okrajnega zdravstvenega centra v Celju. Obravnavali so pravila okrajne- ga zdravstvenega centra, formira- li strokovne komisije za reševa- nje pereče zdravstvene problema- tike. Za začetek so ustanovili dve stalni komisiji, in sicer za epide- miologijo, kateri predseduje pred- stojnik infekcijskega odddelka celjske bolnišnice dr. Janko Leš- ničar in komisijo za borbo proti tuberkolozi, ki ji predseduje rav- natelj celjske bolnišnice prim. dr. Ivan Kopač. Ostale komisije bodo formirali po potrebi pozneje. Na seji so bili nakazani tudi okvirni načrti za bodoče delo. Ta- ko se bo celjski okraj uvrstil med prve, ki so po predhodnih pripravah z vso resnostjo pristo- pili k izvajanju zakona o zdrav- stvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v Sloveniji. Želeti je, da bi čimpreje zaživeli tudi občinski zdravstveni centri. Za vse informacije jim je okrajni zdravstveni center na razpolago. F R UNION JE SPET ODPRT Po daljšem presledku, so v ne- deljo, 6. avgusta spet odprli Veli- ko dvorano kina Union. V pri- bližno enem mesecu, ko je bila zaprta, so jo povsem obnovili. Dvorano so lepo pobarvali in opleskali. Zdaj je dosti bolj pri- jazna, kot je bila prej. Z njo vred pa so očedili še stopnišče ter preddverje. Lepa udeležba dobri rezultati v nedeljo je bilo v Storah kon- čano letošnje okrajno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko pu- ško, nadalje v olimpijskem mat- chu za člane, članice in mladince, v streljanju z vojaško puško, vo- jaško pištolo ter pištolo Drulov. Značilnosti letošnjega prvenstva je bila ne samo visoka udeležba, temveč tudi temu primerna kva- liteta. Med tekmovalci je največji uspeh dosegel Polde Tržan, ki je v streljanju z malokalibrsko pu- ško dosegel nov celjski rekord (258 krogov). Podrobni rezultati pa so bili: MALOKALIBRSKA PUSKA — TROSTAV — ČLANI: 1. Polde Tržan 258, 2. Vinko Bule 252, 3. Tone Jager 250, 4. Marjan Dobo- vičnik 239, 5. Jože Tržan (vsi Celje) 238 itd. EKIPNO: 1. Celje I. 956, 2. Celje II. 956, 3. Celje IV. 883. ČLANICE: 1. Majda Zel j 247, 2. Milica Hovečar 224, 3. Heda Dobovičnik 220, 4. Marica Skod- nik 211. EKIPNO: 1. Celje 902. MLADINCI: 1. Ervin Seršen 242, 2. Franc Brečko 241, 3. Vili Deč- man 231, 4. Alojz Seme 230, 5. Jo- že Jeram 230. EKIPNO: Celje I. 944, 2. Celje II. 858. OLIMPIJSKI MATCH: 1. Jože Tržan 264, 2. Slavko Mlakar 263, 3. Franc Brečko 262, 4. Milica Ho- čevar 261, 5. Polde Tržan 259 itd. VOJAŠKA PUSKA — TRO- STAV: 1. Tone Jager 222, 2. Franc Hočevar 220, 3. Jože Jeram 216, 4. Jože Tržan 209, 5. Polde Tržan 201. VOJAŠKA PUSKA — HITRO STRELJANJE: 1. Franc 2urbi 10 zadetkov 66 krogov, 2. Ciril Tržan 10-65, 3. Polde Tržan 8-48, 4. Tone Jager 8-47, 5. Tone Rozman 8-37. VOJAŠKA PIŠTOLA: 1. Mirko Mejavšek 323, 2. Jože Strajhar 297. DRULOV PIŠTOLA: 1. Jože Tržan 341, 2. Jože Strajhar 327, 3. Tone Jager 316, 4. Tone Rozman 309, 5. Marjan Dobovičnik 301. NEPTUN boljši od Prešerna V soboto je bil v Radovljici zadnji dvoboj republiške lige v plavanju, na katerem so se pome- rili plavalci in plavalke celjskega Neptuna ter domačega Prešerna. Dvoboj je bil pomemben pred- vsem zaradi odločitve o zadnjem, oziroma predzadnjem mestu na lestvici. V tej tekmi so bili Celja- ni boljši, saj so zbrali 341 točk več kot domačini. V posameznih disciphnah se je odlikoval Orel z zmago na 100 metrov (1:06.8) ter 400 metrov prosto (5:07.7), nadalje Vrhovšek z zmago na 100 metrov hrbtno (1:10.4), Goršič s prvim mestom na 100 metrov metuljček (1:20.6) ter plavalci v štafeti 4 krat 100 metrov mešano s časom 5:00.4. Pri ženskah je dve prvi mesti do- segla Zupančeva in sicer na 200 prosto (3:10.9) ter na 100 metrov (1:37.4). v VATERPOLU MLADINCI NEPTUNA DRUGI Prejšnji teden je bilo v Vidmu- Krškem republiško prvenstvo v vaterpolu za mladince. Mlada ekipa celjskega Neptuna se je na tekmovanju dobro držala, saj je med šestimi moštvi zasedla drugo mesto z enakim "številom točk kot zmagovalno moštvo Celuloze, to- da z nekoliko slabšim količnikom med danimi in prejetimi goli. Ce- ljani so eno točko izgubili le v igri s Celulozo, ki se je končala z neodločnim izidom 5:5, vse ostale tekme pa so zabeležili v svojo ko- rist: Neptun : Ilirija 12:4, Nep- tun : Velenje 16:1, Neptun : Koper 4:2 in Neptun : Prešeren 6:2. NOVO KOŠARKARSKO IGRISCE V ROGAŠKI SLATINI V nedeljo so v Rogaški Slatini na slavnosten način izročili na- menu novo asfaltno igrišče za ko- šarko, poleg doma Partizana. Ob tej priliki so izvedli turnir v ko- šarki, ki se ga je udeležilo se- dem ekip. V finalu je zmagal Maribor pred Rudarjem iz Trbo- velj s 53:42, na tretje mesto so se uvrstili Šoštanj čani z zmago nad Velenjem 45:35. CELJE NAJM0CNEJSX ATLETSKI CENTER Petnajsto povojno prven- stvo v atletiki, ki je bilo v soboto in nedeljo v Maribo- ru, se je končalo z velikim uspehom celjskega Kladivar- ja. Od 21 disciplin v moški konkurenci so Celjani po- brali kar deset naslovov pr- vakov, 9 drugih mest itd. Po neuradnem točkovanju mest v finalu so Kladivarjevi at- leti daleč pred ostalimi klu- bi iz Slovenije. Vrstni red bi bil naslednji: 1. Kladi var 162,5 točke, 2. ZAK Ljublja- na 96, 3. Olimpija-Svoboda 70,5, 4. Branik 54 itd. Se več- ji uspeh so dosegle atletinje Kladivarja, ki so od enajstih disciplin osvojile šest naslo- vov prvakinj, devet drugih mest itd. V točkovanju final- nih mest, od prvega do še- stega, pa so zbrale 123 točk. Za njimi sta Branik in Olim- pija-Svoboda s 44, Maribor 10, Novo mesto 4, Triglav 3 in Rudar iz Trbovelj 2 toč- ki. Te številke nam mnogo povedo in so zgovoren do- kaz širine in kvalitete celj- sko atletike. In presenečenje dvodnev- nega prvenstva? Izredno razveseljiva v tem, da smo v finalu teka na sto metrov za ženske videli kar pet mladih atletinj Kladi- varja, v teku na 200 metrov 5, na 800 metrov pa celo 6": Pri moških je ugodno pre- senetil mladi Aleš Pestotnik, ki se je prerinil v finale te- kov na 100 in 200 metrov ter dosegel na 100 metrov odlič- no četrto mesto s časom 10.9 sekunde. Razočaranja smo doživeli v skoku v višino, kjer se je Urbančičeva morala zadovo- ljiti z drugim mestom. Prav tako je Peterka moral oddati naslov prvaka v disku Urši- ču iz