r^f™ Leto IX, it. 243 L|ubl|ana, torek TB oktobra 1928 Cena ZOn Dfrlaai po taritu. Uredništvo ■ LJubljana, Kiiation ulica Ste* 5/L Tatcton ftt >079 tn «804, ponoči tudi &t. tOTA, ■•kopi«) •« n* vratai«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ummjbm, •L S4- — Telefon ta Podnitaid: Mariboi, Ate«sa drovi it ij — Celic Aleksandrov« ce«a pr pofttnem «.ek. tavodu : Lmb« M 11.Praha tisk 78.1*0. Wien. Nt kk mi Ljubljana 15. oktobra. Konferenca jugoslovenskega kato-[liskega episkopata je končana in škofje i so se včeraj vrnili domov. Službene objave ne vedo seveda nič o pravem pred-imetu škofovskih posvetovanj, a zato ni [nič mani resnično, da je na zagrebškem I posvetovanju šlo predvsem za vpraša-| nje, kako odpraviti ali vsaj premostiti globok razdor, ki je nastal med duhovščino na Hrvatskem, kjer je povodom pogubne protinarodne politike, ki jo vodita slovenska in hrvatska klerikalna I stranka, z vso ostrino stopilo v ospredje vprašanje politične zlorabe vere Kakor znano, je sarajevski nadškof Šarič ostro nastopil proti temu. da SLS in HPS, ki se nahajata danes v službi hegemonistov,. identificirala interese vere in cerkve s svojimi strankarskimi interesi ter zlasti silita duhovščino v vrste svojih agitatorjev in voditeljev. [Nadškof Šarič zastopa pravi'no mišlje-| nje. da «katoliška akcija« nikakor ne more in ne sme biti klerikalna akcija To tezo že nekai časa sem z vso ostrostjo zastopa njegov «Katol;ški tednik*. ki je povodom zagrebške škofovske konference priredil nosebno izdaio v kateri Šaričev zaunnik in urednik Kamber v obliki neka^esra memoranduma navaja najtehtnejše verske in cer-I kvene argumente proti političnemu in strankarskemu katoličanstvu ter kar najostrejše zastopa tezo. da duhovnik I ne spada v politiko in stranko, temveč v ^katoliško akcijo*, ki naj služi poži vitvi katoliškega življenja. Spomenica D. Kamberja. odnosno 'nadškofa Šariča se odločno postavlja I zoper politično katoličanstvo te. energično zahteva, da se politika popolnoma prepusti lajikom. kato iška akcija a duhovništvu. Po mnenju sarajevskega nadškofa, ki se v «Katoličkem Tj-^d-tiiku* pri svojih razpravljanjih o tem prašanju sk'icuje vedno na papeževe nciklike, na njegove izjave in pisma icr na poslanice odličnih zastopnikov rimskega klera, se mora v današnjih i asih duhovščina popolnoma posvetiti dušnemu pastirstvu, ker je doslej v | vrtincu političnega boja samo izgubliala I na ugledu ter s tem škodovala cerkvi f in odbijala pristaše drugih strank od vere in cerkve. Iz zagrebškega akademične?a društva «Domagoja* se je sčasoma razvilo katoliško starešinstvo (seniorat) kot naj višja instanca HPS. ki je prevzelo tudi vse funkcije katoliške akcije ter samo ' sebe imenovalo za centralni organ vse-; ga političnega in verskega gibanja v j hrvatskih deželah. Klerikalno gibanje | na Hrvatskem ie od slovenskega kleri-kaiizma ie v to'iko raz'ično, da ie tam lajiški vpliv večji, na Slovenskem pa so lajiki v SLS samo privesek, ki nima nikakega odločujočega pomena. Ker reakcija proti tej koncentraciji zahteva delitev vere in politike, se starešinstvo ilPS temu upira tem bolj, ker ve, da je obstoj klerikalne stranke mogoč le te-da;. ako se za stranko zavzemajo duhovniki z vsemi sredstvi, ki jim jih stavljata na razpolago vera in cerkev. <'Domagojci». t. j. vodstvo HPS. trdiio, da »katoličani brez svoje lastne stranke ne morejo naprej in da v deželah, kjer ni izrazito katoliških političnih strank, pomenijo malo ali pa nič*. «Katolički Tjednik* pa navaja priporočilo kardinala Duboisa francoskim škofom, da je baš tako sta'išče popolnoma napačno in da moraio duhovniki predvsem vršiti neto katoliški apostolat izven in iznad vseh strank, v politiko pa se ne smejo spuščati, ker to škoduje njih poslanstvu. Da je na Hrvatskem to velepomemb-no in za cerkev in narod usodepolno vprašanje s tako resnostjo s cerkvene strani postavljeno na dnevni red, je znak moraličnega zdravja, dokaz, da klerikalizem še ni do kraja okužil hrvatske duhovščine. Pri nas na Slovenskem na žalost riskira duhovnik, ki bi si upal zastopati nazore sarajevskega nadškofa Sariča in njegovih tovarišev, da ga proglasijo za — krivoverca. Odlični vodilni cerkveni krogi na Hrvatskem globoko občutijo inkompatibilnost klerikalne in katoliške akcije in smatrajo. kakor to «Kat. Tjednik* izrecno povdarja. da se odločitev brez velike škode za vero in cerkev ne da več odlagati. Zato iznaša glasilo sarajevskega nadškofa problem v vseh njegovih podrobnostih ter z vsemi argumenti dogmatike in cerkvene discipline. Zanimiva ie konstatacija «Katoličkega Tjednika*, da je škof Šarič že na evha-rističnem kongresu v Chicagu pobiral denar za tak dnevnik, ki ga je episkopat sklenil osnovati, toda starešinstvo se je uprlo temu prizadevanju in je popolnoma obrezuspešilo trud nadškofa Šariča. ker bi novi dnevnik brez dvoma škodo-vai «Narodni Politiki*, glasilu HPS in »starešinstvu*, ki ga Kamber dolži. da si nezakonito prisvaja naslov in znača.i •centrale katoliške akcije*. V svojem pismu vseučiliščnikom leta 1924. je papež naglasi!, da se ne sme V interesu vere katolikov siliti v kako stranko, ker vsake stranke program je Man po sebi akooifesijonalcn. «Katolički Davidovicev sestanek z Milošem Savčičem Nova beograjska senzacija - Ljubosumnost radikalov. Konference vladnih šefov. - Borba za skupščinsko predsedstvo temeljito rev;dirati. Beograd, 15. oktobra p. Veliko pozornost v tukajšnjih Političn h krogih je vzbudil sestanek med Ljubo Davidovičem in inž. Milošem Savčičem članom glavnega odbora SOS in znanim prijateljem Sveto-zarja Prib^eviča Sestanek ie prišel iznenada Po dosedanjih informacijah ie veljal ta sestanek ki ni v nobeni zvezi z vodstvom KDK v Zagrebu, zgolj osebni informaciji Ljube Davidoviča Proti večeru se ie v političnih krogih govorilo, da ta sestanek ni bil edini in da se je inž Savčič sestal tekom dneva tudi z drugimi uglednimi politiki iz današnie vladne koalicije Imenovalo se ie dr Spaha Marka Trifko-viča in celo predsednika vlade dr Korošca. Vesti o teh sestankih so se izkazale kot netočne Inž Savč:č se ie sestal le z Ljubo Davidovičem Ravno tako se ni ^bistinila verzija, da ie inž Savčič oo gorniih sestankih nocoj odpotoval v Zagreb zaradi nadaljevanja pogajanj s KDK Vaš poročevalec ie v položaju, zavrniti vse verzije o nekakšnem posredn štvu Miloša Savčiča med sedanjo vlado in KDK V radikalnih vrstah je vzbudi! dopoldanski sestanek Ljube Davidoviča z Milošem Savč'čem precej hudo kri Nezadovoljstvo -adikalov ie naperjeno tud* proti ministru prosvete Grolu in poslancu Šečerovu. ki sta včeraj na konferenci demokratske stranke v Novem Sadu ostro napadala radikalno stranko in napovedovala da bo treba razmerje med radikali in demokrati Popoldne se ie vršilo danes zopet več konferenc med voditelji četvorne koalicije Zlasti sta bila opažena sestanka med predsednikom vlade dr Korošcem in Veljo Vukičevičem ter med Vojo Marinkovičem in dr Spahom Dr. Korošec in Vukičevič sta se posvetovala skoro dve uri. Politični krogi smatrajo, da so popoldanske konference veljale prej ko ne sestanku Narodne skupščine 17 oktobra n pa vprašanjem, ki so v zvezi z novim zasedanjem Narodne skupščine. ki bo otvoriena 20 oktobra V prvi vrsti ie pereče vprašanje novega predsednika Narodne skupš* ne Zadnje dni se ie prečen govorilo o tem. da bo dosedanji predsednik dr Ninko Perič iz zdravstvenih razlogov udstnDil Pristaš radikalskega glavnega odbora hočejo porabiti to priliko in spraviti na predsedniško mesto svojega pristaša. Predsedniško mesto je tem bolj važno, ker postane predsednik Narodne skupščine ob razpisu volitev p.edsednik državnega zbora ki vod nove volitve Pristaši glavn ga odbora tv> do baje tia >ej: radikalnega poslanskega kluba, ki bo 20 oktobra, t k'j oostav li svo'ega predsedn škega kandidata Poskušali bodo doseči iuntim med skupščinskim in klubovim predsednikom Kakor se zatrjuje. sr pripravljeni Dristat' na kompromis da ohrani Velja Vukičevič dosedanjo pozicijo v klubu, glavni odbor pa dobi predsednika Narodne skupščine. Miloš Savčič je posetil tudi dr, Korošca Polurna konferenca. - Velika pozornost v beograjski javnosti. - Savčič o svo ji akciji Beograd, 15 oktobra p Popoldne je Miloš Savčič posetil Marka I rifkoviča v njegovem stanovanju ter imel z njim dolgo konferenco. Ob 7 zvečer je Savčič prišel v predsedništvo vlade in posetil dr. Korošca Njegovi današnji razgovori s šefi če-tvornt koalicije so vzbudili veliko senzacijo v političnih krogih. Predvsem se spravljajo v zvezo s poslednjimi avdi-jencami šefov vladnh skupin pri kralju. Pričelo se je govoriti, da so ob tej priliki šefi četvorne koalicije zahtevali oficijelnega stika s KDK. Ko je g. Miloš Savčič odhajal ob pol 9. zvečer iz predsedništva v.ade, ga je vprašal vaš dopisnik, zakaj je posetil dr. Korošca Odgovori je: »Bil sem pri predsedniku vlade in razgovarjiaia sva se nekoliko privatno in nekoliko tudi o politiki, o sporazumu.« Na vprašanje, ali oostoja upanje, da se bo dosegel kak si»orazum, je odgovoril: »Pri vseh strankah se čuti želja o sporazumu in se zanj tudi dela.« Na vprašanje, na čigavo inicijativo vodi svoje razgovore, je odgovoril: »Na svojo lastno.« Pribičevič o davidovičevcih in njihovi poliiiki Včerajšnje Pribičevičeve iziave. - Volilna svoboda v Makedoniji. - Ogabna obrekovanja. - Davidovičevska korek^ost Zagreb, 15. oktobra n. Predsednik KDK Svetozar Pribičevič. ki se ie snoči vrnil i? Karlovca, se je danes razgovarjal z novinarji in iim med drugim izjavil: »Eden mojih prijateljev se je te dni razgovarjal z delegatom iz prizrenskega okrož ja v širšem glavnem odboru radikalne stranke. Delegat, ki je bil nekdaj narodni poslanec, mu je rekel: Radikali okoli glavnega odbora in okoli g. Vukičeviča smo se morali zediniti. ker nam preti od KDK nevarnost, da dobi pri volitvah večino Mi ne bomo dovolili, da bi bile volitve svobodne ker bi Južna Srbija oz. južni del Makedonije izkazal zaupanje KDK Mi ne moremo dovoliti, da narod tamkaj glasuje za KDK Ta delegat je tudi rekel, da bodo delali na to, da bosta v Južni Srbiji tudi pri prihodnjih volitvah samo dve listi, radikalna in demokratska; ako votiici nimajo radi radikalov. nai glasujejo za demokrate. Iz tega se najbolje vidi, — je nadaljeval Pribičevič — kako smatrajo vse srbijanske stranke Južno Srbiio le za rezervoar za svoje mandate. Pred srbiiansko javnostjo opravičujejo to z izgovorom, da bi drugače prišli v Narodno skupščino »bugaraši«, dejansko bi se zgodilo samo. da bi domači ljudje postali narodni poslanci in ne beograjski ministri in njihovi lakaji«. Za tem ie Svetozar Pribičevič govoril o Tjednik* se tedaj čudi dr. Korošcu ;n SLS, ki vedno nag'aša svoj kato'iški značaj, vendar povdarja, da ni klerikalna in verska stranka, kadar vabi vo-lilce za svojo listo Iz razlogov akonfe-sijonalnega oportunizma ie SLS tudi sprejela v svoj klub evangelika Štiftar-ja, kljub vedno naglaševanemu svojemu verskemu značaju. Škofovske konference I. 1926. in 1927. so proglasile načela katoliške akcije — nadaljuje Kamber — za normo katoliškega javnega življenja, dvolični katoliški Janus pa se je z nekakim ideološkim in organizacijskim «pučem» vsilil kot vod5a pokreta in oovzroči' neznosno stanie ki se mora likvidirati. Sedanja škofovska konfe^nca «e je morala ba-viti s tem vprašanem k? ie nredvsem -vVH^no nosredno pa zadeva seveda tudi vero. Nedvomno se bo kmal» p^kkam se bo nami1* tehtmea: aH na klerikalno ali na katoliško stran. -azkoiu med prečanskimi srbskimi ter srbi-anskimi kmetiiskimi zadrugami, nato pa se ie bavil z včerajšnjo demokratsko konferenco v Novem Sadu in izjavil: »Demokratska konferenca v Novem Sadu predstavlja ponesrečeno izmikanje ljudi, ki so naiveč odgovorni za sedanje stanje v državi. Vidim, da se je ta konferenca največ bavila z menoj Eden izmed govornikov ie baie paradiral s senzacionalnim odkritjem o nekakih poizkusih atentatov na dr Korošca in dr Spaha leta 1924 Povedal je, kako se mu ie kot tainiku oblastnega odbora »Orjune« v Beogradu predstavil neki Jovo Belobasič kot tajnik okrožnega odbora SDS v Sarajevu ter ponudil njemu in dvema njegovima tovarišema pol milijona dinarjev ter potne liste za katerokoli državo, ako izvrše atentat na dr. Korošca in dr. Spaho Od srbijanskih strank more človek res vsakršne stvari doživeti. Vendar pa je slab dokaz inteligence demokratskega avditorija. če sprejema take ogabnosti kot nekakšno senzacijo Jasno je, da gre v tem slučaju za bedasto izmišljotino, ki io vodstvo Davidovičeve stranke in beograjski tisk servirata kot nekakšno senzacijo Vpra sanje ]e seda) samo to, zakai so demokrati čakali s to senzacijo cela štiri leta. In vpra. sanje je tudi to, zakaj! ne postavijo tega Belobašiča pred sodišče zaradi podpibovanja k umoru.« V nadaljnjem razgovoru je Pribičevič navedel več primerov, kako »korektni« in »objektivni* so demokrati v državni upravi. Med drugim je navedel naslednji primer: »V upravo Steinbeisovega podjetja je postavil minister za šume in rude rodnega brata zunanjega ministra, vpokoienega polkovnika Svetislava Marinkoviča, dalje bivšega Davidovičevega sreskega kandidata v banja luškem okrožju in znanega Davidovičevega intimusa Svetozarja Gjurgjeviča, bivšega narodnega poslanca iz beograjskega okrožja. Treba se }e pač vprašati, kako pridejo ti gospodje Iz Beograda v upravo Steinbeisovega podjetja? Ako gre tu za sl-nekure, o čemer ni dvoma, zaka) se ne bi dale sinekure domačim Hudem, ker )e Stein Msovo podtetle na bosanskem ozemliu? AH morpio SrHHnci v vsako mošnV) vtikati svo'e roke? Ali se na tak način dviga ugled ^rbije v Bosni in Hercegov ni? Mislim da bi bil to primernejši tema na demokratski konferenci v Novem Sadu, kakor moja oseba.