Ljubljane. Presenetila nas je odsotnost tekačev Kla- divarja v štafeti 4 krat 400 metrov, kjer bi z lahkoto osvojili prvenstvo. Uspehi Celjanov pa bi bili še pre- pričljivejši, če bi bili na star- tu tudi Stajner, Srnovršnik in Golner. Nešportno gesto si je privoščil še sodniški zbor, ki je Kolniku odvzel pribor- jeno drugo mesto v teku na 100 metrov in ga prisodil Mariborčanu Gluku. Kljub vsem tem ugotovit- vam je letošnje prvenstvo Slovenije v atletiki ponovno in prepričljivo potrdilo, da je Celje še vedno najmočnejši atletski center v naši repub- liki. In memoriam Zadnji dnevi julija in za- četek avgusta 1941. leta ima- jo v kroniki celjskega mesta in njegovega območja po- membno mesto, zlasti še, ker govorijo o neustrašeni borbi slovenskega življa proti oku- patorju. Tridesetega julija so nemški nacisti pri Dobrovi ustrelili deset talcev, med njimi Ivanko Uranjekovu; istega dne so v Celju zaprli več zavednih Slovencev in jih natrpali v Stari pisker. Os- mega avgusta so zapore Sta- rega piskra močno izprazni- li, Slovence pa odpeljali v Maribor. Večino so odgnali v koncentracijska taborišča, šest med njimi pa ustrelili kot talce v gozdu Rogoza, ne- daleč od Maribora. Med nji- mi sta bila tudi dva Celjana, prva talca, Franc Planine, delavec iz Emajlirke ter Fi- no Božič, rezervni letalski podporočnik. v času od 29. julija do 5. avgusta 1961 j? bilo rojenih 27 dečkov in 29 deklic. POROČILI SO SE: Ladiislnv Smok, kurjač iz Tratne in Amalija Romih. pom. kuharica iz Celja. Oton Herman, strojni tehnik in Majda, Helena Sinkoivi'č, uslužbenka, oba iz Celja. Jožef Razf(or, ključavničar iz Razdelja in Angela Lončar, šivilja ii Celja. Anton Maček, zidar in Marija Koprive, delavka, oba i® Celja. Anton Mravlak_ delavec in Marija Klinar, kro- jačica. oba iz Zasrada. Franc Velenšek, ključavničar iz Celja in Margreta Kri- vec, natakarica iz Škofje vasn. Stanislav P'ntar, poklicni gasilec in Zlata Vinko- vič delavka, oba iz Celja. Alojz Ožek, železničar fz Zabreža in Ivana Bartol, knjigovodkinja i-z Marija Gradca. UMRLI SO: Ivan Ivankorič, zidar iz Košničke go- re, star 29 let. Vinko Staroveški, otrok iz Bratikovca star t leto. Anton Opreš- nik, upokojenec iz Pečovnika, star 77 let. Jožefa Meščak, iiTK>kojeaka iz Celja, stara 84 let. Drago Sket, otrok iz Dre- venika star 16 dni. Marija Kiseljak, gospodinja iz Rogatca, stara 37 let. Marija Jehart, dijaJcinja iz Črne na Ko- roškem, stara 14 let. POPRAVEK V zadnji številki našega ILsta je bilo r »Kroniki nesreč« med drugim zabele- ženo, da je na Cesti na Ostrožno prdšlo do pretepa med Ivanom Pilihom 'in nje- govim sinom, kj je očeta poškodoval na glavi lin rebrih. Na podlagi osebnega poja^snila priza- detih pa smo zaključili, da gre za po- moto. ki je nastala zaradi nepopolnih podatkov, ki so jih oib dogodku dali uslužbencem Reševalne postaje neom Milie Pintarja Dobrna — 1 uprav- nik doma, srednja vzgojiteljska šola, strokovni izpdt, stanovanja ni. B, Uslužbenska mesta za učno in vzgoj- no osebje z višjo ali visoko izobrazbo. Osnovna šola II., Celje — 1 predmetni učitelj ali profesor VPŠ za tehnični po- uk, VPiS ali ustrezna izobrazba, stano- vanja ni. Osnovna šola III., Celje — 1 pred- metni učMelj ali profesor za tehnični pouk, VPS ali ustrezna izobrazba, sta- novanja ni. Osnovna šola Hudinja — 1 predmetni učitelj ali profesor slovenščine, VPS ali ustrezna izobrazba, stanovanja ni; 1 predmetni učitelj ali profesor za te- lesno vzgojo (mo.ško), višja ali visoka šola za telesno vzgojo, stanovanja ni; 1 predmetni učitelj ali profesor za teh- n'čni pouk, višja ali visoka šola za te- lesno vzgojo, stanovanja ni. Osnovna šola Vojnik — 1 upravitelj, profesor, predmetni učitelj ali učitelj z 10 let prakse, stanovanja nd. Osnovna šola Store — 1 predmetni uči- telj zg. zem., VPS, stanovanja ni; 1 predmetni učitelj slov., sh., VPS, sta- novanja ni; 1 predmetni učitelj ali pro- fesor angleškega jezika, VPS ali ustrez- na izobrazba, stanovanja ni; 1 predmetni učitelj telesne vzgoje, višja šola za te- lesno vzgojo, stanovanja ni. Osnovna šola Polule — 1 predmetni učitelj ali profesor slovenščine — an- gleščine, VPS ali ustrezna izobrazba, stanovanja ni; 1 predmetni učitelj ali profesor matematike — biolog., VPŠ ali ustrezna izobrazba, stanovanja ni. 1 predmetni učitelj telesne vzgoje, višja šola ^za telesno vzgojo, stanovanja ni. Osnovna šola Strmec — 1 predmetni učitelj matematike — fizike, VPS z di- plomo, martjše |druž|5n(^ko sitpnovanje. Administrativna šola Celje — 1 pred- metni učitelj ali profesor slovenščine, VPŠ ali ustrezna izobrazba, stanovanja ni; 1 predmetni učitelj ali profesor za admin. in družb. ek. vede, VPS ali ustrezna izobrazba, stanovanja ni. Gimnazija Celje — 1 profesor matema- tike — fizike, ustrezna izobrazba, sta- novanja ni; 1 profesor filozof, in psiho- log, ustrezna izobrazba, stanovanja ni; 1 profesor kemije, ustrezna izobrazba, stanovanja ni; 1 profesor romanist, u- stiezna izobrazba, stanovanja ni. Učiteljišče Celje — 1 profesor za pe- dag. si., ustrezna izobrazba, stanovanja ni; 1 prof. za glasb, vzgojo, ustrezna izobrazba, stanovanja ni; in imstrumen- talni pouk; 1 profesor za dramatiko, ustrezna izobrazba, stanovanja ni; 1 pro- fesor ali predmetni učitelj za gospo- dinjski pouk, ustrezna izobrazba, sta- novanja ni; 1 profesor matematike — fizike, ustrezna izobrazba, stanovanja ni; 1 profesor slovenščine, ustrezna iz- obrazba, stanovanja ni. Ekonomsika šola Celje — 1 profesor ekonomist, diplomirani ekonomist, sta- ncvanja ni; 1 profesor za blagoznanstvo s tehnologijo, inženir kemik ali filozof kemik, stanovanja ni. Srednja tehnična šola Celje — 1 pro- fesor matematSike, ustrezna izobrazba, stanovanja ni; 3 inženirji za strojno stroko, ustrezna izobrazba, stanovanja ni; inženirji za gradbeno stroko, ust- rezna izobrazba, stanovanja ni; 1 inže- nir za lesno industrijsko stroko, ustrez- na izobrazba, stanovanja ni. Glasbena šola Celje — i profesor ali prtKimetni učitelj za klavir, vsaj srednja glasbena šola, stanovanja ni; 1 profesor ali predmetni učitelj za violino, glas- bena šola, stanovanja ni; 1 profesor ali predmetni učitelj za tehnični pouk, glasbena