« »Grof Zeppelin" na c lju Snoči ob 9 J je fcel nad Newyorkom Nepopisno navdušenje v Ameriki. - „Zeppelin" je premagal Atlantik kljub s^nim viharjem. - Čestitke predsednika Coolufoea VVashington, 15. oktobra g. Danes ob 12.24 ameriškega časa so opazili »Grofa Zeppelina«. ki se je v naglem tempu bližal prestolnici Zrakoplov bo ob 22.15 srednjeevropskega časa prispel v La-kehurst. Malo pred prihodom v Fila-delfijo je sporočil dr Eckener brezžično. da namerava ob 4 oopo dne ameriškega časa prispeti v Lakehurst Isto-ča no je zaprosil ameriško vlado, da sme preleteti mesta Filadelfijo, Balti-more in Boston Grof Zeppelin je preletel v Washing-tonu Kaptol (poslopje ameriškega par-amenta). Nad mestom ie napravil par krogov ter večkrat nagnil zadnji del zrakoplova v pozdrav. Na tisoče ljudi je pozdravljajo zrakoplov, ki je letel zelo hiLo Ko je »Grof Zeppelin« 'letel nad Belo hišo. ie poslal pr dsednik Coolidge dr. Ecken-erju nastopni brezžični odgovor na njegov pozdrav: »Veselim se da Vam čestitam k uspešni vožnji »Grofa Zeppelina« Zagotavljam Va>. da pozdravljamo tukaj prihod vašega zrakoplova kot simbol napredka v letalstvu ki ga uspemo pospešujete s svojim prizadevanjem in trudotm Vaših ljudi. Istočasno se Vam zahvaljujem za pozdrave, ki ste mi iih Vi kakor tudi Vaša posadka poslali, ko ste dosegli ameriško obalo ter zaVliučili prvi potniški in poštnii polet '"z Nemčije v Ameriko. Coo'idge « Navdušen sprejem v Washing-tonu Washington, 15. oktobra g. »Grof Zeppelin« ie ob 11.50 ameriškega časa preletel Cambridee v Marylandu ter dosegel ob 12.20 ameriškega časa. t. i. ob 1S.20 srednjeevropskega časa VVashington Predsednik Coolidge ie poslal dr. Eckenerju in državnemu predsedniku Hindenburgu brzojavne čestitke. Iznad Kaptola je Ie»te! dr. Eckener naravnost nad Belo hišo. Predsednik Coolidge je stopil na balkon ter navdušeno mahal v pozdrav. Coolidge je poslal ob priliki posrečenega poleta »Grofa Zeppelina« tudi brzojavno čestitko državnemu predsedniku Hindenburgu. Zaradi prihoda zrakoplova nad Wa-shington se ie ustavilo vse življenje v mestu Iz uradov, zasebnih stanovanj, tovarn in vladnih poslopij ie odhitelo vse na ulice in navdušeno pozdravljalo zrakoplov. »Grof Zepnelin« ie letel ta'co nizko, da so lahko razločno opazili glave potnikov Dri oknih v kabinah. Tudi v motorski ladjici so bili videti monterji, ki so živahno pozdravljali. Ko ie zrakoplov napravil par krogov nad mornariško postajo, ie izginil v severo-zapadni smeri. VVashington, 15. oktobra g. Ameriški strokovnjak za zrakoplovbo Burges je opazoval »Grofa Zeppelina«. ko je letel nad prestolnico. Posebno pozornost je polaga n.n težkoče. ki iih e bilo s pros'im oče om opaziti na stabilizacijski plošči. Po mnenju tega *trokovn a-ka ie odprtina na stram-ki stabilizacij' ski p'ošči približno sedem in pol metra dolga in 2 in pol metra široka. VVashington, 15 oktobra Ko ie »Grof Zeppelin preletel Filadelffiio. je spremenil mer in se obrnil proti Bostonu. Nad Newyorkom Newyork, 15. oktobra, g Ob 17.50 ameriškega (t. j. 21.50 srednja- /rop-skega časa je «Groi Zeppelin« plul nad Newyorkom. Mesto ga je burno oo-zdravljalo. Nestrpno pričakovanje v Lake-hurstu Lakehurst, 15. oktobra g. V Lakehurstu vztraja stotisoč oseb že 48 ur na svojih mestih. V šotorih in avtomobilih so si gledalci priredili prenočišča Ko je prispela vest, da je grof Zeppelin preletel Norb'g, >o je vodstvo letališča razglasilo z velikimi čt Kami, kar je vzbudilo med čakajoč) množico burno navdušenje Razobešene «o bile popolnoma nove nemške in ameriške zastave. Moštvo je pripravljeno za pristanjk zrakoplova ie prejelo zadnja povelja in vse i_»ri-čakuje sedaj, da bo zagledalo zrakoplov. Mornariška letala so pripravljena, da se dvignejo, ko se bo zrakoplov približal. Namestnik mornariškega ministra je ">pus*il načrt, da bi se dvignil zrakoplov Los Angele za pozdrav Zeppelina. Pred prekinieniem trgovinskih pogajanj s češkoslovaško Dosedanja štirinajstdnevna pogajanja so ostala brezusoešna. — Nezdružljive carinske zahteve z obeh strani, — Pogajanja se bodo nadaljevala v Beogradu ni h produkov v češkoslovaško. Ce- Praga, 15. oktobra h. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki so se pričela pred 14. dnevi, so naletela, kakor je bilo pričakovati, na velike težkoče Že po značaju medsebojnih gospodarskih odnošajev je težko spraviti v sklad obojestranske zahteve. Češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo se nanaša v glavnem na tekstilno blago, pri čemer pa zahtevajo veliko carinsko zaščito jugoslovenska tekstilna podjetja. Prav tako obstojajo težave glede uvoza jugoslovenskih agrar- škoslovaški agrarci zahtevajo s svoje strani primerno zaščito. Na obeh straneh so angažirani mteresirani krogi in pritiskajo na vladi, da bi dosegli kar največjo zaščito Po dosedanjih dispozicijah bodo pogajanja bržkone prekinjena in se bodo šele kasneje nadaljevala v Beogradu. Med tem pa se bo skušalo doseči sporazum v vseh še spornih vprašanjih, tako da bi se beograjska pogajanja nanašala samo še na določitev tarifo v. Cerkveni sklepi škofovske konference Konferenca je bila v nedeljo zaključena. — Izvedelo se je le za sklepe cerkvenega in verskega značaja, dočim se drže razprave o politiki tajno Zagreb, 15. oktobra, n. Na konferenci j g. Anton Merkun, župnik na Homcu v jugoslovenskega episkopata. ki je bila včeraj zaključena, so bili po večdnevni razpravi storjeni naslednji sklepi: Episkopat ie predvsem imenoval predsednika, podpredsednika in tajnika permanentnega odbora za prirejevanje na-cijonalnih evharističnih kongresov v kraljevini SHS. Z ozirom na to. da je zaradi agrarne reforme v kraljevini SHS pretrpela ogromno škodo ne samo kato iška cerkev. marveč tudi država, je iugos'oven-ski episkopat tudi na sedanji konferenci sklepal o korakih, da bi se ohranila cerkvena posestva. Splošno je znano žalostno dejstvo, da živi katoliška duhovščina zapadnega in vzhodnega obreda v vseh krajih kraljevine SHS v skrami bedi Zato je juso-s'ovenski episkonat tudi pri tej pri''ki sklenil da je treba kontno reši+< materialno vnrašanje dušebri^nrke d-thov-šx?nf» Na konferonm se je nadal'^ raznrav-lialo n zanimivem nomči'u o verskih in moralnih razmerah naših iz«e!ienikov v 1 Argentini. Poročilo je izročil episkopatu Sloveniji. Episkopat je pozva g. Mer-kuna. naj stopi v stike z izseljeniškirn komisarijatom v Zagrebu. Konferenca je bila obveščena, da se hrvatski obrednik že nahaja v tisku in da bo dotiskan v nekaj mesecih. Dalje je bilo konferenci sporočeno, kaj ie bilo ukrenteno v pogledu sestavljanja in izdajanja šolskih verskih knjig in kaj ie treba storiti v pogledu verskega pouka na strokovnih šolah, kakor tudi v pogledu nadziranja verskega pouka po cerkvenih organih na državnih šolah. Episkopat ie nadalje vzel na znanje rešitev vpirašanja zavoda Sv. Jeroni-ma v Rimu. O razgovorih političnega značaia seveda ni bilo izdano nobeno poročilo. P*-?wave za trgovinska ooga-janja s Francijo Beograd, 15 oktobra p V ministrstvu trgov.) ne in TOdu-strite sestavfjajo delegacijo za trgovinska pogajanja s Francijo Delegacija odpotuje v Francijo, čim bodo zavržena pogajanja 6 Ce-šikcstovečikti, Končno se Je oglasil g. Pušenjak Kako se skuša izmotati iz strašne obtožbe, da je podpisal znani Račičev pifcdlog. V vsej pošteni slovenska javnosti je rzzvaio ogorčenje, da je kierjuaini posl. Vladimir Pušenjaa sopodpisai znani prediog Puniše kaciča, ki je na predvečer umora zahteval, da se proglasi Stjepan Radič za blaznega in odsttafii iz Narodne skupščine. Svoj strašni pomen pa je imei ta predlog v svojih zaključnih besedah, l am je rečeno, da bi mogli, ako se predlog odble, nastopiti nepredvideni dogodki, in sicer brez ozira na posledice, ki bi iz tega nastale. Predsednik Narodne skupščine je predlog, ki mu ga je izročil 19. junija Puniša Račič v svojem imenu, v imenu posl. Piišenjaka in še 21 drugih so-poipisanih radikalskih poslancev, kot nepripusten odbil. Drugi dan, ^0. junija, so potem nastopili »nepredvideni dogodku — strahoviti umor hrvatskih voditeljev v Narodni skupščini. Predlog poslancev Račiča. Pušenjaka ta tov. je bil torej direktna javna napoved umora, ki ji je čez nepolnih 24 ur sledilo grozno dejanje. 2e drugi dan je ta predlog brez sledu Izginil in originalnega teksta s podpisi poslancev ni bilo več mogoče dobiti. Besedilo pa je bilo objavljeno v listih (deloma tudi v »Slovencu«) in notorična so tudi imena podpisnikov, med katerimi se nahaja tudi slovenski poslanec Pušenjak. Dolgo je posl. Pušenjak molčal. Ko pa je sedai po shodih KDK v njegovem volilnem okraju završalo tudi med njegovimi volilci in so začel naju^edne-ši kmečki pristaši SLS izjavljati, da bodo obračunali z g. Pušenjakom. ako se izkaže da je ta sramotni pred'osr morilca Račiča res podpisal, se je končno vendarle odločil tudi g. Pušenjak, da se poskusi braniti. V «SlovensKem Gospodarju* odgovarja pos-. Puciju, ki ga je v «Kmetskem listu» postavil na sramot ni oder. Odgovor g- Pušenjaka je v svo-jem cinizmu pravi vzor klerikalne ne morale in potuhnjenosti. & Pušenjak ne more zanikati, da Račičevega predloga ni podpisal, on si tudi svojega pod pisa braniti ne upa. Takole pravi dobesedno: «Priporočam Vatn.(g. Puciju) da si oskrbite predlog, predložen 19. ju nija predsedniku Narodne skupščine, da bodete mogli čitatelje Vašega lista in Vaše pristaše resnično ih točno inior mirati.* Pri tem pa je znano, da ie predsednik Narodne skupščine predlog odbil in Ra-čiču vrnil in da so po 20. Juniju oni, k so bili interesirani. da predlog ne pride v roke sodnije, poskrbeli, da le brez sledu izginil. G. Pušenjak ve, da si originala tega predloga ni mogoče »oskrbeti*, a mora pomisliti, da je mnogo poslancev ta predlog videlo in da je bil, kakor rečeno, skorai v vseh listih objavljen. Pušeniakov poziv ni nič drugega nego priznanje, k? ga zaman skuša maskirati z neresnim poskusom osla> biti dokaznost nasprotnikove trditve Sedai je treba razčistiti; le še eno stvar: ali te z- Pušeniak oodolsal Ra-či^ev morilski predlo? samo ra seb*» aH v Imenu In !>o nooblpstlhi celega kluba SI K'erika'na stranka je naši javnosti dolžna odeovor ali ie solidarna svojim poslancem katerega rKxlr>is se nahaia na enem na?sramotneiš'k doku-»n en tov ml«de državne zeod^vme Z gospodom Pušenjakom pa so računi itak zaključeni. Razpust gopodarskega odbora v Krškem Nečuveno klerikalno partizansko nasilstvo Oblastni odbor je v sporazumu z velikim županom razpustil gospodarski odbor mesta Krško ter je imenoval zdravnika dr. E. Mur-gelja z<- gerenta. Razpust gospodarskega odlbora v Krškem je čin golega portizanskega nasilja. Oblastni odbor utemeljuje razpust z nekimi pritožbami 1. 1921 (!), ki jih pa konkretno ne navaja, ter s splošnimi frazami, da se mu oddaja zemljišč, ki so last gospodarskega odbora odn. krškega meščanstva, v najem ne dopada popolnoma. Tudi tu. ne ve oblastni odbor ničesar konkretnega povedati, najmanj pa more očitati gospodarskemu odboru kakršnokoli nekorektnost. Gre torej za golo partizansko nasilje. Gospodarski odbor je trdno v naprednih rokah in klerikalci nimajo nobene možnosti si ga rednim potom, to je pri volitvah osvojiti. V takih primerih jim je avton >mija deveta briga. Tako tudi v krškem slučaju. Ker ni šlo drugače, so zakonito izvoljeno in ".or- Sindikalni kongres v Zagrebu Zagreb, 15. oktobra n. Prvi kongres zedinjenih delavskih sindikal. zvez Jugoslavije ki je bil včeraj otvorjen, je danes nadaljeval svoje delo. Danes je g. Vladimir Pfeifer poročal o sindikatih in gospodarski politiki. V svojem poročilu je ostro kritiziral dosedanjo gosipodarsiko politiko vlade, in se je slasti bavil s položajem kmetijstva in industrije. Danes popoldne je došel na kongres so-cijolnodemokratski poslanec iz nemškega državnega zbora in predstavnik nemških delavskih sindikatov g. Grafman iz Berlina Danes so se prečitali tudi mnogoštevilni brzojavni in pismeni pozdravi delavskih sindikatov in socialističnih strank iz Anglije. Švedske, Danske, Švice, Avstrije, Poljske. Bolgarije in zlasti mnogo iz vseh krajev naše države. Popoldne so zborovali predvsem odseki, zvečer pa se je vršila razprava o poročilu odseka za novi statut. Razprave se bodo nadaljevale jutri. Kompromis za zagrebško Trgovsko zbornico Sušak, 15. oktobra č. Kakor se zdi, bo prišlo do kompromisa v vprašanju novega volilnega reda za zagrebško Trgovsko in obrtniško zbornico, kakor tudi v b tej nriliki do kompromisa in da bo na Sušaku ostal samo zbornični urad. ki bo koncentriral v svojem poslovanju vse posle v zvezi s pomorstvom ter ostal v organični zvezi z zagrebško Trgovsko in obrtniško zbornico kot .entralo. Zopet demonstracija dobrovolicev v Beogradu Beograd, 15. okt. p. Pred zgradbo mi« nistrstva za agrarno reformo se je davi poiivila velika gruča črnogorskih dobro« voljcev, ki so zahtevali, nai minister takoj rešri niihove upravičene zahteve Čmoeor* ske dobrovolice je vodil posl Novica §au< lid. Razbojniška tofoa v Bana tu Beograd, 15 oktobra p V BanaSkem ftrestrvv-eu so nernanui mboftmki napadi dve kmečki h»5.1 bi fu popolnoma opleaiiM Ljudi so slekli do zo-tejja. Zatidairmariija je neznanim tolovatjem že za letomL malno ter korektno in pošteno delujočo javno korporacijo razgnali ter jo izročili svojemu strankarskemu eksponentu, ki niti ni volilec, niti drugačen zakoniti interesent na premoženju krškega meščanstva. Povrh pa se dekret oblastnega odbora še norca dela ter namiguje, da se bodo nove volitve za gospodarski odbor vršile — kadar se bo gospodom od SLS zljubilo. . Posebno interesantno je tudi še dejstvo, da se je razpust gospodarskega odbora v Krškem na podlagi tako neresne in naslino skonstruirane utemeljitve izvršil s pristankom velikega župana dr. Vodopivca, ki je tudi pri tej priliki pokazal svojo pravo barvo. - Mi bomo se obširno spregovorili o ozadju tega načelnega ukrepa oblastnega odbora in tudi o o n?eno it15. oktobra, (be.) Mnksim Gnrkij je resno obolel ter ie moral prekiniti ?vo?e potovanje v Sorrento. Hmeljski trg Žatee, 15. oktobra, h. Miren nakUp pri n«. zmanjšanem povpraševanju. Plačevalo se je' po 1750 _ 2100 Kč. Norimberk. 