šola, stanovanja ni. Vzgojni zavod Celje — 5 defektologov, VPS ali učiteljišče z diplomo, stanovanja ni. Z.nvod za prosvetno-pedagoško službo OLO Celje — 1 prosvetni svetovalec za srednje šole in za izpopolnjevanje uči- tt'lr'vega kadra, visoka izobrazba, da se odlikuje v izobraževalnem in vz^jnem delu in da bo s svojim delom prispeval k napredku pedagoške prakse. Imeti mora najmanj 5 let ustrezne prakse, sta- novanja ni; 1 prosvetni svetovalec za tfhvno vzgojo in za predvojaško vzgojo, \i.oka aLi višja izobrazba, da se odli- kuje pri delu na področju telesne vzgo- je in da bo s svojim delom prispeval k nai)redku poda^goške prakse na obeh omenjenih pod.r^jih. Imeti mora naj- manj 5 let ustrezne prakse, stanovanja ni; 5 prosvetni svetovalci za osnovne §o'e, višja ali srednja izobrazba, da se fvdJikuje v izobraževalnem in vzgojnem r!elii na šoli, da je bil že šolski upra- vitelj in da bo s svojim delom prispeval k napredku pedago.ške prakse na pod- ročju obvezrEh siplo^no-^zobraževalojih šel. Imeti mora najmanj pet let peda- foške prakse. Od navedenih bi delal ( 'en na območju občine Mozirje, drugi i;a območju občine Šoštanj in tretji na fbmočju obilne Žalec. Svetovalec za področje občine Šoštanj ima na razpo- kgo družinsko stanovanje v Velenju. Okrajni zavod za pospeševanje gospo- i^injstva Celje— 1 prosvetni delavec za rkrajni zavod za pospeševanje gospo- dinjstva, pogoj: predmetna učitelj'Ca za gospoflinjstvo z dokončano viišjo wspo- drinjsko šolo, samsko stanovanje bo na razpolago, ObLO LAŠKO A, Uslužbenska mesta za učno in vr.eojno osebje s srednjo strokovno iz- obrazbo. Osnovna šola Rimske Toplice — 1 učitelj, učiteljiišče z diplomo in stro- kovnim izpitom, samsko stanovjinje. Osnovna šola Lažiše — 1 učitelj, uči- teljišče z diplomo in strokovnim izpi- tom, samsko stanovanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Sedraž — 1 učitelj, uči- teljišče z diplomo in strokovnim izpi- tom, samsko stanovanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Henina — 1 učitelj, uči- teljišče z diplomo iin strokovnim izjii- tom, samsko stanovanje, kurivo, poseb- ni dodatek. Osnovna šola Jurklošter — 2 učitelja, učiteljišče z diplomo in strokovnim iz- pitom, samsko stanovanje, kurivo, po- sebni dodatek. Osnovna šola Vrh nad Laškim — 1 učitelj, učiteljišče z diplomo in stro- kovnim izpitom, samsko stanovanje, ku- rivo, posebni dodate.k. Osnovna šola Breze nad Laškim — 3 u6itelji, učiteljišče z diplomo, ter stro- kovnim izpitom, samsko stanovanje, ku- riv,o posebni dodatek. Osnovna šola Reka nad Laškim — 2 učitelja, učiteljišče z diplomo in stro- kovnim izpitom, samsko stanovanje, ku- rivo, posebni dodatek. B. Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- nega osebja z Višjo ali vLsoko strokovno izobrazbo. Osnovna šola Laško — 1 predmetni učijtelj za angleški jezik, VPŠ ali uni- verza z diplomo, samsko stanovanje; 1 predmetni učitelj za glasbeni pouk, VPS ali univerza z diplomo. Osnovna šola Rimske Toplice — 1 predmetni učitelj za angl., slov. jezik, VPS ali univerza z diplomo, samsko sta- novanje; 1 predmetni učitelj za telo- vadbo in tehn. pouk, ali učitelj, VPS aM učiiteljiišče, samsko sitanovanje; 1 predmetni učitelj za glasbeni pouk, VPS glasbeni oddelek. ObLO MOZIRJE A. Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- rtega osebja s srednjo strokovno izo- brazbo. Osnovna šola Gori«a ob Dreti — 1 uči- telj, učiteljišče z diplomo, samska soba, kurivo. Osnovna šola Konjski vrh — 2 učitelja, učiteljišče z diplomo komf. družinsko stanovanje, posebni dodatek, kurivo. Osnovna šola Luče — 2 učitelja, uči- teljišče z diplomo, samska soba, kurivo, prisebni dodatek. Osnovna šola Podvolovjek — 1 učitelj, učiteljišče z diplomo, samska soba, ku- rivo, posebni dodatek. Osnovna šola Nova Štifta — 2 učite- lja, učiteljišče z diplomo, samska soba, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Lenart — 1 učitelj, uči- teljišče z diplomo, samska soba, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Rastke — 1 učitelj, uči- teljišče z diplomo, samska soba, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Sokat — 1 učitelj, uči- teljišče z diplomo, samska soba, kurivo, posebni dodatek. B. Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- nega osebja z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Osnovna šola Ljubno ob Sa)vinj.i — 1 upravitelj, prof., pred. uč. ali učitelj z 10 let prakse, fakulteta, VPS ali učite- ljišče, komf. družinsko stanovanje, ku- rivo; 1 prodm. učitelj mat. fiz., VPS z diiplomo, komfortno družinsko stanova- nje, kurivo; 1 predmetni učitelj si.-ne., VPS z diplomo, komfortno družinsko stanovanje, kurivo. Osnovna šola Mozirje — 1 upravitelj, profesor, predmetni učitelj ali učitelj z 10 let prakse, fakulteta, VPS ali uči- teljišče, samska soba; 1 razrednik V. razr., predmetni učitelj ali učitelj, VPS ali učiteljišče, stanovanja ni. Osnovna šola Rečica ob Savinji — 1 predmetni učitelj nem.-si. ali učitelj z znanjem nemškega jezika, VPS ali uči- teljišče, družinsko stanovanje, kurivo. ObLO SLOVENSKE KONJICE A. Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- nega osebja s srednjo strokovno izo- brazbo. Osnovna šola Gore®je — 4 učiteljice, učiteljišče z diplomskim izpitom, samsko stanovanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Loče — 3 učitelji, uči- teljišče z diplomskim izpitom, samska stanovanja, kurivo. Osnovna šola Rakovec — 1 učitelj, učifteljišče z diplomskim izspitom, sam- sko stanovanje, kurivo, poseben doda- tek. Osnovna šola Resnik — 1 učitelj, uči- teljišče z diplomskim izpitom, samsko stanovanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Skomarje — 1 učitelj, učiteljišče z diplomskim izpitom, samsko stanovanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Spitalič — 2 učitelja, učiteljišče z diplomskim izpitom, samsko stanovanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Vitanje — 2 učitelja, učiteljišče z diplomskim izpitom, samsko stanovanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Zbelovo — 1 učitelj, uči teljišče z diplmoskim izpitom, samsko stanovanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Zreče — 2 učitelja, uči- teljišče z diplomskim izpitom, samsko stanovanje. Osnovna šola Ziče — 3 učitelji, uči- teljišče z d'/plomskim izpitom, samska stanovanja, kurivo, posebni dodatek. B. Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- nega osebja z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Osnovna šola Loče — 1 predmetni uči- telj ali profesor za slovenščino, VPS, samsko stanovanje, kurivo. 1 predmetni učitelj za ma-fi, VPŠ, sam- sko stanovanje kurivo; 1 predmetni uči- telj za teh. vzg., VPS, samsko stano- vanje, kurivo. Osnovna šola Vitanje — 1 predmetni učitelj za slovenščino, VPS, samsko sta- novanje, kurivo, posebni dodatek; 1 predmetni učitelj za bi-ke, VPS, sam- sko stanovanje, kurivo, posebni dodla- tek; 1 predmetni učitelj za teh. vzgojo, VPS, samsko stanovanje, kurivo, po- sebni dodatek. Osnovna šola Zreče — 1 prometni uči- telj za zg.-zemljepis, VPS, samsko sta- novanje. Osnovna šola I. Slovenske Konjice — 1. predmetni učitelj za ma-fi, VPS, sta- novanje v gradnji. Osnovna šola 11. Slovenske Konjice — I predmetni učitelj ali profesor za an- gleški jezik, VPS, stanovanje v gradnji; 1 predmetni učitelj za glasbo, VPS, sta- novanje T gradnji; 1 predmetni učitelj za zgodovino, VPS, stanovanje v grad- nji; 1 predmetni učitelj za likovni pouk, VPS, stanovanje v gradjiji; 1 predmetni učitelj za teh. pouk, VPS, stanovamje t gradnji. OblX) ŠENTJUR PRI CELJU A, Uslužbenska mesta urnega in vzgoj- nega osebja s .srednjo šolsko izobrazbo. Osnovna šola Bohor — (Šentvid pri Planini) — 2 učitelja, učiteljišče z di- plomo, stanovanje, kurivo, posebni do- datek. Osnovna šola Dobje pri Planini — 3 učitelji, učiiteljišče z diplomo, stano- vanje, kurivo, posebni dodatek. (Stano- vanja samska oziroma eno družinsko za učiteljski par.) Osnovna šola Dramlje — 1 šolski upra- vitelj, učiteljišče z diplomo, po možnosti strokovni izpit; 2 učitelja, učiteljišče z diplomo, stanovanje, kurivo, posebni do- datek. (Učiteljski stanovanjski blok t gradnji in vseljiv v letu 1962). Osnovna šola Loka pri Zusmu — 1 šolski upravitelj, učiteljišče z diplomo, po možnosti strokovni izpit; 1 učitelj, učiteljišče z diplomo, stanovanje ku- rivo, posebni dodatek. Osnovna šola Planina pri Sevnici — 3 učitelji, učiteljišče z diplomo, stano- vanje (družinsko za učiteljski par), ku- rivo, poseben dodatek. Osnovna šola Slivnica pri Celju — 2 učitelja, ustrezna izobrazba samsko sta- novanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Šentjur pri Celju — 2 učitelja, učiteljišče in strokovni izpit. Stanovanja začasno ni na razpolagi. B, Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- nega osebja z višjo ali visoko strokovno izobrazbo Osnovna šola Planina pri Sevnici — 1 predmetni učitelj za angleški jezik, VPŠ, z diplomo ali učitelj z ustreznim znanjem angleškega jezika, učiteljišče in po možnosti strokovni izpit, stano- vanje, kurivo, posebni dodatek. Osnovna šola Šentjur pri Celju — 1 predmetni učitelj za angleški jezik, VPS, z diplomo ali učitelj z ustrezno strokovno izobrazbo; 1 predmetna uči- teljica za gospodinjski pouk, VGS, z diplomo; 1 predmetni učitelj za tehnično vzgojo aH učitelj z ustrezno izobrazbo. Stanovanje začasno ni na razpolagi. Splošna gospodinjska šola Šentjur pri Celju — 1 predmetna učiteljica za go- spodinjski pouk. VGS z diplomo, sta- novanje na šoli. ObLO ŠMARJE PRI JELŠAH A, Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- nega (osebja s tsrednjo istrokovno iz- obrazbo. Osnovna šola Buče — 1 upravitelj, uči- teljušče z diplomo, strokovni izpit in 5 letna praksa, družinsko stanovanje po- sebni dodatek; i učitelj, učiteljišče z diplomo, samska soba, posebni dodatek. Osnovna šola Donačka gora — 1 uči- telj, učiteljišče z diplomo, saanska soba, posebni dodatek. Osnovna šola Kozje — 1 učitelj, uči- teljišče z diploano, samska soba, posebni dodatek. Osnovna šola Kristan vrh — 1 upra- vitelj, učiteljišče z diplomo in 5 let prakse; 1 učitelj, učiteljišče z diplomo, samska soba, posebni dodatek. Osnovna šota Lesično — 2 učitelja, učiteljišče z diplomo, samska soba, po- sebni dodatek. Osnovna šola Podčetrtek — 1 učitelj, učiteljišče z diplomo, samska soba, po- sebni dodatek. Osnovna šola Podsreda — 1 upravitelj, učiteljišče z diplomo, strokovni izpit, 5 let prakse, družinsko stanovanje, po- sebni dodatek. Osnovna šola Pristava — 1 učitelj, učiteljišče z diplomo, samska soba, po- sebna dodatek. Osnovna šola Stojno selo — 2 učitelja, učiteljišče z diplomo, samska soba, po- sebni dodatek. Osnovna šola Rogatec — 1 učitelj, uči- teljišče z diplomo, samska soba. C^novnai šola Sodna,vas — 1 učitelj, u6i- tcljišče z diplomo, samska soba, posebni dodatek. Osnovna šola Šentvid — 1 upravitelj, učiteljišče z diiplomo, strokovni izpit, 5 let prakse, posebni dodatek. Osnovna šola Sladka gora — 1 upravi- telj učiteljišče z diplomo, strokovni iz- pit, 5 let prakse, družinsko stanovanje, posebni dodatek. Osnovna šola Vinski vrh —. 1 učitelj, učiteljišče z diplomo, samska soba, po- sebni dodatek. Osnovna šola Zagorje — 1 upravitelj, učiteljišče z diplomo, strokovni izpit, 5 let prakse, družinsko stanovanje, po- sebni dodatek. Osnovna šola Zibika — 2 učitelja, uči- teljišče z diplomo, samsko stanovanje, posebni dodatek. B. Uslužbenska mesta učnega iai vzgoj- nega a«ebja z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Osnovna šola Bistrica ob Sotli — 1 predmetni učitelj za matematiko in fi- ziko, VPS z diplomo, samska soba, po- sebni dodateJc; 1 predmetni učitelj za zgodovino in zemljepis, VPS z diplomo, samska soba, posebni dodatek. Osnovna šola Kozje — 1 upravitelj, VPS ali učiteljišče z diplomo, strokovni izpit in 5-letna praksa, posebni doda- tek; 1 predmetni učitelj za zgodovino in zemljepis, VPS z diplomo, samska soba, posebni dodatek. Osnovna šola Rogaška Slatina I. — 1 predmetni učitelj ali profesor za angleš- čino, VPS ali univerza z diplomo, sam- sko ali družinsko stanovanje. Osnovna šola Rogatec — 1 upravitelj, VPS ali učiteljišče z diplomo, strokovni izpit in 5-lotna praksa; 1 predmetni uči- telj za matematiko in kemijo, VPŠ z di- plomo, samsko stanovanje; 1 predmetni učitelj za zemljepis in zgodovino, VPS z diplomo, samska soba. Osnovna šola Šmarje pri Jelšah — 1 predmetni učitelj ali profesor za mate- matiko in fiziko, VPŠ ali univerza z di- plomo, samsko stanovanje; 1 predmetni učitelj ali profesor za biologijo in ke- mijo, VPS ali univerza z diplomo, sam- ska soba; 1 predmetni učitelj za petje in risanje, VPŠ ali srednja glasbena šola ali šola za umetno obrt, samsko stanovanje. ObLO ŠOŠTANJ A, Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- nega osebja s srednjo strokovno iz- obrazbo. Osnovna šola Topolšica — 2 učitelja, učiteljišče z diplomo, enosobno družin- sko stanovanje, posebni dodatek, kur- java. Osnovna šola Šmartno ob Paki — taj- nica, učiteljišče z diplomo, stanovanja ni. Otroški vrtec Velenje — 1 vzgojite- ljica, vzgojiteljska šola, z diplomo, sta- novanja ni. Otroški vrtec Pesje — i vzgojiteljica — upravnica, vzgojiteljska šola s stro- kovnim izpitom, stanovanja ni. Vajenska šola Velenje — 1 predava- telj za kovinsko stroko, ustrezna stro- kovna šola z diplomo, stanovanja ni; 1 predavatelj za tekstilno stroko, ustrezna strokovna izobrazba, stanovanja ni. Gl^bena soU Šoštanj — 1 strokorni učitelj za klavir, sredmja glasbena ^la z diplomo, stanovanja ni; 1 strokorni učitelj za klarinet, srednja glasben« soJa z diplomo, družinsko stanovanje v Velenju; 1 strokovni učitelj za nauk glasbi srednja glasbena šola z diplomo, stanovanja ni. B, Uslužbenska mesta nčne^a in vzgoj- nega osebja z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Osnovna Sola Miha Pintar — Toledo, Velenje — 1 predmetni učitelj ali pro- fesor za mat, fiz., VPS ali univerza t diplomo, samska soba; 1 predlnetni uči- telj ali profesor za angleški jezik, VPS ali umverza z diq)lomo, družinsko sta- novanje; 1 predmetni učitelj za glasbo, VPS z diplomo, samska soba. Osnovna šola L Šoštanj — 1 predmetni učitelj, defektolog, VPš z diplomo, dru- žinsko stanovanje v Velenju. Osnovna šola Šmartno ob Paki — 1 predmetni učitelj za telovadbo — petje, VPŠ z diplomo, stanovanja ni. ObLO ŽALEC A, Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- nega osebja is prednjo strokovno |iz- obrazbo. Osnovna šola Andraž — 1 učitelj, sam- ska soba, kurjava, posebni dodatek. Osnovna šola Griže — 2 učitelja, sam- ski sobi, kurjava in stanarina. Osnovna šola Griže — 1 učitelj, sam- sko stanovanje, kurjava, stanarina. Osnovna šola Ponikva — 1 učitelj, samska soba, kurjava, stanarina, po- sebni dodatek. Osnovna šola Polzela — 3 učitelji, sta- novanj ni, kurjava in stanarina. Osnovna šola Tabor — 2 učitelja, dru- žinsko stanovanje, kurjava, stanarina. Osnovna šola Vransko — 1 učitelj, samska soba, kurjava in stanarina. Glasbena šola Žalec — 1 učitelj za kla- vir, stanovanja ni. Občinska knjfižniica — 1 knjižničar (upravnik), stanovanja ni, pogoj učite- ljišče ali druga srednja šola. B, Uslužbenska mesta učnega in vzgoj- nega osebja z višjo ali visoko strokovno iz<^razbo. Osnovna šola Griže — 1 predmetni učitelj, biol.-kem., samska soba, kur- java in stanarina. Osnovna šola Prebold — 1 predmetni učitelj slov. srb., stanovanja ni; 1 pred- metni učitelj fiz.-tehn., samska st^a, kurjava in stanarina; 1 predmetni uči- telj zemlj.-zgod., stanovanja ni. Osnovna šola Žalec — 1 predmetni učitelj ali profesor za telesno vzgojo, stanovanja ni; t predmetni učitelj biol.- kem., stanovanja ni; 1 predmetni učitelj zemlj.-zgod., stanovanja ni; i predmetni učitelj za petje, stanovanja m. OBJAVE IN OGLASI KINO UNION 10.—13. 8. 1961 »MIRNO LETO«, jugoslovanski VV film 14,—18. 8. 1961 >MEIN KAMPF«, švedski film KINO METROPOL 11.—14. 8. 1961 >SERJOZA« ruski film 15.-18. 8. 1961 »DAMA S PSICKOM<, ruski film LETNI KINO 9.—12. 8. 1961 »KER VETER NE ZNA BRATl< angleški barvni VV film 13,—15. 8." 1961 »WICHITTA<. ameriški barvni film MLADINSKI KINO - DPD »SVOBODA« CELJE Dne 12. in 13. 8. 1961 »DEVET ŽIV- LJENJ«. norveški film. Predstave v soboto ob 17. ter t ne- deljo ob 10., 15. in 17. uri. KINO DPD »SVOBODA« — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 12. in 13. 8. ,1961 »MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI« ameriški barvni Csc film. Dne 16. 8. 1961 »MOŽJE IN VOLKOVI«, italijanski barvni Csc film. Dne 17. 8. 1961 »KOCKAR« francoski barvni VV film. Komisija za sklepanje in odpovedova- nje delovnih razmerij pri podjetju »Av- tobusni promet« Celje razpisuje prosti delavni mesti: 1. VODJA SKLADIŠČNE SLUŽBE Pogoj: praksa v kovinski stroki. 2. POTNIŠKI BLAGAJNIK Vloge poslati do 20. 8. 1961 na upravo podjetja. Gozdno gospodarstvo sprejme za svoj Gozdni obrat Laško v Laškem MEZDNEGA KNJIGOVODJO-KINJO Pogoj: srednješoska izobrazba, lahko začetnik. Rok prijave do 15. 8. 1961 na upravo podjetja. Nastop službe takoj. Gozdno gospodarstvo Celje Delavska univerza Žalec obvešča vse interesente, da bo ob zadostnem šte- vilu prijavljencev v prihodnjem šol- skem letu 1961/62 odprla sledeče od- delke za odrasle: I. oddelek ekonomske srednje šole v Žalcu L oddelek administrativne šole v Žal- cu. Oddelek za odrasle pri osnovnih šo lah: Žalec Griže, Šempeter Prebold Polzela, Braslovče in Vransko. Prijave sprejema in daje informacije Delavska univerza Žalec za oddelek pri osnovnih šolah pa upraviteljstva zgoraj omenjenih osemletnih šol. HARMONIKO dobro ohranjeno, 32 bas- no prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo ARDIE 250 ccm tipa 1953 s prikolico, prodani. Ogled možen vsak dan. Galuf Anton, Štore 60. POSESTVO z okoli 1 ha zemlje napro- daj. Grenko Rihard, Matke 31, Pre- bold. FIAT 600_ dobro ohranjen, ugodno na- prodaj." Befvc, Prevorje 20, Sontjur pri Celju. ROČNO ČRPALKO za hišni vodovod in hrastovo pisalno mizo s sedmimi pre- dali v dobrem stanju, prodam. Ivnik Anton, Drešinja vas 52. ITALIJANSKI globok otroški voziček prodam. Naslov v upravi lista. NOVO svetloplavo, kamgarn moško ob- leko velikost št. 48, prodam. Naslov v upravi lista. FIAT 600, izdelave 1960 prodam. Vpra- šati: M. Z. Ljubljanska 28 a/L NSU roller, uvože/n zaradi vojašfiiine ugodno naprodaj. Naslov v upravi li- sta. SODE 200 litrske prodam. Vprašati pri »Naprijed«, Tomšičev trg. MOTORNO kolo HOREX 250 ccm, malo rabljeno, ugodno naprodaj. Krevselj Stane Šmartno ob Paki 