15. oktobra, h. Promet 10 bel, tendenca mirna, hallertauski hmelj se j* plačeval po 195 — 285 mark aa 50 k^ Naši Kraji in ljudje Maršal Franchet d' Esperey v Sloveniji Kakor je «Jutro» že javilo, obišče maršal Franchet d' L.sperey, bivši glavni komandant zavezniških vojsk na solunski fronti na povratku v svojo domovino tudi Ljubljano in Slovenijo. Maršal je po beograjskih svečanostih odpotoval v Južno Srbijo, odšel je v Solun ter se vrnil preko Bitolaa', iz Srbije pa je prepotoval Bosno tei Dalmacijo. Sedaj prihaja iz Splita preko Zagreba v Ljubljano. Kakor smo izvedeli, prispe maršal Franchet d' Esperey v Ljubljano v sredo 17. t. m. z zagrebškim vlakom ob 13.53 popoldne. Vsa Ljubljana bo hitela, da pozdravi v prestolnici Slovenije velikega vojskovodjo francoskega naroda, katerega ime je tudi za vedno vpisano na najslavnejši strani naše narodne zgodovine. Kakor čujemo se pripravlja maršalu velik sprejem, katerega se bodo poleg naše mladine udeležile vse naci-jonalne in kulturne organizacije. Na peronu bedo maršala pozdravili le zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter žen-stvo v narodnih nošah, potem pa se bo odlični gost med špalirjem mladine in naših društev odpeljal v hotel. Obisk maršala je povsem privatnega značaja in bo maršal prispel v civilu. V Sloveniji ostane tri dni. V sredo zvečer ob 18.30 se vrši njemu na čast recepcija, ki jo priredi francoski konzul, večerjal pa bo maršal v družbi članov ljubljanskega Francoskega instituta. V četrtek si marša! ogleda mesto in n:e-ga civilne in vojaške naprave, zvečer se njemu na čast vrši veliki banket. Tri ga priredi komandant divizije, petek pa ie rezerviran za izlete, predvsem na Bled. V noči od petka na soboto odpo-tnie maršal z ekspresom naravnost v Pariz. Ljubljana in vsa Slovenija bo gotovo vse storila, da pokaže maršalu in preko njega vsemu francoskemu narodu svoie globoke simpatije in županovemu oozivu, da se nai okrasi«o na dan maršalovega prihoda hiše z zastavami, se bo sigurno odzvalo celo mesto. Lepa manifestacija pijetete Kranj, 15. oktobra. Občina Stražišče ie doživela včeraij redko. veličastno in prav pre srčno manifestacijo pijetete do padlih žrtev svetovne vojne. S skrbno organiziranim slavjem so odkrili na tamkajšnjem pokopališču kot prvega v kranjski okolici lep nagrobni spomenik padlim žrtvam — 89 možem in fantom iz ondetne fare. Med njimi je tudi ime znanega patra Franceta Ambroža s Svete Gwe nad Gorico. Žalne svečanosti, katerim je prisostvovala tisočglava množica iz Kranja in okolice, so se pričele ob pol 9. dopoldne z ob-hr-dom raznih korporacij in društev. Po končanih obredih v cerkvi se je zgrnila vsa množica okrog spomenika pred cerkvijo. Prvi je spregovoril g. Ivan Bajželj. predsednik posebnega odbora, ki je oskrbel spomenik. Nadalje so govorili gg. kurat Bo-nač v imenu Zveze slovenskih vojakov. Ciril Schifier, učitelj Vladimir Rojitna za gasilstvo in domači župnik Šare Vmes je XX XXG 3X* prepeval združeni moški zbor pevcev iz Kranja in STažišča, katerega Je pripravil domači Sokol i® ki je pokazal res odlično kvaliteto, ter godba gasilnega društva iz 2si>nice. Na koncu se je vršil mimo spomenika defile raznih društev, med njimi Sokola z zastavo in gasilcev. Na spomenik so položile vence vse okoliške vasi in svojic padlih. Največjo pozornost je vzbudil trnjevj venec Sokola. Spomenik je izvršen po originalni zamisli g. Vurnika. Na cementnem podstavku, v čigar sredini je shranjena kepa domače prsti, stoji visok marmornat steber z vklesanimi imeni žrtev. Na tega je položena velika bakrena plošča, v katero so vdelani štirje apokaliptični jezdeci po zasnovi slikarja Kralja. Plošča je malo prevelika za kameniti in mramomati del spomenika in vzbuja deljeno sodbo. Slovenka obsojena na smrt pod giljotino Konec velikega pariškega procesa proti Pepci Kureševi, ki je liani 2. julija umorila 14-letno dekletce Pariz, 14. oktobra. V vsej Franciji kakor tudi v Jugoslaviji je lani vzbudil nenavadno senzacijo umor male Parižanke, 141etne Karmen BourniJ* louxove, ki jo je dne Z julija v boulon« skem gaju pri Parizu umorila Slovenka Pepca Kureševa. «Jutro» je o tem umoru prineslo obširno poročilo, ki je čitateljem Morilka Pepca Kureševa ln zgoraj njena žrtev «mala Karmen*. gotovo še v spominu. Minuli teden je konč« no prišla Pepca Kureševa pred poroto in je bila obsojena na smrt. Čim bo višja instanca potrdila smrtno obsodbo, se bo glava prve Slovenke strkljala pod giljo« tino. Umor male Karmen Neki sprehajalec je našel lani 2. julija popoldne v boulonskem gaju, znanem pa* riškem šetališču, truplo deklice, ki je le* žalo v jarku pokrito s praprotjo. Poklical je stražnika, s katerim sta takoj začela de* lati poskuse z umetnim dihanjem, da hi revico oživila. Zaman: dekletce je bilo mrtvo, zadavljeno. Policijski komisar iz Auteuilla je nemudoma uvedel preiskavo in dal prepeljati malo umorjenko v sodno zdravniški institut v svrho raztelesenja in dognanja, kakor je bilo dekletce umorjeno Naslednji dan okoli poldne je prišel tr« govec Bournilloux, stanujoč v ulici Menit* guell 24, na policijo in javil, da je nežna* no kam izginila njegova Mletna hčerka Karmen. On in njegova žena, ki sta oba zaposlena čez dan v trgovini, sta puščala dekletce vedno doma in sta bila jilno za* čudena, ko je prejšnji večer ob vrnitvi ni* sta več našla in ie obenem tudi izginila iz omare vsota 3000 frankov. Hišnica jima je povedala, da je bila dopoldne prišla ne* ka mlada svetlolasa ženska in kmalu nato odvedla deklico za roko iz hiše. Navedbe trgovca Bournillouxa so zado* stovale za ugotovitev identitete male umor* jenke. Ko je policijski komisar takoj nato odvedel očeta v sodno zdravniški institut, je nesrečni oče takoj spoznal v žrtvi svojo hčerko, — lahko si predstavljanj s kako bridkimi občutki. Ni mogel pojmovati, -a« ko da je deklica odprla vrata neznanki, ko je imel najstrožje naročilo, da nikogar ne spusti v stanovanje in kako da je dekletce siedilo tujki, ko je bilo vendar zelo raz* umno ki obenem uoječe. Aretacija Pepce Kurešere Dva dni pozneje, torej 5. julija, je poli« cija že vlovila cmo mlado svetlolaso žen« sko, ki jo je več prič usodnega dopoldne videlo z malo Karmen. Aretirankn je »ta* novala v vasi Plessv-Bouchard v okolici Pariza v skupnem gospodarstvu s svojim prijateljem, ki pošilja zelenjavo na pariški trg in ima v bližini velikih tržnic pisarno. Policija niti ni bila presenečena nad are> tacijo te sumljivke, ki je imela že večkrat opravka ua policijski direkciji Aretiranka je najprvo izjavila, da je Julka Ižec, doma iz Moškanjcev v Jugoslaviji in da je — Srbkinja, Policija je njene izpovedbe se* veda takoj zavrnila iti ji v albumu zločin« cev dokazala, da j3 bila pod imenom ?ep* ca Kureš že večkrat kaznovana in izgnana iz Pariza. Energično je zločinska Pepca taiila. da bi bila umorila malo Karmen, toda prizna« la je. da je bila usodnega dopoldne pri njej na domu. Začela se je zapletati v protislovja in ko je bila končno konfron* tirana s hišnico in dvema sosedoma, ki sta osumljenko videla v družbi male Karmen, so jo vsi trije s sigurnostjo spoznali. Kaj« pak je bila aretiranka takoj vtaknjena v preiskovalni zapor in policijske oblasti so se z vso vnemo vrgle na delo, da razkrije* jo vse podrobnosti misterijoznega umora. Izpovedbam aretiranke niso mogli pripi« sovati nobene verjetnosti, ker je kratko malo samo lagala. Porazne ugotovitve zdravnika in kemika Sodni zdravnik dr. Paul je podal o raz« telesenju male Karmen naslednje poroči« lo: «Zadavljena je bila z rokami. Ni nobe* nega sledu spolne zlorabe. Možgani na desni strani in živčevje desnega lica odre* venelo, skoraj gotovo radi udarca s pest« jo.» Najporaznejša pa je bila za aretiranko ugotovitev slovitega kemika g. Bavlea, ravnatelja sodnega urada za ugotavljanje identitete, ki je ugotovil, da je ilovica a čeveljčkih umorjene Karmen in čevljih Pepce Kureševe iste geološke sestave in da je blato popolnoma identično z onim . B. Sreda, 17.: Zaprto. Narodno gledališče v Mariboru Začetek ob 8. zvečer. Torek, 16.: cOcnrenik*. Gostovanje v Celju. Sieda, 17.: . C. Kuponi. Celjsko gledališče Torpk, 16.: . Gostovanje članov mariborskega g'pdnlišča. Začetek ob 20 v ljubljanski operi. Danes bo prva repriza klasične opere nesmrtnega Smetane, ki ie bila z velikim usoeh«"" »prejeta v vsem muzikalnem svetu, . komedija K. Čapka f€ bo uprizorila v soboto 20. t. m. v opernem gledališču. To velezanimivo delo si 'p izbrala za svoj štiridesetletni jubilej naša sia-ra znanka, odlična umetnica gosoa Guehom. Beojrajski kritika se zavzema za to, da bi Šimenc ostal v Beogradu. Jugoslovanska akademija slavi Tolstega. Drevi bo priredila Jugoslovanska akademija v Zagrebu javno sejo v proslavo lOOletnice Leva N. Tolstega. Govoril bo akademik Ma-retič. Borovski r Zagrebu. Sloveči ruski pia.iist Aleksander Borovski bo 18. t m. koncertri-ral v Zagrebu. Prevode iz jugoslovensbih literatur napoveduje praški literarni tednik «Ce«ta>, ki izhaja pod redakcijo odličneg3 češkega kritika dr. Miroslava Rntteja. V 1. številki novega letnika je izšla novela ®tanka Trmia-5iča »čudež v nočb», v 2. številki pa začetek povesti Marina Bega «Odi»ena>. DomaČe vesti * Dvorno žalovanje v Beogradu. Na svojem posestvu pri Kodanju je v soboto umrla ruska carica-mati Marija Feodorovna v visoki starosti 81 let. Kralj Aleksander je odredil 10 dnevno dvorno žalovanje. V tem času se ne bodo vršile na dvoru nikake slavnosti in tudi ne svečani sprejemi. Pri prernernbi dvorne straže v tem času ne bo igiala vojaška godba. * Izpremembe v šolski službi. Začasni strokovni učitelj višje gimnazije v Splitu Ivan Oblak je premeščen na gimnazijo v NikšiČu. * Izpremembe v državni službi. S kraljevim ukazom sta imenovana za sodnika ape-lacijskega sodišča v Novem Sadu dosedanja predstojnika okrajnega sodišča dr. Jakob Dclinar in Karel Klenovšek. Premeščena pa sta carinika Lujo Kovačevič iz Subotice h glavni carinarnici v Dravogradu-Meži in Lujo Bogner iz Dravograda h glavni carinarnici v Zagrebu. * Maršal Franchet d' Esperey v Dalmaciji. V nedeljo zvečer je z beograjskim brzovlakom v posebnem dvornem vagonu prispel v Zagreb maršal francoske armade g. Franchet d' Esperey Na glavnem kolodvoru so ga sprejeli armiski komandant general Matic, železniški direktor Trebinjac in francoski konzul Boissier. Iz Zagreba je marša! z brzovlakom odpotoval v Split in v južno Dalmacijo, da si ogleda tamkajšnje pomorske institucije. Maršal je potoval v civilni obieki. * Ugleden nemški novinar v Dalmaciji. V Split je prošlo soboto prispel dr. Ernst Momsen, šef uredništva dunajske »Neue Freie Presse«. V Splitu ostane teden dni, pozneje pa poseti tudi Dubrovnik in Boko Kotorsko. Dr. Momsen je v glavnem prišel v Dalmacijo, da se informira, kaki pogoji se nudijo tamkai tuicem in turistom ter da se pouči o političnem položaju v Jugosla-\ i.ii. * Kongres jugoslovenske zveze treznosti. V dneh 2. do 6. novembra se bo v Zagrebu vršil kongres delegatov Jugoslovenske zveze treznosti. Vsled prošnje zvezne uprave je minister prosvete izdal odlok, s katerim se vsem učiteliem osnovnih in meščanskih šol ter profesorjem srednjh šol in učiteljišč, ki se žele udeležiti kongresa, dovoliuje v to svrho potreben dopust. * Smrtna kosa. V Ljubljani Je umrla po dolgi in mučni bolezni gdč. Vera L u k n i š. sestra trgovke Angele Bardorferjeve. Pogreb bo danes ob 3. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. V Tržišču na Dolenjskem je ugasnilo življenje dobri, zlati mamici Mariji Prijateljevi Za pokornico, ki je bila vsepovsod zelo priljubljena, plaka stotero src, ki so z njo izgubili svojo dobrotnico in zaščitnico. Pogreb bo danes ob 9. dopoldne. — Na Jesenicah je umrl v tovarniški bolnici g. Matija L i k o v i č, ključavničar pri KID na Savi. Pokojni zapušča poleg žalujoče vdove še pet nepreskrbljenih otrok. — V Loki pri Zidanem mostu je umrl zadet od srčne kapi prevžitkar Josip Ver k v 66 letu starosti. Prepeljali so ga v Celje, kjer se je vrši] pogreb 14. t. m. na okoliško pokopališče. V celjski javni bolnici je umrl 13. t. m. 53 letni Anton Žagar, rudar iz Št. Pavla pri Preboldu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno Sožalje! * Izpiti za logarje. Minister šum in rudnikov je odredil, da se prihodnji mesec vrše drž. izpiti za nekvalificirane logarje. Za logarje iz Slovenije bodo izpiti 5 novembra v L.iubliani. Za predsednika komisije je določen Jovan Kraljevič, inšpektor ministrstva šum in rudnikov Naiboli ugodno nudi iesenska In zimska oblačila J. Maček specijalna konfekcija za gospode in deco ALEKSANDROVA CESTA 12._ * Iz »Uradnega lista«. Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 97. številki pravilnik o delovanju, redu in pouku na državnih tehniških srednjih šolah. * Znižano obdavčenje kinematografov. Kakor javljajo iz Beograda se je prošli petek finančni odbor sestal na sejo, na kateri je bila odobrena uredba finančnega ministrstva o obdavčenju kinematografov. Po tej uredbi bo država obdavčila odslej samo vstopnino. * Klek v snegu. Kakor poročajo; iz Oguli-na. je pretekla nedelja Gorskemu kotaru prinesla za oktober nenavaden mraz. Klek je ves v snegu a v okolici njegovi je padlo 15 cm snega Temperatura je znašala 2 stopinji C nad ničlo. * Zadarskl prefekt in angleški admiral. Ob priliki prihoda angleške sredozemske eskadre v Zadar ni bilo nikakega sprejema. Ko je naslednie^a dne admiral Dutton šel na poset prefekta zadrske province, se je da' prijaviti po slugi Ker dali časa ni bilo odgovora, se je admiral vrnil na ladjo, ne da bi se sestal s prefektom. Dan pozneje Je prefekt 7. motornim čolnom prispel k admiralski ladji ter prijavil dežurnemu oficirju, da želi posetiti admirala. Čim je dežurni oficir priiavil prefektov dohod, je prefekt obrni' čo • viiiKa za "s a i Rokavice Continental je razstavila v veliki, elegantni koji pnevmatike za letala kot edina nemška tvrdka za pnevmatike. Pri vseh poletih je pristajanje najtežje. Dobra pnevmatika je zaradi tega največjega pomena. 