32. PARCELA zazidalna na Lopati, napro- daj. Lipovšek Jože, Dobrova 52, Celje. STRESNA opeka, rabljena (dvojni folc) ca. 1000 kosov in šivalni stroj JAX, na,prodaj. Skočdr Zavodina, Kosove- lova 18. MOTORNO kolo NSU »superiux« 200 ccm T dobrem stanju, re^striran za 1961, naprodaj. Horvat Milan, Melinci, p. Beltinci, Prekmurje. NAŠI IZLETI: DZERDAP — tridnevni izlet z letalom do BEOGRADA in ladjo po DONAVI — odhod iz LJUBLJANE 26. avgusta; VRSIC-MANGRT — dvodnevni avtobus- ni izlet preko VRŠIČA (1611 metrov) v dolino Soče in na MANGRT (2072 m). PARIZ — osemdnevni kombinirani izleti (avtobus-vlak) v drugi polovici sep- tembra in v oktobru; PO pOLpMITIH — šestdnevni avtobus- ni izleti v drugi j>olovici avgusta in v septembru (ser izleta: Grossglock- ner-lnnnsbruck-Cortina); MCNCHEN — štiridnevni avtobusni iz- leti na mednarodno gradbeniško raz- stavo v drugi polovici septembra; DUNAJ — štiridnevni avtobusni izleti t prvi polovici septembra na mednarod- ni jesenski velesejem; TURIN — šestdnevni avt(Ausni izleti združeni z ogledam mednarodne raz- stave (Salona) avtomobilov; RIM IN NEAPELJ — šestdnevni kombi- nirani izleti (avtobus-vlak) v drugi po- lovici septembra in v oktobru zdru- ženi z ogledom Pompejev, Florence in Padove; BENETKE — stalni dro- ali tridnevni avtobusni izleti za delovne kolektive in društva; PO SREDOZEMLJU — enajstdnevno krožno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Jugoslavija« (PŠTej-Atene-lra- klion (otok Kreta) Aleksandrija-Ka- iro-Krf-Bari-Dubrovnik) — odhod iz Ljubljane 15. oktobra. Izlete v inozemstvo organiziramo v sodelovanju s turističnimi in ostalimi or ganizacijami, gospodarskimi združenji in zbornicami in tudi po posebnem naro- čilu delovnih kolektivov. Vse informacije v poslovalnici »Kom- pas« Celje, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. PROGRAM JESENSKIH IZLETOV V INO ZEMSTVO: V RAWENSBRtrCK. Šestdnevni izlet z avtobusom na obisk bivšega ženskega koncentracijskega ta- borišča za člane ZB. OBISK V MINIATURNI DRŽAVI - SAN MARINO. Stridnevni izlet z avtobusom za pro- svetne delavce. Trst—Benetke—Ferrara— Ravenna—Rimini—San Marino. PO SLOVENSKI KOROŠKI. Dvodnevni izlet z avtobusom za pro- svetne delavce in znanstvene delavce. Ljubljana-Piodkoren—Beljak—Vrbsko je zero —. Celovec — Velikovec—'Jezersko — Ljubljana. V DOLOMITE. Tridnevni izlet z avtobusom za člane turiistično-olepševalnih društev in pla- ninskih organizacij. V TRST IN BENETKE. Dvodnevni izlet z avtobusom za člane delovnih kolektivov in organizacij. CEZ GORE IN PRELAZE TIROLSKE Štiridnevni izlet po Avstriji in Italiji za člame planinskih organizacij. Ljublja- na—Beflljak—Splttfal^lienz—Groissg^lock- ner—Lnnsbruck—Brenner—Cortina d'Am- pezzo—Benetke—Trst—Ljubljana. NA OKTOBERFEST V MCNCHEN Štiridnevni izlet z vlakom za gostin- ske delavce. V PARIZ Sedemdnevni izlet z vlakom za gostin- ske kolektive. Postanka t Milanu in Ziirichu, NA DUNAJSKI VELESEJEM Štiridnevni izlet z vlakom za člane Trgovinske in Obrtne zbornice. V RIM, NEAPELJ. POMPEJE IN MODRO JAMO NA CAPRIJU šestdnevni izlet z vlakom za delovne kolektive in društva. ZAHTEVAJTE PROGRAME! Prijave sprejema naša paslovalnica, Celje, Titov trg 3, telefon ^-41. Za mesec avgust smo pripravili tri- dnevni izlet z avtobusom po GORENJSKI IN PRIMORSKI Program dobite v naši poslovalnici. Prijave sprejemamo do 15, avgusta. Za cenjena naročila se priporoča IZ- LETNIK turistična agencija, poslovalni- ca Celje, Titov trg 3. telefon 28-41. v SLOVENSKO PRIMORJE in dalje v Pulo, s priključkom v Kan- fanarju 7.a Rovinj. potujete hitro, u- dobno in poceni s posebnim pospešenim vlakom iz Maribora od 30. 7. dlalje vsak dan do 5. IX, 1961. Od Herpelja Kozine Vas popeljejo od tega vlaka železniški avtobusi v Koper, Izolo, Stninjan Por- torož in Piran. Karto po ceni za potniški vlak kupite T odliodni postaji do namembnega kraja v Primorju, na povratku pa v turističnih poslovalnicah ali pa na avtobusu. Mož- nost rezerviranja mest v vlaku. Na vmesnih postajah (Tezno, Pragersko, PoJjčane, Grobelno in Laško) rezervi- ranje sedežev ni, potniki zasedejo pro- ste sedeže v vlaku. Vlaku je priključen poseben vagon z bufetom, kjer se lahko okrepčate. Koristite cenen in udoben kombiniran prevoz železnica — cesta! 2TP Manfbor Podpisana RAT REGINA preklicujem iz- javo o KOŠIR SONJI, Muzejski trg 3, Celje. SOLIDEN upokojenec išče upokojenko za skupno gospodinjstvo! Ponudbe na upravo lista pod »Jesen«. PREKLICUJEM besede, ki sem jih iz- rekla proU ROZALIJI GORIŠEK! AN- TLEJ TEREZIJA, Teharje 39, GELEE ROYALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabilizira, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa- parata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. DVA DIJAKA sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista, SOBO in hrano nudim upokojenki za po- pomoč v gospodinjstvu. Naislov v upra- vi lista. ISCEM sobo ali grem za sostanovalko. Ponudbe pod »Plačam dobro« na upra- vo lista. UPOKOJENEC išče opremljeno sobo « posebnim vhodom, Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Miren« na upravo lista. PIRAN — CELJE! Zamenjam dvosobno stanovanje v centru Pirana za enako v Celju ali bližnji okolici. Brlogar Al- bin, Trg Zelenjave 6, Piran, MLADOPOROČENCA nujno iščeta sta- novanje, vsaj enosobno. Nagrada 50.000. Naslov v upravi lista. ZAKONCA brez otrok iščeta za dcAo 6 mesecev opremljeno sobo v Celju ali okolici. Ponudbe dostaviti na »Pla- nika«, Stanetova 8, Celje. NOVO GARAŽO in sobo v centru od- dam v septembru. Naslov v upravi lista. MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE) garantiramo znanstveno stabiliziran proizvod MELBRO — COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni- majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar- maciji« v Ljubljani. MLAJŠO UPOKOJENKO ali starejšo go- spodinjsko pomočnico iščem k tričlan- ski družini. Ponudbe pod »Dobrna« na upravo lista. KROJAjŠKEGA VAJENCA-KO (sprej- mem. Lednik Alojz, Krojaštvo, LUe- kova 1 Celje. IšCE se mlada hišna pomočnica z dobrim znanjem kuhanja. Nastop 1. ali 15. septembra. Ponudbe poislati na konzu- lat Zvezne republike Nemčije, Zagreb, Preobraženska 