1997 * Savez dobrovoijaca kraljevine SHS sreski odbor v Mariboru poziva vse v področju mariborske oblasti živeče dobrovoljce, da se zaradi včlanjenja čimprej prijavijo. Tajnik. 1999 * Podjetje, ki je v avgustu pod šifro »Takojšnji vstop«, iskalo strojepisko In knjigo-vodkinjo, prosimo, da javi oglasnemu oddelku »Jutra« svoj naslov. * Ksilolh je najidealnejši tlak za kuhinje, predsobe, kopalnice, restavracije itd., ker je prijeten za hojo, topel in se vedno brez truda čisti. Polaga ga tvrdka »Matujol« dr. z o. z., Dunajska cesta 36. 243 * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Poročni prstani pri F. Čuden. Prešernova ufca 1. 207 ii K film veselja, ljubavi in razkošja plesalka s krinko z znamenitim in splošno priljub* ljenim VLAD. GAJDAROVOM v glavni vlogi. Iz Ljubljane se je vrnil ter zopet redno ordi« nira od 9. — 11. in od 2. — 4. popoldne, Aleksandrova cesta 7., vhod Beethovnova ul. 9/1. MUDr. Franta I*is ordin ra od 17. oktobra dalje na Polamki cesti št. 16 (Josefinum) od 2 do pol 4. uie popoldne. 12145 zaročenke, brhke Dolenjke. Vojak se ie legitimiral za Radoslava P., doma iz Zagreba. Navedel le, da je v soboto odslužil svoj vojaški rok in da namerava odvesti nevesto na svoj dom v Zagreb. Srečni par so na policiji izpustili, a se Je izkazalo, da so storili napačno. V fantu se je namreč zbudila včeraj' tatinska žilica. Omenjeni voiak se je pojavil v ponedeljek rano zjutraj v hiši št. 2. na Taboru, kjer je vdrl v sobo hlapca Ivana Cibra, ter mu ukradel kompletno novo obleko, nekaj perila ter kravato, po vrhu pa še srebrno žepno uro. Tatu so sicer oparli, vendar jo ie pravočasno popihal, se kje v mestu preoblekel v civilno obleko ter tako ves nov odšel po svojo nevesto, ki bo zdaj gotovo vsa srečna, da ga vidi tako kavalirsko oblečenega. V primeru, da se poročita, pa bodo medeni tedni bržkone moteni, ker bo moral navihani Rado-slav zopet iesti komis. • u— Svetiijko so mu ukradli. Strojni ključavničar Leon Toplak, stanujoč v Linhar-tevi ulici.Tse je predsnočnjim pomudil nekaj uric v KFUŠičevi gostilni v Zeleni jami, imajoč s s&oj kolo, ki ga je spravi] v vežo Toplak pa je iz previdnosti snel s kolesa svetiijko, ki jo ie postavil na okno v kuhinji. Za svetiijko, vredno 130 *Din, se do svojega odhoda v mnenju, da je na varnem, ni dalje zanimal, kar pa je bilo narobe. V trenutku nepazljivosti je pograbil sve-Hljko neznanec in z njo izginil. Le vprašajte pri nas po cenah za izborno DOUBLF blago za suknje in za blago za obleke. Videli bjs e, da smo res poceni. A. PRESKER, Liubljana, Sv. Petra cesta Someščani! V sredo, dne 17. oktobra 1928. ob 13.53 uri pride v Ljubljano slavni zapo-vednik zavezniških armad na solunski fronti francoski maršal Franchet d' Es-perey ter ostane tu do 20. t. m. Maršalu se priredi na kolodvoru slavnostni sprejem. Vabim Vas, da se udeležite sprejema v kar največjem številu, da izkažemo svoje čustvo hvaležnosti in prijateljstva velezaslužnemu vojskovodji in s tem vsemu francoskemu narodu. Mestna občina bo razobesila zastave na vseh svojih poslopjih. Vabim Vas. da okrasite svoja poslopja z narodnimi zastavami tekom maršalovega bivanja v Ljubljani. 2upan: Dr. Dinko Puc 1. r. * u_ Novinarji! Danes, torek. 16. t. m. v damski sobi kavarne »Emona« važen članski sestanek. Polnošteviina udeležba nujno potrebna Odbor. u— Krajevna organizacija SDS v Mostah sklicuje članski sestanek, k: se bo vršil danes zvečer ob 8. pri g. Lapajnetu. člani naj se sestanka udeleže v čim večjem številu. — Odbor. u— Gozdovniki! Odslej bodo sestanki ob torkih. Za medvedke in fante (rdeča in zelena doba) od 5. do pol 7., za ostale pa od pol 7 naprej. Vaša dolžnost je. da pridete vsi ob določenem času. — Glavar. u— Drušivo »Atena« naznanja, da bo prva plesna vaja za naraščaj (same deklice) v četrtek 25 t. m. od po! 7. do 8. ure zvečer v beli dvorani »Uuiona«. Pojasnila za druge oddelke se dobe istotam. 1995 u— Večerni plesni tečaj šole Jenko bo namesto v sredo vedno ob četrtkih v balkonski dvorani Kazine ob 8. zvečer. Sprejemajo se še nove prijave vsak dan od 5. do 7. popoldne. Posebne plesne ure istotam Po dogovoru. 2001 u— Dr. Pavel Avramovič se je vrnfl in zopet redno ordinira. 1996 u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi nujnih poprav 16. t. m. zpprta. u— Drobna policijska kronika. Policija je imela v nedeljo ponoči opravka z več razjarjenimi in prepirljivimi oboževalci demona alkohola; stražniki si v nekaterih primerih niso znali pomagati drugače, da so jih spravili v poiici:ske zapore, kjer so se do iutra pošteno ohladili ter precej poparjeni odšli vsak po svojih poslih. V ostalem so bili prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina ptičev. 1 tatvina obleke. 1 tatvina svetiljke. 3 primeri nedostojnega vedenja v iavnem lokalu, 1 prekoračenje policijske ure, 2 prestopka obrtnega reda. 2 primera kaljenja nočnega miru, 1 poskus samomora, 6 prestopkov avtomobilskih predpisov ter 4 prestopki nalepljanja komunističnih letakov. u— Vlom v stanovanje. V nedeljo zjutraj je kontrolni organ ljubljanske policije zalotil v enem tukajšnjih prenočišč neznanega vojaka, ki je ložiral tamkaj v družbi svoje Iz Maribora a— Diplome so se razdelile dobro ocenjenim udeležencem zadnje vajeniške in pomočniške razstave, ki jih redno prireja agil-no Slovensko obttniško društvo. V nedeljo dopoldne so se v veliki dvorani Narodnega doma zbrali razstavljalci zadnje razstave gojencev in gojenk obrtne nadaljevalne šole pod vodstvom svojih učiteljev in precej mojstrov. Predsednik slovenskega obrtnega društva g. Vahtar je po pozdravu z zadovoljstvom ugotovil velik napredek letošnje razstave O pomenu obrtniško nadaljevalnega šolstva je govoril nadzornik g. prof Fink, načelnik zveze obrtnih zadrug g. Bu-reš pa je v svojem govoru naglaša! veliko in važno nalogo obrtnega naraščaja. ' •a—» Mariborsko muzejsko droStvoje na izrednem občnem zboru v nedeljo dopoldne izvolilo za svoje častne člane predsednika zgodovinskega in muzejskega društva v Mariboru g prof. dr. Frana Kovačiča, kon-servatorja g. Skrabarja iz Ptuja in ravnatelja splitskega muzeja dr. Abramiča. Vsi trije so znani požrtvovalni delavci na polju domače zgodovine. a_ Iz borze dela. Mariborska borza dela ima v evidenci 696 brezposelnih, in sicer 438 moških in 258 ženskih delovnih moči Od teh jih ie še od prej v evidenci 567, na novo pa je bilo prijavljenih 129. Ponujenih služb je bilo samo 95 in se je posredovalo v 66 primerih. a— Češki klub v Mariboru poziva svoje rojake iz mariborske oblasti, ki nameravajo prositi za državljanstvo kraljevine SHS da se tako£ javijo klubu v svrho zadevnih nasvetov. ., 2002 a— Večerni komercialni tečaj v Mariboru. Društvo zasebnih trgovskih nastavljen-cev v Mariboru bo otvorilo s 5. novembrom 1928. večerni komercijalni tečaj, ki ie namenjen predvsem osebam, ki se pripravljajo za vstop v privatne službe ali pa so že v službah, a si želijo kot obiskovalci, (ke) večernih komercijalnih tečajev razširiti in poglobiti trgovsko znanje. Predavanja bodo ob večernih, pri zadostni udeležbi tudi ob popoldanskih urah. Poučevalo se bo enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovinsko računstvo, nauk o menicah in tigovini, slovenska iri nemška stenografija ter strojepisje. Oivorili se bodo tudi še špe-cijalni tečaji za hrvaščino, nemščino ter esperanro. Tečaj bo trajal 6 mesecev vsak dan od 18. ali 19. ure dalje. Vpisnina znaša 20 Din, šolnina pa za vse predmete 300 Din mesečno. Priglašene! obiskujejo lahko tudi posamezne predmete, za kar znaša honorar mesečno 60 Din. Takse za končni izpit ni. Po zaključnem izpitu bodo dobili obiskovalci izpričevala. Društvo bo brezplačno posredovalo obiskovalcem za nastavitev. Prijave za tečaj sprejema dnevno od 8. do 12. ure g. Pelikan, Ljudska tiskarna v Mariboru, Sodna ulica 20. 2000 a— Nesrečni fiobert. Flobert, kakor vsako strelno orožje v rokah otrok, je vedno usoden; ali se otroci obstrele sami, ali pa koga drugega Elektromonter Josip Scfou-ster je dobil flobertski strel v nogo, ko se ie še t al po parku. Obstrelil ga je neki deček, ki se je igral s flobertom. Ranjenec je v bolnici. a— Nesreča pri kolesarski dirki. V nedeljo pri zaključku klubske dirke kolesarskega društva »Peruna« se je kakih 200 m pred ciljem ponesrečil č!an Božidar Vencel Pri padcu se je občutne ranil na glavi in na nogah. Tako) pa se je ve? krvav pobral ter nadaljeval dirko. Vzlic poškodbam le prišel med juniorji prvi na cilj. a— Nedeljski pretepi so že nekaj običajnega v mariborski okolici, zlasti pa zdaj v jeseni, ko se fantje preveč nalezejo »Štur-ma«, mešanice mošta in starine. Tudi zad» nio nedeljo ie bilo precej prerekanja In nekaj spopadov v Pekrah, Lajterspergu, Pesnici in drugod. Najtežja žrtev pretepov je bil 19 letai viničarski sin Martin Lang iz mno Uvor fcl. *73Q Samo še danesl Veličastno delo, ki je te dni polnilo dvorano do zadnjega kotička. „IZDAJ A" V glavni vlogi Jetta Goudal, M. Varkony, J. Schildkraut. Ob 4., četrt na 7.. pol 8., 9. Najnižje cene! Najnižje cene! «JOK» proti kašlju in hripavo-sti se dobi v vsaki lekarni in drogeriji Brestrnice, kateremu je neki fant iz Rošpa-ha prizadel tako hudo rano z nožem v desno roko, da je moral v bolnico. Ob nedeljah ima mariborski reševalni oddelek precej dela. Zgodi se pa tudi, da ga kličejo zaradi kakega »šturmarja«, ki se je tako nalezel, da ne more stati ne hoditi. Bilo bi umestno, da se tako brezvestno izkoriščanje dobrodelne institucije prepreči s težkimi globami. Iz Celja e— Lepo zborovanje krajevne organizacije SDS v Polzeli V nedeljo se je vršilo v Orešnikovi gostilni zborovanje krajev, org. SDS, na katerem je poročal okrožni tajnik g Zabkar iz Celja o političnem položaju. Udeležba in potek sta bila zelo lepa. Celo navzoči klerikalci so obsojali Korošcev režim. e— Redna seja celjskega občinskega sveta se bo vršila v petek 19. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila posameznih odsekov in slučajnosti. e— Uradne ure pri celjskem sodišču. Od 16. t. m. bodo pri celjskem sodišču uradne ure: ob delavnikih od pol 8. do 14., ob nedeljah od 9. do 12., ob praznikih od 8. do 12. Vložišče bo za. stranke odprto ob delavnikih od 8. do 13., ob nedeljah od 9. do 12. in ob praznikih od 8. do 12. e_ Občni zbor Godbenega društva se bo vršil v soboto 27. t. m. ob 20. v prostorih Pevskega društva V Narodnem domu. e— Celjsko mestno gledališče. Danes v torek 16. t. m. bo otvoritvena predstava celjskega gledališča. Gostovala bo mariborska drama s komedijo »Ognjenik«. Pozivamo občinstvo, da se predstave polno-številno udeleži! e— Ogenj v pisarni. V nedeljo opoldne so javili z Miklavževega hriba ogenj v Celju. Pri čiščenju odvetniške pisarne dr. Gori-čana v Narodnem domu se je vnel bencin ter so zgorela vrata in več drugih malenkosti. Ogenj so kmalu zadušili. Koroški dan v Celju Celje, 15 oktobra Včerajšnjo nedeljo so se zbrali v mali dvorani Celjskega doma naši Korošci. Dvorano je za to priliko okusno dekori.ra!o celjsko Olepševalno društvo. Nad odrom sta viseli siiki ustoličenja koroških vojvod in slika koroškega borca Einspielerja. Sestali so se Korošci ob 8-letnici žalostnega plebiscita iz vseh krajev Slovenije, da si potožijo svojo bol in napravijo načrt za lepšo bodočnost. Zbrali so se brez razl.ke stanov in strankarske pripadnosti in to v prav častnem številu Zborovanje je otvo-ril s presrčnim pozdravom drž pravdnik dr. Feilacher. Prečita! je mnogoštevilna pozdravna pisma in brzojavke odsotnih Korošcev, nakar je izročil vodstvo zborovanja izvoljenemu predsedniku dr. Mullerju iz Maribora. Govorili so nato gg. prof dr. Susnik, prof. d^ Valentin Rožič o novejši nemški literaturi glede Koroške, sodnik Luka Kravina o dosedanji organizaciji emigrantov in njenem delu ter o bodoči organizaciji. univ. prof. dr. Albin Ogris pa je razpravljal o manjšinskih vprašanjih koroških Slovencev in o predlogu Nemcev glede kulturne avtoriomije ter drugih manjšinskih zadevah Vsi referati bodo objavljeni v posebni brošuri. Po teh poročilih se Se vršila cbširna debata ter so bile sprejete resolucije in sklepi o bodočem sistematičnem delu za Koroško. Ob 17. je zaključi! predsednik lepo zborovanje s pozivom, naj se čez tri mesece ponovno zbero v Celju, da postavijo temelje široki in trdni organizaciji koroških emigrantov.