4. Uredništvo Celje, Tiitor trg 5 — po^ni predal 16 — teleifon 25-23 in 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — tele- fon 23-75 in 20-89 — Tekoii račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-65« — izhaja ob petkih — letna naroč- nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozentatro 2.400 dia — posamezna ite^ka 20 din — rokofMsoT ae i lafaio. KOMPASA TRGOVSKO PODJETJE »SLOGA« PREBOLD Na osnovi sklepa delovnega kolektiva razpisujemo prosto delovno mesto kontrolorja Pogoji: a) Absolvent ESS b) VK trg. deJavec Nastoip možen takoj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi oseb- nega dohodka. ZANIMIVOSTI BERLIN: kjer vedrita vojna in mir? Hotel sem pisati o Berlinu, ki je zadnje dni postal mesto, kjer vedrita in oblačita vojna in mir. O mestu, ki je bilo nekoč slo- vansko naselje in ki je postailo redišče nemškega jornkersitva, center evropskega imperiali2ma, militerizma in — fašizma. Pisati em hotel o Berlinu, ki je s svo- jimi 3 milijoni in tr'isto tisoči Ijoi- di razdeljen na pol, z večjo polo- vico pod upravo zapaidnih sil, o mestu, ki pa je kljub vsem ne- všečnim zgodovi nizkim madežem le glaivno mesto nemškega ljud- stva, mesto v nenormalnem polo- žaju v nenormalnih razmerah raiz- ddjene Nemčije. Naposled sem hoted pisati o tem, če naj sveft plača, z novo vojno strahotno olboiroženo reše- vanje tega problema, ki je posle- dica ravno v tem mestu skuhane minule svetovne morije? Hotel em se vprašati, če je svet pri- pravljen za tako žrtev in če m- res sledi Kennedyjevemu rož- ljanju z orožjem pod geslom »da je Berlin obkoljena predstraža taihodnega sveta«, da je »priipraiv- Ijen ves Zahod izpolniti sveto pri- egu Berlinu«. - Toda bil sem prijetno presene- čen, ko sem naišel v angleškem tedniku »Today« odločen in ve- liko zapisan NE! Opustil sem svoj načrt. Izvlečki iz dvostranske polemike tega li- sta so dovolj zgovorni! STE PRIPRAVLJENI UMRETI ZA ZAHODNI BERLIN? Tako vprašuje »Today«. In na- daljuje: Macmillan misli naj bi bili, Kennedy misli da ste. Stari »kamerad« Adenauer misli da morate ... biti pripravljeni um- reti. Britanski sekretar za notranje zadeve laburistični prvak Ewan Butler pravi: Američani so pripravljeni. Nemci se pripravljajo. Obojni so nared za »Sieg«. Ali naj Britanci plačamo delež pri vsem tem idi- otizmju? NE! »Today« pravi napreij: Angleži ne bomo nikoli soglas- ni. 2e sueška kampanja nas j'e preklala na dvoje... Dve gene- racije Angležev imajo bridke iz- kušnje in spomine na militari- stično Nemčijo... Berlin je me- sto, kjer sta dve svetovni vojni bili skuhani... Britanci ne vidi- mo v berlinskem vprašanju vzro- ka za permanentni alarm... Nemici so prinefsli ruševine na svet, oni naj plačajo tudi konse- kvence. Mi razumemo Hruščeva in njegovo bojazen, da združena Nemčija lahko usrtvari svetovni problem ... Pripravimo naše vo- ditelje naj vprašajo svojce mili- jonov padlih v dveh svetovnih vojnah. Prepričani smo, da bodo dobili hiter in odločen o^ovor. NE! Dalje pravi »Todaj«, da je Za- pad neumen, ko vztraja pri ne- priizinarvanju VoCiodne Nemčije. Ona je tu, pa če nam je všeč ali ne. Ce bi ravnali prav, zlasti če bi ravnal tako tudi Adenauer, po- tem bi tudi Sovjetska zveza bila priTjraivljena vračaiti z enako ob- sežnimi političnimi koincesijami. To je ena izmed realnih osnov, ki bi pripomogla, da bi bil Hruš- čev pripravljen dati »voj tuid pro qno. »Today diskutira tudi o voja- ških izgledih Kennedyjevega in Adenauerjevega arvanjturizma, ko pravi: Rusi imajo v Vzhodni Nemčiji dvaindvajset divizij. Vzhodni Nemci pa lahiko pošljejo na bo- jišče nadaljnjih 800.000 mož, ki BO dobro opremljeni in i2\než- bani... K uvodniku, iz kaiterega sem povzel cLtaite in ki ga je podpisalo uredništvo »Tcdaya«, moremo le čestiteti. Povsod po svetu, tudi na Zapadu, so trezni, izkušeni in razmišljajoči možje... Kennedyjevo ropotanje z orož- jem ima tudi te vrste odjek. V krvavem plesu, ki ga je plani- rala Berlinska »Reichskanzlei« niso i>adali samo Rusi, Francoei, Britanci, Jugoslovani, Poljaki, Cehi, Indijci, Cmci in menda pri- padniki vseh narodov. Padali so tudi Američani. S kom potem Kennedy deli svoje stališče, ko pravi, da go- vori v imenu vsega »svobodnega sveta«? Odgovor je preprost: Ka- pitalisti so že pred 22 leti pakti- rali zahrbtno s fašizmom proti socializmu. J. Krašovec Tudi gornja slika je iz časopisa »Today«. Ni stara. Nove uniforme pod naslovom »Nemčija mar- fiira«. Pod pojočimi »junkerji« pa stara pesem... .Ribop plete mrižu svoju' Ko sonce jKSsije čez plavo gladino, se njegovi žarki vlovijo v razpete rjave ribiške mreže. Potem pridejo ribiči, nepre- »pani po nočnem lovu in krpajo luknje, ki so jih zvrtale Iprevelike ribe in morske čeri. Ko se zbudijo dopustniki v hotelih in turističnih sobah, je delo že opravljeno. Potem posedajo na rivi. Sivdbradi nnor- ^ levi dobrodušno mežikajo. Ali zaradi sonca, ali pa zato. ker vidijo kako njihovi sinovi spretno stavljajo nevidne mreže od sonca prevzetim ituristlkam? Da, da. Lota hitijo, toda sitvari se ne spneminjajo. Sinoči je barka vozila mrežo, danes se v pripeki v njej vozi mla- dina. Cez dan se ribiška barka spremeni v čolniček ljubezni. A ko zvečer sonce tone v morje, ko se na rivi oglasi gitara in zadeni pesem« ko se ribiči spet podajo na morje, ima mansikateri miladec med njimi v nevidne mreže ujeto sirce z obale... KONTINENTiILKE O ANGLEŽIH LEKCIJE IZ LJUBEZNI (Izposojeni intervju) Angleški novinar Paul Lyc!h je pričakoval vse drugačne o^ovo- re, ko se je nameril povprašati štiri lepa dekleta na letališču v Londonu o item in onem. Pripra- vil je itri, dokaj standardna vpra- šanja: O Kaj site počeli v Angliji? O Kaj mislite o Angležih kot moških?. O Kam potujete? Prva, Francozinja Sophia Sou- zay je na vprašanja odgovorila: Pela sem v nočnem zabavišču in bila izvoljena za najlepšo Fran- cozinjo v Londonu ... Angleži kot mošiki ne poznajo fines. Ali so prehitri ali prepočasni. Drugače so pozorni možje... Potujem do- mov v Pariz. Druga je odgovarjala Celiinja Silva Damikova: V Londonu sem študirala. Hkrati pa sem nasto- pala kot manekei^a ... Angleži Bo izelo prijazni, toda