__ Iz Krania r— Tatvina na trgu. Včerajšnji običajni ponedeljkov sejem je bil dobro obiskan. Neka gospa je na trgu izgubila novo roč* no torbico, v kateri je bilo okrog 1000 di* narjev gotovine. Ni tudi izključeno, da je neznan žepar poskusil svojo srečo, ker je vladala med vrstami prodajalk precejšnja gneča. r— Novi zvonovi na Šmarjetni gori. Pri« hodu j o nedeljo bodo na Šmarjetni gori po* tegnili v zvonik stare romarske cerkve nov zvon. Z njim bodo opravljali tudi signal* no službo v primeru požarov. r— Lep uspeh humanitarne službe. Re* šilni oddelek tukajšnjega Prostovoljnega gasilnega društva je izvršil v času od 1. do 15. t. m. 8 transportov z rešilnim avto* mobilom iz Kranja in okolice v Ljubljano ter en prevoz iz okolice v Kranj, dva transporta z malim rešilnim vozom po že* leznici v Ljubljano in en lokalni prevoz, skupno torei 12 reševalnih akcij. Te šte* vilke, ki pomenjajo višek — saj je bilo v celem lanskem letu le okrog 30 transpor* tov — jasno pričajo, kako potrebna je ta institucija prostovoljne humanitarne po* moči osobito sedaj, ko se v takem obsegu razvija industrija v mestu in v okolici. r— Med šolsko mladino sta se pojavila dva primera škrlatinke. r— Srečen dobitkar. Srečka št. 116.271 državne razredne loterije, kupljena v tu* kajšnji podružnici Ljubljanske kreditne banke, je bila dne 9. t. m. izžrebana in je zadela lepo vsoto 250.500 Din. Z Jesenic Žimskotsportni odsek Sokola vabi člane, da se polnoštevilno udeleže sestan* ka, ki se bo vršil v sredo 17. t. m. ob pol 8. zvečer v društveni telovadnici. i— Godbeniki KID so priredili v nede* Ijo dopoldne pred postajo promenadni kon* cert, ki je privabil mnogo občinstva. • ■ v» v mm in V glavnih vi« ga h : Mi [dnin h ONSlis Falrtanfc Pride Podel K'ho I »EAL Iz Kočevja k— število dijasiva na realni gimnaziji. Na državni realni gimnaziji se je vpisalo v L razred 50 učencev (3 učenke); v II. razred z dvema paralelkama 61 učencev (8 učenk); v III. razred 31 (9); v IV. raz« red 34 (11); v V. razred 29 (8); v Vi. raz. red 32 (2); v VIL razred 20 (2); v VIII. razred 18 (3). k— Nove stavbe. Gostilničar g. Peter Lackner si je sezidal lično stanovanjsko hišico. G. Matija Kljun v Podgorski ulici si je postavil nov gospodarski objekt, v katerem bo izvršev 1 svojo opekarsko obrt. Dograjene so še: hiša g. K.. Roma v G na« dendorfu, vila g. dr Arka in Gasilski dom. Popolnoma je dovršena nova hiša čevljar« skei»a mojstra g. Flacka v Grajski ulici. V tej hiši so že adaptirani prostori za tr» govca g. \Vuttija, ki se bo preselil sem s svojo trgovino z Glavnega trga. Z deli pri novi tekstilni tovarni bodo v kratkem gotovi. k— Promenadni konceri mestne godbe se je vršil v nedeljo. Godba je od zadnjih javnih nastopov že precej napredovala. k— Novo kavarno na vogalu Trga kra* Ija Petra je otvoril g. Mucclini iz Ljub« Ijane. U Trbovelj t— Redka prikazen v jeseni. Pred nekaj dnevi je naletel rudniški zdravnik g. dok» tor Peče na modrasa, ko se je solnčil na skalah nad Bobnom. t— Trboveljski igralci so v nedeljo go* stovali v Narodnem domu v Hrastniku z igro a Vozel®, ki je prav lepo uspela. t— Tatvina v Dolu nad Hrastnikom Po« sestniku Josipu Ahčanu je okradel znani potepi- Franc Strmljan, ki ga je Ahčan vzel v službo, 1250 Jin in koš jabolk. Str* fc.Ijan je bil že večkrat kaznovan radi tat* vin. Sodišče na Vranskem ga zasleduje ra« di več deliktov. t— Cestna razsvettjava v Hrastniku je J »osebno slaba od Roseve kovačnice do de* avskega konzuma, kjer sta 2 ovinka Na to je bila že lani opozorjena občinska uprava, a se ni dosedaj še ničesar ukre« nilo. Iz Zagorja z— Proslavo lOletnice osvoboditve bo* sta priredili 27 in 28 t. m. Zveza sloven« skih vojakov in podružnica Jugoslovenske Matice. z— Tombola Kola jugoslovenskih sester se bo vršila v nedeljo 21. t. m. ob 14. v Sokolskem domu. Zagovorniki v procesu proti Punisi Račicu Kdo bo zagovarjal Punišo Račiča? Ne manjka zagovornikov! »Vreme« pravi: »Še nikoli noben obtoženec niti v največjih in najsenzacijonalnejših procesih ni imel toliko braniteljev kakor jih bo Imel Puniša Račič. Doslej se jih Je prijavilo 18, a število se utegne še podvojiti « Poleg doslej prijavljenih zagovornikov Puniše Račiča jih bodo še nekaj angažirali prijatelji Tome Popoviča in Dragotina Jovanovič Lu-neta, za katerega se je doslej prijavil kot zagovornik samo dr. Dušan Ilič. Na drugi strani je doslej gotovo, da bo družine ustreljenih treh poslancev zastopal posl dr. Sekula Drljevič Sporočilo slovitega pariškega odvetnika Torresa. da je sprejel zastopstvo umorjenih hrvatskih poslanjev. je vzbudilo v Beogra-veliko presenečenje, tem bolj, ker je % Henrik Torres v pismu gospe Mariji Ra-dičevi povdaril, da z globokim ganotjem sprejema častno povabilo in da bo z največjo vnemo in neodvisno od vsake strankarske politike posvetil vse svoie moči. da oiači čisto človečanske interese ter počasti spomin moža ki se je žrtvoval v težk' borbi za demokracijo in socijalne pravice Povdaril je. da nalogo sprejema od obupa- ne soproge in otrok človeka ki je bil za-vratno umorjen, istotako pa tudi od vsega naroda, ki ie bil tako težko prizadet v svoji plemeniti borbi. Se večjo presenečenje, kakor pismo odvetnika Torresa t>a je povzročil odgovor odvetnika Puniše Račiča. zagovornika Bore Popoviča. ki ie v »Politiki« objavil na naslov »spoštovanega gospoda kolege Torresa« odprto oismo. v katerem mu med drugim^ sporoča naslednje »pripombe«: »Vi ne boste mogli sodelovati v našem procesu na način, ki ga vi smatrate za možnega, ker *e temu protivi naša sodna organizacija. Kajti, ako bi se vi hoteli konstituirati kot zastopnk privatnega tožitelja vi za to nimate potrebn:h svojstev. ker bi vam v to svrho bilo potrebno formalno pcl-nomočje prizadetih oseb. ki pa ga ne morete dobti. ker niste kot odvetnik dekre-tiran pri naših sodiščih!« Na neprimeren način Izraža advrkat Bora Pt,pov!č svoje začudenje kako se »drt-ne« g Torres vmešavati se v naše strankarske in politične razmere Gotovo so posamezne navedbe Bore popoviča glede pravice .al' lahko inozemski odvetnik nastopi v procesu v naši državi, osnovane In argumentirane z določbam? n^šth zakonov Toda način in 'on. v kakršnem le g. Bora Popovi«! nastopil napram veleuglednemu francoskemu odvetniku, bo v Franciji zo-tovo našel nepriieten odmev. Šport Razpis olimpijskega petoboja za prvenstvo Slovenije v letu 1928 ASK Primorje razpisuje na nedeljo, 28 oktobra 1928., s pričetkom ob 10. uri, olmv pijski petoooj za prvt vo Slovenije v letu 1938. Prireditev se vrši na igrišču ASK Primo " Dunajska cesta. Tekališče je iz lesa, ima 4 nedvignjene zavoje in je d»Igt 395.50 m. Tekmovanje se vrši ? brez han. dicapa ir po obstoječih pravilih JLAi>a Prijavnina znsša za osebo 20 Din in je iste priloženo prijavi, poslati najkesneje do nedelje, 21 t. m. ob 12. uri na naslov: b Sancir Tavčarjeva ul. 1. Naknadne prijave se sprejemajo proti dv »ni prijavnim do 25. oktobra ob 12. uri na isti naslov Vrstni red tekmovanja ie sledeči: 1 Skok v Jaljrvo z zaletom; 2. met kopja; 3. tek 200 m, 4 met diska; 5. tek 1500 m. Dovoljeni so samo po trije meti oziroma skoki, teke 300 in 1500 na absolvira vsak tekmo valeč posamezno. Klasifikacija se izvrši po tabeli za desetoboj, ki jo isdaja FIFA. Na> grade: L mesto — primerno darilo — in naslov prvaka Slovenije za leto 1928. v olimpijskem petoboju; II in III. mesto plakete. — Akademski športni klub Pri* morje. _________ Zadnja beseda o Trojanahl G. Lojze Zaje nam je k četrtkovemu članku o tej prireditvi poslal sledeči dopis, |ci ga resnici na ljubo objavljamo: 1 Komisija ni ovrgla dejstva, da se je startalo v 2minutnih presledkih; 2 Komisija ni ovrgla dejstva, da je bila kontrola na startu in cilju sp. stavljena samo iz članov «Motokluba Ce» lje»; 3. Komisija ni ovrgla dejstva da se je startalo kilometer nižje kot je bilo do» ločeno; 4. Komisiji je bil pred startom in po dirki vložen protest, na katerega se ni ozirala. K 3 mestu, ki si ga je priboril gospod Stieger. pripominja, da mu je bilo to mesto priznano samo pri kvalitetnih vožnjah — Besedo ima savezl Vrhničani na vožnji po Jugoslaviji Športno društvo »Vrhnika* ce bo imelo dalje časa nobene večje dirke, ker so nekateri boljši dirkači društva odšii na šport« no potovanje sirom Jugoslavije. Ce jih bo motilo slabo vreme, se ustavijo dalje ča-sa v Zagrebu. 2elimo p av veselo in sreč« no kolesarsko pot. Nogomet na Jesenicah V nedeljo sta odigrala SK Svoboda in SK Korotan iz Kranja prijateljsko tekmo, ki je končala t zasluženo zmago 3 : 1 za goste. TKD Atena (hazena odsek). Jutri v sredo ob 15. trening na igriScu Trening je za vse prijavljene igralke strogo obvezen Istočasno in istotam se sprejemajo nove igralke. — Vodstvo odseka. JHS (Službeno.) Danes ob 20.30 važna seja upravnega odbora. Navzočnost vseh odbornikov nuino potrebna. Tajnik Vremensko f»o«*o6*lo Meteorološki zarod v Miihlinni 15. oktobra 1928. Vilin« barometra 3088 m rvra £ € x v metrih * 767 4 04 94 N 1 10 7H7 3 50 SE 1 6 7659 60 65 N 3 10 7618 4*0 94 N\V 1 10 761 3 50 70 10 760 7 80 45 NNE 7 3 iiwvdi- V rut* del del opazovanja Ljubljana . . Maribor . . Zagreb . . . Beograd . . Skoplje . . . Split .... Sarajevo . . Dubrovnik Solnce vzhaja ob 6.14, zahaja ob 17.16, luna vzhaja ob 7.18, zahaja ob 18.5. Naivišia 'eti>r>«ratur» dares » Liuhliani 10.G C, najnižja — 1.8 C. Zjutraj močna slana. Visok zračni tlak, ki se je v prejšnjem tednu ustalil nad centralnimi deli evropskega kontinenta ter nam naklonil vrsto lepih, sicer precej hladnih, a vendar prijetnih solnemh dni. se ie pričetkom tega tedna mor*l umakniti novi depresiji, ki se je pripodila z Atlantskega oceana ter polagoma odrivala maksimum oroti vzhodu Že v torek zjutraj se ie nahaialo njegovo središče nad Romunijo in se je naslanjalo z ozkim pasom še na Alpe. dočim ie istočasno zračni vrtinec atlantske denresije že potegnil močne iužnozapadne vetrove čez Francijo. Nemčijo ter Poiisko. V torek popoldne so se tudi pri nas že uveljavili prvi znahi bližajoče se depresije, ki se je z nenavadno naglico prestavljala proti vzhodu in se do srede zjutrai namestila na dolgem pasu od Jadranskega morja ter gornje Italije do srednie švedske: v vsem tem predelu ie b'lo deževno vetrovno na 'ugo-vzhodu toplejše na severozapadu, kamor je že pritiskal hlad od severa, pa mrzlejše vreme. Ali kako' le depresija hitro Drišla. tako Je naglo tudi odšla: v četrtek zhitral se ie niena oodolžna os nahaiala že nad ozemljem med Romunijo In Ljeningradom. Za odhajajočo .depresijo je planil proti iugu mrzli zrak s severa, čez Skandinavijo, ter pretil tudi našim krajem t mrzlo poplavo. mm do i. ur« 21 01 10 0 50 Toda nad Atlantskim oceanom se Je že pojavila nova depresija; njeno središče ie bilo v četrtek zjutraj še zaoadno od Irske, nien zračni vrtinec pa le krofcl v viharnem tempu okrog Velikobritanskega otočja ter je že pričel posegati na zapadno polovico Franc'je ter Belgijo <; Holatidsko. To je bilo ono jutro, ko io je ZenpeJin mahnil v Ameriko in se je tei depresiji raje izognil v ogromnem ovinku preko vzhodne Francije. Španije. Madeire in Azorov. nego da bi se skušal z njenimi viharji. Navedena Zeppelinova pot je šla ravno do vzhodnem in južnem obrobju depresije, ali s to ugodnostjo, da že izven pravega vetrovnega vrtinca in pa da se ie na t>otu od Španije dalje hitro oddaljevala od deoresljske-ga radja. V naslednjih dveh dneh se je depresija pomaknila naprej na kontinet in nas zalila z dežjem. Tekom sobote ie že pričel preplavljati naše kraje mrzli zrak od severa, da ic velika depresija žc prekoračila srednjo Evropo Moralo bi se pričeti Jasniti. toda južno od Alp se Ie. kakor običajno v jesenski dobi. razvila maniša lokalna depresija ter zavlekla ziasnitev. Dunajska vremenska napoved s« torek: V južnih Alpah šemiutja oblačno, morda a padavinami. Nekoliko hladnej&e vreme. SK Ilirija, nogom. sekcija. Važen se« stanek L moštva 9e vrii danes v torek točno ob 18J0 v klubski sobi v kavarni »Evropa«. Prosim polnoštevilne udeležbe. Današnji redni trening odpade vsled po* pravil v garderobi. Od jutri naprej se vr« ši trening zopet v objavljenem redu. SK Ilirija Opozarjajo se sekcije, ki uporabljajo nogometni športni prostor, da je tekališče od danes naprej, malo igrišče pa od srede naprej na razpolago Kolu ja» načev za trening za nedeljsko jahalno pri« reditev. Trening ie treba vsled tega pre ne« sti na veliko igrišče. — Odborniško služ* bo opravljajo: danes g Deržaj, v sredo g. Berdajs, v četrtek g. Cimperman, v petek g. Beretto. v soboto g. Baltesar. v nedeljo g. kap. Vizjak, v ponedeljek g. Baltesar, prihodnji torek g. Kramaršič. — Tajnik. Težkoatletična sekcija. V srrdo. 17. tega meseca se bo vršil pri L!oydu sesta« nek vseh težko atletov, kateri nameravajo letos redno trenirati. Na sestanku se bo* do sprejemale tudi prijave novih članov, vendar pa bodo morali takoi poravnati čla« narino vsi člani, kateri hočejo letos redno gojiti t~žko atletiko Vabljeni so zlasti za« četniki Več na sestanku samem. — Tajnik Gospodarstvo Sporazum med Landerbanko in Slavensko banko Pred dnevi 9tno poročali, da je bila med L8nderbanko in upravo konkurzne mase Ravenske banke dosežena poravnava glede ■ipornega paketa delnic Trboveljske premo-»okopne družbe, ki ga LSnderbanka noče iz--očiti onkurzni masi. Kakor doznavamo, je a poravnava dejansko le manj ugodna, ka ;or pa se je prvotno mislilo. It historijata te sporne transakcije je zna-io, da je ZentraleuropSiscbe Landerbank na Dunaju prevzela od Slavenske banke nekaj *asa pred polomom v kritje svoje terjatve 116 257 delnic Trbovelfek* nremogok >nne Iružbe, od katerih je bilo 85 460 komadov astnina Slavenske banke, 30807 komadov gla izročiti, ker jih je imela v depoju Landerbanka. Za-'0 so komitenti predložili ofelastvom kaz>n-iko prijavo proti funkcijonarjem LSnderban-ke. ki so vedeli, da gre za delnice komitentov in so jih navzlic temu vzeli v zastavo za terjatve napram Slavenski banki, kakor tudi oroti nekaterim funkcijonarjem Slavenske banke. V konkuranem postopanju so lastniki teh delnic dosegli, da se one delnice, ki so last komitentov, izločijo iz konkurzne mase. Vložili so tudi tožbo proti LSnderbnnki in konkurzni masi Slavenske banke ter se obrnili na Landerbanko z vprašanjem, če se hoče mirno poravnati. Nato je Landerbanka stavila konkurzni masi Slavenske banke ponudbo, ki je bila sedaj sprejota. Po tem sporazumu bo Landerbanka 'zračila Slavenski bnnki, odnosno komitentom vseh 30..807 delnic brez kuponov za leto 1926. in 1927., ostalih 85.460 delnic pa bo prevzela po tečaju 560 Din aa komad.tex razliko med njeno terjatvijo --ceno izročila konkurzni masi pod pogof^m, da izplača komitentom kupone za leta 'S26. in 1927. Tako bo po tej Doravn8vi Vnrik?iri-ni masi ostalo komai en in pol milijona Din. Iz gornjega je razvidno, da je ia poravnava ia konkurzno maso zelo neugodna. T ander-banka za svojo teršitev ne bo utrpel* koro nobene škode, kajti na eni strani je računati, la se bo tudi borzna cena delnic Trboveljske premogokopne družbe dvignila, na dru-strani pa je treba še upoštevati, dn je Landerbanka vnovčila kupone za leta 1026. in 1927. od vsega števila delnic in tako dobi la skoro 7 milijonov. Na ta način se je torej rešila vseh obveznosti napram Slavenski banki. Da pa je poravnava izpadla tako slabo za konkurzno maso, nosi precejšnjo krivdo naša državna oblast, ki ni pravočasno posegla v ta spor__ = Stanje Narodne banke 8. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 30. septembra). Aktiva: kovinska podlaga 877.9 (— 5.4), posojila na menice 1471-5 (+ 27.2), lombard 253 (— 0.5). saldo raznih računov (tečajne diference deviz 655.6 (+ 18.6); pasiva: obtok bankovcev 5841 3 (+ 89.9), državne terjatve 212.5 (_ 10.5). obveznosti po žiru 414.1 (— 12.5), razne obveznosti 194.7 (— 52.1). Devizne re-«erve so se nekoliko dvignile, čeprav se je postavka kovinska podlaga zmanjšala, kajti saldo raznih računov, ki vsebuje skoro izključno tečajne diference deviz, se je povečal za 18.6 milijona Din. Obtok bankovcev se je zaradi povečanja meničnega portfelja in zmanjšanja Žirovnih in drugih obveznosti ponovno dvignil in »e že približuje 6. milijardi. =Luksusna namizna sol. Po ooredbi uprave monopolov bo solarna v Kreki pričela proizvajati luksuzno namizno •■ol v teži po pol in 1 kg. Ta sol bo v omotih od kartona in perganientnesra papirja ter bo nekoliko dražja kakor običajna sol. n Tvornica pušk in municije v Kraguj«v-ru. Ob priliki 751etnjce. odkar je bil v artilerijsko - tehničnem zavodu v Kraeujevcu vlit prvi top. bo danes na n-rvi tvornioi za puške in municijo v Kragujevsu, ki je letos pričela obratovati, odkrita spominska o!>3ča. = Konkurs je razglašan o imovini Gregorja Blažona, urarja v Novem mestu (prvi zbor upnikov 27- L m., oglasitveni rok ao 17. novembra, ugotovitveni narok 24. novembra). = Likvidacija. V likvidacijo je prešla Slavonsko - ameriška petrolejska družba z o. z. v Mariboru. = Nazadovanje emisij ia inoiemstro v Newjorku. Kakor znano, vlada na nevvjor-škem denarnem trgu že nekaj mesecev precejšnja napetost, ki znatno ovira emisije inozemskih posojil in plasiranje vrednostnih papirjev. Dočim je bilo v prvem polletju t. 1. v Newyorku emitiranih za Inozemstvo 1053 milijonov dolarjev (I. polletje 1927 704 milijonov dolarjev), je v III. četrtletju skupna vsota vseli emisij za inozemstvo ztia-šaa le 155 milijonov Din napram 267 milijonom v III. četrtletju pret leta. — Slaba letina tobaka v Turčiji. Po zadnjih uradnih cenitvah je letošnja letina tobaka v Turčiji zaradi vremenskih neprilik, viharjev in bolezni znašala le 14.4 milijona ok (1 oka ±s 1285 g) napram 24.89 milijona ok v preteklem letu. Zaloge lanskega pridelka znašajo še okrog 8.5 mili Jona ok. Od lanske letine je bilo po uradni statistiki doslej izvoženo 18.28 milijona kg v vrednosti 34.24 milijona funtov, in sic&r v Italijo 9.16 I milijona kg, v Nemčijo 1.59, v Grčijo 1.16. v Nizozemsko 0-55, Zedinjene države 0.32, Aiiglijo 0.20, Belgijo 0.13 milijona kg in manjSe količine v drug,? drŽav*?. Morda bo letos glede na slabo letino v Turčiji naša monopolska uprava pokazala več spretnosti glede prodaje ogromnih zalog tobaka, ki jih ima v skladiščih. r= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. L m. ponudbe glede dobave 2000 kg jeklene pocinkane žit-e; do 20 1. m. pa gl^e dobave 125 parov lesenih spojk za tnčnice. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spreiema do 22. t. m. ponudbe glede 120 kg železa za avtogenično vareije in 60 komadov Bourdonovih cevi za manometre. Promptno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave armatur za plinske cevi; do 30. t. m. pa slede dobave 40 m* bukovih drv. (Predmetni poboji so aa vpogled pri posameznih oddelkih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 26 t. m. ponudbe slede dobave 750 m železnih cevi za parno kurjavo; do 27. I. m. glede dobave 50 kož zn prehodni mehove; da 28. t m. pa gWle dobave 1800 m revi za parno kurjavo. Direktiv* državnega rudnika v Veleniu sprejema dn 29. t. m. po nudbe glede dobave vodovodnih cevi. Direkcija državnega rudnika v Kakanju spre jema do 31. t. m. ponudbe glede dobave raznega železa in gumijevih cevi (Predmetni pogoji so na vpogled v nisarni Zbornice z° TOI v Ljubljani.) Dne 20 t. m. se bo vršila pri tnženjerskem oddelku savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija gl»'ie instalacije elektrike na zeradhi voiašnioe ra Sušaku. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije dr žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1550 zavitkov brzinomerilnih trakov, do 24 t. m. ulede lobav« 200 kg gli«.*rina, do 27 t m. glede lobave 9ti0 komadov ročajev za irmature ter glede dol>ave 130 komadov dežnih plašSev Prometno - komercijalni oddelek direkcije državmb železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave svetilnih armatur in raznih svetiljk (Predmetni pogoij so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Borze 15. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet živahnejši. Največje je biln povnra-šrvanje t devizah na Prago, Curih, Dunaj in London. Potrebo v devizah na London. Trst, Amsterdam in Newy°rk je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tecaij deviz se niso znatneje spremenili. Devizi na Newy>rk in Dunai sta ne koliko popustili, devize na Trst pa je dalie čvrsta. Med efekti je hila zaključena Ljubljanska kreditna po 128. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca Voini škodi ostala nespremenjena. Pri mirnem prometu >rgo- vala po 439. kasa po 440 in za februar po 459 — 460. Investicijsko je notiralo 85.5 do 86 brez zak-in^ka. M«-^ vvrednota mi je bilo večje zanima^*'1 ko. ki se ie trgovala po 6980 — 7000. V ostalem so bili zaključki v Poljodelski po 17-5 v Praštedioni po 920 in v Srpski po 151. Med industrijskimi vrednotami se ;e TV^Kveliska ponovno okrepila ter je bila ra ključen a po 490. pozneje pa po 495. Slavonija se je trsro vala po 6 — 7 V ostalem so bili zakliueki v Danici po 150 in v Dubnvački po 480. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.9775 — 22.8575 (22 8275), Berlin 13 5425—13.5725 (13.5575) Bruselj 0—7 9167. Budimpešta 0—9 9354. Curih 1094 1—1097 1 (1095.6), Dunaj 7.9931 —8.0231 (8.0081). Londoi 275 83—276.63 (276.23) Nevtvork 56.83—57.03 (56.93), Pariz 0—222 4. Praga 168 37—169.17 (168.77). Trst 297 21—299 21 (298 21). Zagreb. Dunaj 7-9931 — 8.0231, Berlin 13 5475 _ 13.5725. BudimoeSn 4 do 99504. Milan 297.05 — 29905, London 275.83 — 276.63. Newyork 56.83 — 57.03, Pariz 221.6 — 223.6. Praga 168.37 — 169.17, Curih 1094.1 _ 1097.1: dolar 56.3 — 56.6. Curih. Beograd 9.1875, Pariz 20.29, London 25.20375," Ne\vyork 519.6. Milan 27.215, Praga 15.40. Dunaj 73.07S. Budim^t- •■»07 :5 Berlin 123.72. Bruselj 72.24, Varšava 68.25, Bukarešta 3.14. Sofija 3.75. Ne mučite svofih otrok s ribjim oljem, temvsč H dajte ki vsebuje slad in ima zaradi tega veliko hranilno vrednost, ie lahko prebavljiv in draži tek Dobi se v vseh lekarnah v malih in velikih ovojčkili Duraj. Beograd 12.48 — 12.52, Berlin 169.11 — 169.61. London 31.47 _ 34.57, Milan 37.22 _ 37.32, Newyork 710.25 - 712-75, Praga 21.0475 _ 21.1275. Cfirih 136.69 do 137.19; dinarji 12.41 — 12.47. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128—128 (128), Praštediona 920— 0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0. Ruše 260—280, Stavbna 56—0. šešir 105-0 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 439 — 440, kp.sa 4*9 — 440, /a december 448.5 — 450. za februar 458 — 460, investicijsko 85.5 _ 86. agrarne 55 5 _ 56: bančne vrednote: Poljo 17 — 17.75. Kreditna 85 — 0, Hipo 58 — 59, Jugo 88 — 88.5. Narodna 7000 — 7100, Praštediona 920 — 921, Srpska 151 — 152. Jugo za december 0—92; industrijske vrednote: Narodna šurcp\a 22 1 do 25. Našička 1800 — 0. Gutmann 200 do 205. Slaveks 100 — 105. Slavonija 6 — 6.25, Danica 142 _ 150, Drava 542.5 — 560. Še-čerana 4S0 — 490, Vagon 0 — 85, Union Osijek 290 — 0, Vevče 110 — U5, Isis 20 lo 30, Dubrovačka 480 _ 485, Trboveljska 492.5 — 495, Narodna mlinska 195 — 0. Beograd. Vojna škoda 438 — 438.5. investicijsko 84.75 — 85.5, agrarne 55 5 — 0. Blagovna tržišča Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žate-5kem hmeliskem trgu je bila kupčija pretekli teden živahnejša. Trgovci so prodali pivovarnam okrog 1000 bal, zato se zopet poleg izvoznikov in zastopnikov nemških pivovarn udeležujejo nakupa. Predstavniki inozemskih pivovarn so nakupili na dežsli okrog 600 bal. Razpoloženje je mirno, cene pa so stalne in znašajo: za izbrani ''melj 2100 _ 2150 Kč, za prvovrstni 2000 do 2100 Kč, za dobri srednii 1900 _ 2000 Kč in za slabši srednji pa 1800 — 1900 Kč za 50 kg. — Na niirnberškem hmeljskem trgu se je tudi pretekli teden kupHja razvijala bolj slabo, predvsem zato. ker je bila veletrgovina pri nakupu rezervirana. Prodanih je bilo okrog 300 bal. Za 50 kg je koncem tedna notiral: trzni hmelj 110 — 170 mark, sorski 170—190. ballert^uski (Siegel) i.rvo-vrstni 230 — 270, srednji 200—220. wiiriem-berški prvovrstni 210 — 230 mark. V tranzitnem prometu je bilo prodanih več manjših in večjih partij hmelja različne proveni-jenee po 90 — 1-40 mark (28 40 _ 38 Din za kg). Ljubljanska blagovna borza (15. L m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagouov smrekovih hlodov. — Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 nagonov turščiee. Nudi se pšenica (slov. postaja. mlevska tarifa, plač. 30 Ini): baška, 80 kg, promptna po 302 5 — 305, za oktober po 302.5 — 305, za november po 307.5—310; turščica: baška. slov. postaja, navadna tarifa po 363-5 — 370. ameriška cLa Plata», promptna, zacarinjena, fco Liubliana po 315.5 — 320: ječmen: baški, 70/71 kg, zdrav, rešetan. fco Ljubljana, plač. no prejemu blaga po 315 — 317.5; rž: baška, 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295 _ 297.50; moka: <0g», fco Liubljana, plač. po prejemu blaga po 430 do 435: oves: baški ali slavonski, rešetan, 1 zdrav, navadna voznina pj 285 — 290. Kovosadska b'agovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 44 vagonov pšenice, 9 vagonov turščiee. 1 vagon av-sa, 1 vagon ječmena, 1 vagon rži, 3 vagone otrobov. Pšenica; baška iti baška potijska 252.5 — 255; banaška 247.5 — 250. Rž: baška 245 — 250. Ječmen: baški, sremski in slavonski 245 — 250; baški, pomladni 280 — 290. Turščica: baška, za december - januar 247.5 — 252.5: za marc - anril 285 — 290; za april - maj 290 — 292.5. M o-k a: baška 270 _ 280; «7» 250—260; «8» 205 — 215. Otrobi: baški v jutastih vrečah 182.5 do 187.5; banaški 180 — 185. Lutzove peči © in peči „Monolif" nž jUZEU, Ljubljana VIL ernnii-v!! cesta stev 5 Milnima n ootniR vinske in alkoholne stroke z dolgoletno prakso — strokovnjak — uveden v vsej Sloveniji vzame mesto odnosno zastopstvo večje tvrdke. 2169 Obvestitev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden in zmožen«. PERJE, PUH IN KAPOK PRIPOROČA A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA Kaj se godi z »Grofom Zeppelinom"? »Zeppelinov« polet v Ameriko ni potekel tako gladko kot se je pričakovalo. Njegov let se je razvil v blodnjo nad Oceanom, ki se zdi, da ie odvisna samo še od vremena, od milosti in nemi osti vetrov, proti katerim so vodniki zračne ladje skoraj brez moči. »Grof Zeppelin« je bil zgrajen v glavnem za to. da dokaže možnost zrako-plovbe čez Ocean. Ta mehova ve e-važna misija pa se je žal že s prvim poletom izjalovila. Pokazalo se je. da zrakoplov v sedanji dovršenosti še ni zmožen slediti neki v naprej določeni poti, niti ne more preleteti te v preračunanem času, od katerega v največji meri zavisi rentabilnost zračnih prog. Zračne ladje so še vedno v to ikšni meri podvržene atmosferskim pri'ikam da danes še nikakor ne kaže začeti ž njimi rednega potniškega prometa na tako nevarni poti. kot je čez Ocean, iz Evrope v Ameriko. Mnogo bo še treba dela in izkušenj, preden bodo zračne ladje dorasle tej težki nalogi. Kaj je v giavnem prekriža'o v načrtu zarisano pot »Zeppelina«. to se sedaj zadosti točno še ne da ugotoviti. Poročila o poteku njegovega poleta so v prvi vrsti naglašaia. da ga ovirajo viharji. Ali poročila so bila redka, kratka in nejasna. Brezžične zveze so bile ves čas jako nezanesljive. Mogoče je »Zep-pelin« sam sprejemal dobro, toda njegova oddajna postaja, ki jo je ime na krovu, ni delovala ves čas, kakor bi bilo treba. »Zeppelin« pa je bil v glavnem navezan na svoje brezžične apa-ate. po-osebno na radio-goniometer, s katerim se da ugotavljati smer. v kateri leti. Temu se je imel, po zatrdilu dr Eckener-ja. zahva!iti tudi Z R 3., da je srečno priletel v Ameriko. Zato so tudi na »Grofu Zeppelinu« inštalirali ta aparat z največ:o skrbnostjo. Kljub temu so se tik pred njegovim startom za Ameriko po nemškem časopisju začele širiti vesti. da radio-goniometer na »Zeppelinu« ne kaže zanesljivo, kar so baje ugotovili že pri poskusnih poletih nad Nemčijo. Če je na teh vesteh kaj resnice, se bo šele izvedelo. (Gl. tudi novejše telegrame!) Vodje »Zeppelinovega« poleta preko oceana, fotografirani kratko pred startom v Friedrichshafnu; v sredi dr. Eckener, na levi kapitan Flemming', na desni kapitan Lehmann. Carica - mati je umrla Na svojem posestvu v Hvidoereju pri Kodanju je umrla po dolgi bolezni ruska carica - mati Marija Feodorovna v 81. letu starosti. Po rodu je bila danska princezinja, hči kralja Kristijana IX. Imenovala se je tedaj Dagmar. Ko se je leta 1866. poročila s poznejšim ruskim carjem Aleksandrom III., je prestopila v pravoslavje in spremenila ime. Kot hči tistega danskega kralja, ki je moral leta 1864. odstopiti Šlezvijsko Prusom, je bila že za življenja svojega moža in pozneje, ko ie zavladal njen sin. car Nikolaj II., središče vseh proti-nemških stremljenj na ruskem dvoru. Imela je zlasti na svojega sina velik4 vpliv in je bila znana po svoji drzni odločnosti. V času, ko je vsa višja pe-trograjska družba trepetala pred ma-hinacijami nihilističnih in drugih prevratnih krogov, se je brez strahu in vsakega spremstva prikazovala, kjer se ji je ljubilo. Tudi ob boljševiški revoluciji je kazala to svojo odločnost Bila ie v zvezi s protirevolucijonarnimi gibanji in so jo morali ob njihovem končnem porazu skoraj s silo odpeljati na angleški vojni ladji na Dansko. V Hvidoereju je potem živela sama zase, le redkokdaj je obiskala London, kjer živi del njenih sorodnikov. Angleški kralj je njen nečak. V smrt svojih sinov, carja Nikolaja in velikega kneza Mihaela ter prestolonaslednika Alekse-ja ni verovala do konca svojega življenja. Vsak hip je pričakovala vesti, ki bi ji sporočila, da je nesrečna carska rodbina uša strahovitemu pokolju v Jekaterinburgu Iz tega razloga tudi ni hotela priznati manifesta, s katerim se je bil veliki knez Cirii leta 1924 v Parizu proglasil za carja. Nam He c* finanrnih s raž, orožn «*e uniform f r^ najceneje SCHU/1B Kaj boste počeli, kadar Vam bo petdeset let? To vprašanje je stavil neki nemški filmski list filmskim igralcem. Nekateri sploh .liso odgovorili nanj. ali zato. ker jih je strah te strašne številke, ali pa zato. ker vobče ne vedo, kaj bodo delali v tisti dobi. Drusi pa so odgovorili neženirano: naj nekoliko tth odgovorov navedemo! Hans Adalbert Schlettow: Bodite prepričani, da bom v svojem petdesetem letu delal baš obratno kar delam danes. Takrat bom mnogo spal, česar zda i ne morem, ker sem preveč zaposlen. V gledališču in pri filmu delam po osemnajst ur dnevno, a če bi dan imel osem in štirideset ur. bi menda delal dnevno do štirideset ur. Takrat bom mnogo jedel, česar danes ne morem in ne smem, zakaj potem zbogom lepa linija! Dosti bom potoval, a ne v svrho filmanja, ker to ni n;kaka zabava, nego svobodno, kakor človek potuje, kadar je na dopustu. Malo bom pisal, da se odpočijem od naporov sedanjih let. ko spada podpisovanje avtosra-mov tako rekoč k vsakdanjemu kruhu Iz vsega tega vidite, da bom s petdesetimi leti strašno materijalen človek, da bom :!t>rav neznosen — seveda če mi bo vobče usojeno dočakati petdeset let . . . Hilda Roscbova: Vprašate me. kai bom delala v petdesetem letu svoiega življenja? To bi tudi sama hotela vedeti! Mislim pa. da bom takrat še živela In mogoče bom nosila dolge lase in bom tožila nad rovo dobo. A morda bom tudi pridigala o nodro-sti življenja samo da bodo te pridige za deco po priliki take kakršne so bile za mene. ko sem b la še otrok — namreč docela brezuspešne in odvisne . . . Luciano Albertlni: Kai bom delal, ko mi bo petdeset let, ne vem. ali kaj bi hotel delati, to vem. Hotel bi se z raketnim strojem popeti na luno. Da učakam to senzacijo, bi hotel živeti tudi sto let Drage knjige S knjigami je ista kakor z violinami. Cim starejše so, tem bolj zrastejo v ceni, a če izhajajo od znamenitih avtorjev, jim postane cena nedosežna. Gre seveda \ sDlošnem za prve ali vsaj redke in na kakršenkoli način zanimive izdaje. Tako je priredila Ameriška umetniška galerija v Newyorku pred nedavnim posebno dražbo prvih izdaj Dicken-sovih del. Za 254 knjig je izku-pila 22,300.000 Din v našem denarju. Posamezna knjiga je stala približno 88 tisoč dinarjev. To je pač horendna cena. Toda zgodovina biblijofilije pozna še vse drugačne cene Tako so pomikali na javni dražbi v Londonu iz zapuščine pred vojno zelo znanega zbiralca umetnin in starin lorda Mu.for-da med mnogimi drugimi stvarmi tudi prvi časniški odtis Defoejevega »Robinzona Crusoeja« za približno 300.000 dinarjev. Toda zanin anje za ta prvi natis priljubljenega romana, ki ie začel izhajati v oktobru 1719. v listu »Original London Post«, je bilo med navzočim občinstvom (seveda petičnim) tako veliko, da so ga končno oddali za milijon dinarjev! Med dmgimi deli so prodali prvi natb Montaigneovih »Ese rev« iz 1. 1603 za 5600 Din; Holderli-novega »Hiperijona« v prvi izdaji za nekaj več nego 10.000 Din. Stendhalo-vo »O ljubezni« za 5200 Din. Ralzaco-vejra »Veljaka z dežele v Parizu« za «Ne poljubljaj me, kadar gleda krava sem. Sicer postanem rdeč in se zažene na naju.» Proces proti Obrelkom. P! h končnega prizora? * Charlie, kam ti gre pot iz «Cirkusa»? Naši onstran granic p— »Mnssolinija pohrustati.« Pred kratkim je stal mlad Slovenec s svojim leklo-tom na ulici v Trstu in je, zagledavši aa vogalu bližnjega poslopja prodajalca .mušolov' (majhnih školjk, ki se prodajajo pečene), veselo vzkliknil: >Zdaj pa pojdiva mušole hrustat.« Komaj pa je izrekel te besede, priskočijo trije fašisti, mei njimi eden v častniškem kroju, in že je fant dobil klofuto, da se je opotekel. Med fašisti je bil ed^n slovenskega rodu in ta je zagotavljal svojima tovarišema, da je fant rekel, da je treba »Mussolinija pobrustatk. Napadenec je zaman trdil, da to ni res. Moral je s fašisti v njihov urad, kjer so zahtevali od njega, da prizna, da je rabil besede, kakor so mu jih oni podtikali. Ker se jim ni vdal, so ga začeli pretepati z gorjačo. da se je čul v vežo njegov krik. dokler se revež ni onesvestil. Imeli so pa potem zaprtega dva dni in zdaj leži doma bolan. Po prsih je ves ranjen in glava mu je vsa podpluta od udarcev. Da bi se kam pritožil, je popolnoma izključeno, ker bi mu pritožba prinesla prav gotovo le še udarce. p— O Dalmaciji je izšlo zadnja leta nebroj laških spisov Tudi fašistični tajnik iz Fer-rare Umberto Klinger (!) je oosetil Dalmacijo, ki se mu »e zdela čisto laška dežsda. Ne gre mu v glavo, kako je to. da ne sije nad pokrajinami onstran Jadrana peternro-gata la^ka zvezda. Končno pravi, da potrebuje laška manjšina v Dalmaciji v svojem obupnem boju stalnih direktnih stikov, da vzraste v njej prepričanje, da ni osamljena, na kar se bo borila dalje vedno uspešnejše, dokler ne bo odrešena, kar oa se bo zgodilo kmalu ... p— Do slovenske zasebne sole pri Sv. Jakob- v Trstu je stavila šolska oblast no» ve zahteve. Učni načrt se mora docela ujemati z načrtom javnih sol, kar pomeni, da naj bo ves pouk italijanski. Osobje mo« ra biti usposobljeno, kakor javni učitelji. Nato je oblast odklonila pravico do po< učevanja 12 učiteljem, ker nimajo izpita iz italijanščine kot učnega jezika. p— Cerkev mora vršiti s fašizmom vzporedno vzgojo »drugorodnih« mas. V milanskem »Corriera della Sera« piše o Slovanih v Julijski krajini dolge članke Orio Vergani. Zahteva, da mora iz cerkva izginiti naš jezik in zavladati ima v njih italijanščina. Fašistični režim spoštuje cerkev in ie storil za njo že toliko, da ima sedaj pravico zahtevati, da ne bo njeno delovanje nasprotno njemu, marveč da bo cerkev vzporedno ž njim v enakem smislu vz?ojevala drugorodne .nase. V cerkvi sv. Antona starega v Trstu se ne sme nikdar več prepovedovati slovensko in v Gorici ne smejo imeti več slovenskih postnih pridig. Propagando slavizina znači slovenska propoved, slovenska molitev in slovensko petje v cerkvi. To mora nehati. Za peščico Italijanov v Postojni zahteva, da mora biti v tamošnji cerkvi vse italijansko. Vergani upa, da se doseže med fašizmom in cerkveno oblastjo sporazum po njegovih izvajanjih. Kadar izgine jezik »druor>rorlcev< iz cerkve, potem šele prešine nove italijanske državljane pravi fašistični duh iTeti sodniki Nasilen kovač Kovač France sedi v domači gabrcvšKi gostilni. p«je vino. rentači m išče prepir. Slabe volje je. Ofcott njega brenči velika črna muha. mu seda na nos m na čelo; kovač jo zaman podi z lopatasto roko ki vmes prekUmja. V gostilni se zbirajo gostje, kovač ne pogleda nžkogar in samo pije. Alkohol pri-čne počas: delovati. mrke Francetove oči se sovražno zaiskre in tam se začne norčevati iz gostev Nihče ne ugovarja Kovača se boje. sai vedo. kako je močan in nasilen Kovač ne odneha, vstane izza mize ter jame hoditi sem m tja pc gostilni »Kaj pa sitnariš, aili te je osa pičila,« ga povpraša znanec Tomaž. »Ne osa ampak muhe mi nagajajo.« de za-smehltivo kovač in treš6i Tomaža ob tla. Tedaj pristopi gostilničar in lame miriti, pa se kma>lu tud; sam znajde na tltrh. saj ga je treščil kovač s tako silo. da se je kar stresla nizka iZ'ba. V gostilno pride delavec Bine z žago na ramd. Ko vid; raad'v v farnega kovača, mu zažuga. ta se taikoj požene vanj, mu izbiie z roke žago ter ga zgrabi za vrat. • Z nožem me le. pomagajte!« zavpije Bine in začuti težko bolečino v levi roki In tako se je zgodilo, da bodo Bre>zovčam kar 6 mesecev brez svojega kovača, kri je zamenjal svojo mračno kovaonioo s temno iečo. »Nisem tatica!« Po po>l']u hodi mlada Majda in se posta-vlja od svojega fanta. V jutranji rosi blesti poljsko cvetje. Majdi' se pa zd«i. da se tudii ono poslavlja od nje m plaka kakoir ona, ki ima oči polne solz. Ma»da je žalostna in vsa obupana, a njen Janez. ki je prekrokal noč. se veselo smeje m hri-pavo vriska, da se dvigajo pred njima plašne prepelice ta beže dalje. »Ne bodi žalostna. Majda! Cez 8 mesecev se bom vrnil od vojakov, pa bo zopet vse veselo,« tolaži dek!e pogismrai fant. »O. ti še ne veš, kaiko sem nesrečna, nikoli več ne grem v Ljubljano služilt. Obdolžena sem bila tatvine, iaz pa nisem tatica, ne. še nikoli nisom kradla,« se zagovarja pred fantom deklica. »Tatvine s; oi me imaš za taHco.« Famf sklone še globlje glavo m molči Ona ga gileda žal-vstno ta plašno, naenkrat obstane: ♦Kdia! se vadiva? Ali boš kmalu pisal?« F^n* ne ™*«rnn.wri. rv-časi se obrne od nje: »Pa '>. .'. !,. t. vu-h m nmm. imm>a«w * ^cme^e- kradla, res. nikomur nfsem priznata ta nikomur ne hoe zapusti Se H! Izbila v bom drugega!« Dekle dvigne glavo in odhaja brezskrbno proti Ljubljani. v s obiačilnt predmeie proda am od i. okiobra Jal;e po gioboico znižanih cerjah. — V interesu vsakega kupca je, ki rabi za zimsice sezi dobro in trpežno bi;go, da a- zamudi prilike se neobvezno prepričati o tej redki ponudoi. — Edine prtsine oirotsKr premoge ročne industrije prodam v kolikor še traja za oga po zelo niikin ctnah, nadajna naroČila se pa izvršuieo v teku 14 dni po dogovoru. I. KOSTBVC, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 4 Narvcila. m ur* dop*** liccrČArj* Vut to Vil prurtojbc*L+ ft opoAa- h ohtMJti t, turocdlm*, JU (jr 1» ooleurv «« irutbet+o f.tkoiHU /T>LCuJt pasl/L* Lra- o^Lcurv brjvtirkdjpct, al* v jaha. b*j*/ias Disi. - Naj Vrurtojb^rut ut fifro Pla, J** ui ttfTIVi. čevljar, pomočnika dobro izvežbancga za boljša dela. o lirai.o m ^lan vanjem v hiši sprejme t a-ko j v stalno :'užbo Jožko Keber, čevljars vo, Dorfar. ie, pašta škofi:i Loka. 35184 Več pomočnikov In skladišč uUo v eprejcae železni • ieka tvrdka Ponudbe ca ofc.as. oddelek »Jutra* pod šifro »Spreten detajlist*. 35189 Strojepisko popolnoma zmo no italijanščine, sprejmein. Prednost imajo one, ki so zmožne tudj slovenske stenografije Začetnice niso izključene Oferte s prepisi spričeval in zahtevo plač s na oglasni oddelek »Jutrs» pod šifro »Stalno mesto 90». 35190 Praktikrntinjo sprejmem brezi 'ačno na 6-m^sečno poskušnjo. Lastnoročno pisane ponudbe z označbo znanja je poslati: Ljubljana, poštni predal 183 351S8 Službo obč. tajnika razpisaje županstvo občine Bled. Nastop čim preje Pogoj je večletna praksa obč tajnika, odroma dovršena nižja srednja šola Pojasnila daje iiupaa ;tvo občine Bled 34997 Brivskega pomočnika perfektnega v striženju buta frizure in onduliranju, sprejme s 1. novembrom v stalno mesto Mihael God-nov, Tržič. 35168 Več krojaških po-močnikov ta:.eri ~ so tudi nvežbani~ v usnjenih izdelkih, sprejme takoj Pre led, Ruše _ pri Mariboru 35175 Prokurist »možen kavcije prednost bančni strokovnjak, vešč več jezikov, se išče za takoj za stalno Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Dobra eksistenc a». 35172 Korespondentinjo veščo samostojne hrvatske ln nemške korespondence, strojepisja in stenografije, išče za tako' vletrtrovina Filip Kern, Sušak. Intere-sentinje se lahko osebno pred-tavijo pri Jelačin & Komp., Ljubljana. 35177 Učenko enrejmem za strojno pletenje. Na-lov v og'asn'm Oddelku »Jutra*. 35193 Kuharico Cisto in redoljubno- z večletnimi spričevali, išče za' takoj fina družina v Zagrebu Naslov pove iz prijaznosti Tachtler, Stari trg St 28U med 1. in 2. uro pop. 35180 Guvernanto perfektno, veščo nemškega in event italijanskega jezika. poleg tega tudi glasbe, iščem za dva dečka od 8—9 let. Plačilne in druge pogoje je poslati na naslov: Pilana Pere Gnječa Sjetlina, Bosna. 35178 Kuharico prvovrstno, sprejmem proti dobri plači. Reflektantinje naj se javijo na naslov: Pilana Pere Gnječa, Sjetlina, Bosna. 35179 Postrežnico iščem za dopoldan Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35128 Snažilca pribora krepkega fanta išče hotel Štrukelj. 36251 Potnike in potnice ki obiskujejo lekarn^ >iro-gerije in večje špecerijske trgovine, iščem proti dobri proviziji Ponudbe le resnih reflektantov na poštni predal 314. Beograd 34918 < roi i •4 Zastopniki (ce) a prodajo preizkušenih »red *tev ta ooboDčavanje vsakovrstnih mrčee oa privatne stranke zamorete tre-notno (v višku -ezije, tudi v resnici do 2tM Din is več Inevno zaslužiti Samo resni reflektanti ki imajo volje za vstrajno delo in razpo lagajo * malo kavcijo naj se javijo na naslov V Kovač. Sv Petra nasip 17 147 Krojačica izurjena v plaščih oblekah in damskem perilu gre šivat na dom Dnevno 35 Din, brez, hrane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35118 Lep zaslužek nudimo prodajalcem in zastopnikom pri prodajanju neobhodno potrebnega <>re meta na deželi. Vprašati pod »Rova«, Maribor, poštni predal 2. 35174 Zastopnike za mariborsko oblast iščem za prodajo., zelo priljubljenega predmeta Ponudbe na podružnico »JutTa« v Mariboru pod šifro »Visoka pre-vizija*. 35173 Zakonca ki bi opravljala rlužbo pisarniškega sluge jn hišnice 6 prostim stanovanjem, se sprejme takoj Ponudbe na Gradbeno podjetje G TBn-nies dr z o. z.. Dunajska cesta št. 25, oziroma Dvora-kova ulica 3. 85224 Pletiljo tudi Ksčetniro izurjeno !n spretno sprejmem takoj v Kožni dolini V/19. Modni atelje Fani Jager eprejme dobro izurjeno pomočnico za fino delo. —: Začetnice izključene. 35238 Gospodično Id igra gosli. 