to je tudi vse... Potujem domov na Češko. Tretja je bUa Judinja iz Izraela Zahavah GoJdfoot, ki pravi: Štu- dirala sem igralsiko tunetnosit in nastopala na televiziji... Angle- ži imajo čudovite »manire«, toda manire same so premalo ... Po- tujem v domovino. Četrta je bila Nemka Heidi Erich, ki si je služila kruh kot fotomodel. Dala je novinarju sli- ko (mi jo objaivljamo), kakršne na letališču ni mogel posneti in izjavila: Bila sem fotomOdel... Po enem letu bivanja v Angliji nisem srečala moškega, ki bi bU ljubimec... Za izyemo od ostalih treh grem poskušati srečo v Ita- lijo. Ko se je osramočeni novinar ponudil nabriti Nemki, da bi po- pravil slab vttis, mu je odvrnila- — Cas je predi^gocen in iz- kušnje premočne, da bi si upala tvegati. NASI BRALCI O ZANIMIVOSTI H PO JUGOSLAVIJI Pozabljen Darodni; spomenik v Zebmjaku blizu Kumanove- ga v Makedoniji so lota 1936 po- stavili svojevrstno grobnico pad- lim jimakom v bojih proti Tur- kom leta 1912 v znameniti kuma- novski bitki. Grobnico, ki je vi- soka okoli 10 metrov, so Bolgari med vojno deloma porušili. Po vojni je bila le deloma obnovlje- na. Velika škoda je, da se za ta narodni spomenik nihče preveč ne briga. Čeravno ni daleč od Ku- manovega, vidi grobnico le malo ljudi. Saj tudi ni čudno, ko pa do tjakaj vodi le 02ka in slaba polj- ska pot. Toda kogar pot zanese skozi Kumanovo, naj ne pozabi obiska- ti ta zgodovinski spomenik. Redkokdaj, pa vendar nam tudi naši naročniki včasih po- šljejo kakšno zanimivost iz svojega kraja ali pa krajev, kjer so potovali. Pomislite kam vse pridejo ljudje iz množice 20.000 naših bralcev? Zlasti sedaj v času dopustov je vsa naša domo- vina pred očmi naših bralcev. S sliko in sporočilom, ki nam ju je poslal tovariš Franc Jevnik iz Makedonije, začenjamo rubriko: Naši bralci o zani mivostih po Jugoslaviji! Prispe- vajte svoje vtise tudi vi! KRATKE KAKO? LAHKO! Ribič Kalajizič z otoka Solte ima drva čolna. Zanimivo je to, kakšna imena jima je dal: Na enem piše »Kako čemo?«, na dru- gem pa »Lako čemo!« GOVOREČI DELFINI Doktor Lily trdi da so delfini naj inteligentnejše živali. Ce iz- haja njegova trditev od izkušenj s svojima ljubljencema E1 var jem in Tcivo, potem ima prav. V dveh letih je dr. Lily nauičil oba delfina govoriti. Nekaj an- gleških besed izgovorita z zelo čudnim, globokim in hripavim glasom. Znaita celo cel stavek: »Fish godo. Ldke them. — (Ri- ba dobra. Imam rad.) Deček z električnim srcem Larry in Barry GTaiw iz Bo- stona sita dvojčka, ki ju ni moč ločiti po videzu. In vendar je eden živahen in zdraiv, drugi, Larry, pa ima srčno napako od rojstva in ne more za bratom ple- zati po drevju, tekati naokrog in prevračati kozolcev. Larry ima električno srce. Srč- na napaka je bila tako huda, da so dečka morali operiralti. V prsni koš so mu pod kožo »vgradili« mali aparat, ki je velik kot škat- lica vžigalic in poganja srce z električnimi impulzi. Aparat ima energije za pet let. Zdravniki verjamejo, da se bo Larrijeti^o stajne do takrat toliko popravilo, da mu bodo lahko aparat vzeli iz prsi in da ne bo treba vstavljati drugega. Toda kljub električnemu srcu se Larry ne sme udeleževati na- pornih iger. Za to je njegovo srce vseeno še vedno prešibko. Homo sapiens- ISTO POREKLO ČLOVEŠKIH RAS N auk o nastanku človeka je siilno zapletena stvar. Čeprav je danes že vsakemu povprečnemiu človeku jasno, da je človek pro- izvod dolgotrajnega razvojnega procesa od tistih davnin, ko se je v srednjem mdocenu kot posebna vrsta živih bitij ločil od živali, Učenjaki, ki priznavajo tako našo razvojno pot, se razhajajo v dve skupini. Ena zastopa hipotezo monofiletizma (Homo sapiens), to je predpostavko, da je poreklo človeka skupno in da so razlike med ljudmi nastale kasneje. Dru- ga skupina zastopa hipotezo poli- filetizma s trditvijo, da je nasta- nek človešitva geograiEsko ločen in da so rase nadaljevanje razlik v začetku samem. Eni in drugi se oprijemajo zelo tehtnih dokazov, toda vse bolj zmaguje hipoteza, da imajo vsi ljudje eno poreklo, da so vsi ista vrsta. Vse človeške rase imajo poleg najnovejših raz- lik enake dedne značilnosti. Člo- veštvo ima torej en sam skupni izvor — Homo sapiens. Nekoč, toda še danes, je pre- vladovalo mnenje monogeništov. Njihova hipoteza se sklada s sve- tim pismom stare zaveze, ko tr- dijo, da je bil človek od Adama do Noeta enak, in da so njegovi sinovi začetniki ras. Sem naj bi bn oče rdeče (rjave?), Ham čme in Jafe bele rase. Od tu tudi ter- min Hamiti in Semiti. Ta hipoteza pa je pOdobna tudi monofiletizmu, katerega zastop- niki trdijo, da so različne rase na- stale zaradi preseljevanja iz pr- votnega področja po vsej obli. Kot dokaz navajajo prvo naselje- vanje Amerike, ko so pred tisoč- letji prišla tja mongoloidna ple- mena iz Azije in ustanovila tako- imenovano rdečo raso — Indijan- cev. Za drug dokaz navajajo, da so prvotni Avstralci sorodni Airi- kancem itd. PolifUetisti pa se oslanjajo na iste osnove, toda obrnjeno. Dej- stvo, da je bil pitekantrop najden le na Javi, sdnatrop na Kitajskem, heidelberški človek pa v Evropi, govori precej v njihov prid Tr- dijo namreč, da so v različnih krajih sveta nastajali ljudje kot samostojne rase. Klaatsch, ki si je pri Nemcih zasliižil, da je njego- vo ime kot zasmehljivka za člo- veka, ki govori vsevprek in ne- umnosti, trdi, da je del človeštva nastal iz orangutana, drugi iz šimpanza, tretji iz gorile itd To je seveda manj verjetna, pa tudi manj simpatična hipoteza, da bi se človek razvil iz različnih pri- matov. Zalto je toliko bolj sprejem- ljiva, pa tudi znanstveno bolj utemeljena hipoteza, da je človek potomec bitij, ki so se v davni preteklosti divergentno razvila v več vej kot so razne vrste opice, kot samostojna veja pa človek. Govoriti, da je človek potomec opice, je neznanstveno in primi- tivno, kajti potem bi lahko trdili tudi to, da je potomec slona, če vzamemo predpostavko, da je ob nastanku življenj na Zemlji bila ena sama vrsta primitivno raz- vitih živih bitij, ki so prednik vsemu živemu v vodi in na su- hem. Je razlika relika? P» rrsti so: Eskim, Indijka, Japonec, Evropejka ia Afričan. Vsi so potMnci istih prednikov: Homo sapiens