'Oavir ali katerikoli instrument iščem za damsko kapelo Začetnice i dobrim «opranskim g'«'om naj *e oglasijo — Ponudbe s fotografijo na naslov- Kniielnlk Slavko. Split. Kavama «Danioa». 85217 Dijakinjo ali uradnico sprejmem t?kol. Naslov r Oglasnem oddelks «Jutr*> 35157 Ročno in strojno vezenje vseh del. sprejmem Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35219 Mlinar star 35 let samski, trezen in zanesljiv želi pri dobrih ljudeh * 1 novembrom na stopiti službo v umetnem ali kmečkem mlinu Naslcv v oglasnem oddelku Jutra 34716 Kovaški pomočnik zmožen kolarstva, podkov-stva in vseh v tO stroko spadajočib del. išče zaposlen ja. tudj na deželi Naslov: Ljubljana. Kongresni trg št. 16, pritličje, levo 35077 Izučena šivilja z lastnim strojem želi službo kot šivilja ali sobarica Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35155 Trg. pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, začetnik, išče primernega mesta Ponudbe pod »Začetnik« na oglasni oddelek «JuUa» 35176 Služkinja ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. želi službo za takoj. Vič 117. 35199 Absolventka trg tečaja in 5 gimn želi primerne službe. Na lo-v v oglasnem oddelku «Jutra». 35191 Mladenič star 17 let, resen, ki Je ab-solviral meščansko šolo — išče primerne službe. Gre tudi kot slttga V pisarno, trgovino aU sličn«. Naslov pove oglas, oddelek Jutra. 35186 Trgovski učenec ki ee je ž« učil 1 % ieta v trgovini z meš, blagom, zaradi konkurza nima gospodarja išče mesta za iz-učitev. Vešč precej nem škega jezika, --r Dopise na naslov JakSi8 Matija Kočevje 153. 35167 Kroiaški pomočnik vojaščine prost, išče službe za takoj v mestu ali na deželi. Ponudbe na 0?l»~n; oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj nastopim*. 35166 Službo tekača ali kaj »ličnega išče mlad fant. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35203 Samostojna gospodinja srro kot gospodinja k starejšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr»» ' :. 35213 Gospodična z dežele « 9 meSč šolami. želi vstopiti kot učenka v troučuje edmole v svoji materinščini Prijave samo na Kralja Petra trgu 8/1 Inštruktor učiteljiščnik poučuje učence in učenke nižjih in mešč šol Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Učiteljiščnik*. 35221 ' Rabljeni avtomobili in motocikli Najvi čja izbira. Osebni av. tomobiii 2, 3, 4 in 6-sedež-ni omnibusi ter tovorni vseh jakosti. znanih znamk, nadalje več motociklov Harley Davidson, Ariel, BSA, Rudge, Whitworth vseh mode'ov z in brc prikolic, Humber Puch Premier po zelo ugodni ceni — Na ogled pri tvrdki O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljene avtomobilp in motocikle — samo v brezhibnem stan'-9993 Dve kopalni peči ta kurivo premogom tn i kopalni oanj naprodaj Na-lov v oglasnem oddelku .Jutra*. 84406 Puhasto perje razpošiljam pi, p o v i r l , U najmanj 5 kg po Uid 3£ kg Izkoristite oriliko loklei traja zalega L BrozoviC /.agreb. I0e» 82 kemičnn čistilni« perja 18S Drva uRove m urmetuvr odpa<1k. »1 Kar k-tov lo.uvlia n iizt- ceni o» d o o> L»rn» iga V .-. Seignott • Liot' »ni — z* gor«nlrodam Naslov v ogl odd Jntr» 35133 Vrata za garažo 3 20 » 3 20 m stiskalnico 'prešo) za mrvo veliko de. -imalno tehtnico I vagon rdeče barve obdelan mar mor za grobn eo in prosto -lede Za Antracit premo? proda J Cvek K?mnik 84900 Mlinarji, pozor! Radi preureditve v stano-vanisko hišo nrodam kompletno opravo za umetni valjčni mlin Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra. r>od »Dober mlinar«. 35170 Radio aparat štiricevni. i v*em' nritikli "umi proda Jesih Leopold Medvode. 35235 Moško kolo novo, nerabljeno, prodam. Naslov v oglasnem odde ku »Jutra«. 35222 Andree-jev Atlant velika, splošna izdaja iz 1. 1896. krasno vezan, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3o08o Pridtfki Krompirjevo moko prima. nudi Makso Hein-rich. kolonijalna trgovina. Cakoveo 35123 Otroški voziček železno peč (kašperček^ in nekaj pohištva poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35187 Motor 3 prestave prosti tek, fi HP proda za 3500 Din Pepel. mehanik, Žalec pri Celju 35207 Avtomobili »FORD«, model 1927 - v brezhibnem stanju, z no vo pnevmatiko, za Din 16.000: .RENAULT*, šestsedežni taxi moderno opremljen v dobrem stanju. 26 00(1 Din; »FIAT« 501, štirisedežen. 23.0(10 Din; »PRESTO*, šestsedežen — stalno v rabi 20 000 Din »RENAULT« mali. nrvovr-rtten. 30 000 Din. samo 11.000 km rabljen; »CFTEVROl.ET« 13 000 km rabljen ":ot nov, za Din 85 000 naprodaj pri Lampret in drug. d z o. z., Ljubljana. Dunajska cesta 22 35252 Javna dražba večje množine slik, okvirjev oprave za prpda.ialno, velikega števila razglednic se vrši dne 18. oktobra 1928 ob 14. uri na Kongresnem trgn štev. 9. 35227 Vsakovrstno /lat«' •ipn). oo n»ivi|)ir ««n»- Černe - itivel?» tuhtlana Woltova ulica ] (i / II i Črna kredenca m pisalna miza poceni naprodaj v Rožm dolini, cesta XV/24 35196 Omara h, t.rgoveč umivalnik \i marmorja v-e noceni naprodaj Liuhljans Mestni trg št. 13/11. 35200 Moderno spalnico še novo in nekaj oken prodam v Sodarski u'ici 2 35241 Orehov «<1ravib nudi dokler traja -vnih *enah Zahtevajte IHinudhe od tvrdk» Vilim Kohn i brat Glina, telefon št 5. Brzojavi »Kon« 84567 Kostanj lep, izbran jedilni, proda po najnižji ceni tvrdka Peter Setina. Radeče Zidanem mostu. 35169 1—2 pisar, prostora v nadstr.. išče v centru mesta Zumbulovid, Ljubljana, Aleksandrova cesta. 85246 y Prostor za oLrt ali -kladišče 4—4 oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86181 Gostilno vzamem takoj ali po dogovoru kjerkoli v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85212 fUHtčtonja Stanovanje t I ali ž sobama elektr razsvetljavo sredi Ljub ljane iščem * 1 novem brom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro • Mirno stanovanje* 84767 400 Din nagrade lobi tisti »ti preskrbi st*. novanje sebe io kuhinj« zakonu paru bre* otrok Sprejme tudi mesto bišnika Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Samostojen obrtnik* 84786 Svežih sliv za žsranje. nekaj ti*o? kilogramov proda Celestina Glavnik, Ljubljana. Poga čarjev trg 1. Telefon 2493 3520« Kostanj zdrav Din S.50 kg. postavno žel po»taja Sunja (Hrvatsko) pošljem po povzetiu od 25 ke dalje. Miio Grgu-rid. Sunja, Hrvatsko 35218 Stare uteži po 20 kg kupi v večjih množinah Lovro Rozman, specijaln* delavnica tehtnic. Ljubljana. Pred Prula. mi št 5 85069 Prešo za seno staro, rabljeno, dobro ohra-njeno, kupim. Ponudbe na poštni predal 19. 86131 77 2 zimski suknji ' za 8 let starega h čka poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35237 Damski plašč lep murml. prodam. Na. slov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 35242 Damski plašč črn. eleginten. za zimci, za damo srednje po tave. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35245 (J ! h Hoioiao Prigode porednega Bobija Vv»seia opičja zgodba. 58. Brž so prinesli veliko lestev, pristavili jo k hiši in eden izmed gasilcev ie prav oprezno splezal po njej na streho Tiho tiho se je približal opici..', pograbi) jo — hap! in nesrečni Bobi je bil že spet jetnik, prav nič mu ni. pomagalo, da se je drl, kakor bi ca devali iz bože! 69. Ro je bil dimnik rešen pokrova, se je gasilec z jetnik'- -od pazduho ponosno spu- -til na tla vrnila v rločinca Bi r •>rava se je zmagoslavno ti so nentegoma vlekli policijsko stražnico. Že rabl-enih vreč 1 milijon 90 1000 'o' ':h in 60 širokih, kupim Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 85182 Železno peč dobro ohranjeno, kupi posredovalnica Ogrinc, Miklošičeva cesta 28. 35243 Več stotisof Din investiram v rentabilno :>odjetje ločne ponudV na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kom-rcijalist* 36046 Akademik ki Študira v Franciji, prosi premožno osebo, da mu pomaga dovršiti univerzo — Denar povrne - hvaležnostjo in obrestmi Ponudbe na oglasni .oddelek »Jutra* pod šifro »Inženjer-geolog 24» 35183 Potrebujem 10.000 dinarjev za povečanje trgovine. Drago po dogovoru. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra« pod »November 15*. 35234 Kdo posodi gospodični 500 Din za dva meseca? Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Obresti*. 35258 IFi niso pripravno u vsako obrt, pro 'am z» 6" 000 Din — Anton Seljan. Radeče pri Zidanem mostu štev 65 84625 Stanovanje 3 sob, kuhinje, kopalnic« in pritiklin išče boljša, mir, na stranka brez otrok, s 1. ali 15 novembrom Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blizu centra*. 35164» Stanovanje soba in kufcinje, v ljubljanskem predmestju poceni oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 95198 Krasno stanovanje 3 »ob. kopalnice plin telefon, v predvojni hiši od. dam e 1. novembrom — Vt>-a«»ti v Krsnikovi n' " vrata 2. 85193 Stanovanje opremiiene »obe tn kuh'n!e takoi od^am na Krekovm trgu 10/U. 85218 Več stanovanj oddam * 1 novembrom 'n sicer- tri«ohno komfortno « pritiklinami oziroma dve eno in dvosobni v zad-už-vti hiši »Stan in Doma* — Tržaška cesta 28 Polzv« «e v tajništvu istotam. 3521« 500 dinarjev ali novo obleko dobi tisti ki mi preskrbi -tanovanje v me«tu. « sobo in kuhinjo — za krojača, ki gre tudi za hiSnika Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 85210 Dijaka srednjih šol, sprejmem v sredini mesta v vso oskrbo Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 35084 'j 01 Prazno sobo veCjo 'tudi dv«) S Olektl razsvetljavo is po»ehnim vhodem iW-E • 1 novm brom Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« ood Šifro • Mirna soba* 84768 Zračno sobo z električno razsvetljavo, v sredini me=t» oddam dvema gospodoma Naslov v ogl oddelku »Jutra* 34978 Solnčno sobo Bnaino oddam s 1 novembrom samo minemu bolj-šernu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 35134 Opremljeno sobo s S posteljama, posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam takoj dvema gospodoma. Naslov v ogL oddelkn »Jutra*. 85205 Boljšo gospodično sprejme mlada samostojna dama na stanovanje, event. • vso oskrbo Nemške ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lep dom* 35004 Prazno sobo podstrešno, s posebnim vhodom takoj oddam v Novem Vodmatu 62. 35225 Prehrano- Mleko za dojenčke domačih krav, oddam — Kolodvorska 17. 35250 Dvpiti Gospodična « lastno trgovino, Seli radi pomanjkanja znanja se tem potom seznaniti t značaj-nim' U> agilmm trgov, em ali drl uradnikom, v starosti ne pod 27 let — v p vrbo poznejše eventuelne lenitv*. Le resne ponudbe po možnosti s sliko na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Skupila harmonija*. 84984 Tarok Ptomo prepozno prejel. — Prosim, obnovite seetanek! O. 85117 Oprostite! PriSakovala a željo, da od. kritosrčBO spregovorim % Vami, ker Vas ni bilo, kadar določeno — si pozneje okem upala. — Ljubim . . 85163 Upanje V trdnem zaupanju vate in skorajšnjo rešitev te poljublja — Srček. 85165 KarsbergJ Usodna pomota! Pilite ponovno trpečemu na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Bor&aa*. 86171 Zakaj molčiš? željno pri-čaknjem Te ljubim. — M. 85162 Osamljeni gospodični drž uradnici, srednjih let, želita v »vrbo krajlanja zimskih večerov dopisovati z istotakimi gospodi Dopise s polnim naslovom na oelasni odelek »Jutra« pod »Dolgolas« is Kr*tkola«a». 85214 Gosp. J. žal, mi ni bilo mogoče priti v soboto 13/X cjutraj na sestanek. Pismo prepozno prejela. I. J. 85228 /i. / Hočem, da bodem končno elegantna. Pa oo ni težko. Vprašajte toimača za vsa vprašanja mode, a to ie naš modni katalt g za jecen in zimo 1928-1929 Na neštevflnib slikah prikazuje varn oo našo vedno komplet »rano izbiro vseh oblačilnih predmetov za dame, gospode in oifcroke. Imeti ta katalog, znači vedeti, kad ie moderno ta okusno ta vedeti, kje se vse to dobi v priznamo dobri kakovosti. Zahtevajte ta katalog 5iim preje, pošljemo ga radij brezplačno in brezo bvezno za Vas. Največja trgovska io izvozna trgovina v SHS. 1306eova ie bfla tista, kS je iMargaret nazadnje prestopila njen prag. Prijatelji gospe Fawcet-iteove so gostili lepe, mlade devojke z omamnim čajem. Vsakdo je vedel, da gospa Fawcetteova sama uživa mamila — in zdaj je IbfiJa tu in je brskala po mojem stanovanju! Izprva sem jo hotel prisiliti, da mi pove resnico. Toda pre- mlsKl sem se, ker ml je prišlo na um, da je za našo stvar bolj ugodno, če poizkusim razorožiti njen oaividni sum proti meni Naslonil sem se ob podboj, odkašljal se in jel napeto čakati, kaj poreče v svojo opravičbo. Bleda kakor smrt se je po bliskovo obrnila k meni in vikmila s pridušenim glasom: »Vi tukaj?« »Ljuba gospa Fawcetteova,« sem odvrnil z globokim poklo-norn, »res ljubeznivo je od vas, da ste prišli. Toda zdi se mi, da ste hudo radovedni.« Z eno roko se )e prijela za srce, z drugo se )e oprla na plisalno mizo. »Oh, kako ste me prestrašili. Kdaj, kdaj ste se vrnili?« »Pravkar,« sem odvrnil. »Mučno mi je, da sem vas presitra-59. Taiko presenečen sem, da vas vidim tu — in ne morem si pojasnili, kje bi bil moj sluga.« »Ne-vem,« je zajecljala. »Našla sem vrata stanovanja odprta tn sem vstopila, da vas poiščem. Toda nihče me ni sprejel.« »Prestara prijatelja sva,« sem dejal vljudno, »da bi se me smeli tako ustrašiti. Ali vam smem ponuditi kaj v osvežilo?« »Oh, to bi bilo zelo ljubeznivo z vaše strani,« je dejala in me boječe pogledala. »Ustrašila se pa nisem vas, ampak bolj položaja, v katerem ste me zasačili. Stopil sem h kredenci, nalil ji whžskyja s sodo in vprašal smehljaje se: »Pri čem sem vas pa zasačil?« Izpila je whisky na dušek in obraz ji je nekoliko zardel. Pokazal sem ji z roko, naj sede, ter prisedel k njej. »Istorfija, ki vam jo moram povedati, je že stara,« je pričela, »In sramujem se je zelo. To ie vzrok, da sem se tako prestrašila.« »Ne govorite več o +em,« sem rekel vljudno. »O, pa vendar moram,*-je vztrajala. »Drugače ne bi vedeli, kaj naj si mislite o meni. Kot mlado dekle sem bila zelo nervozna Znano vam utegne biti, da se nervoznost različno izraža. Pri meni je dosegla tako stopnjo, da sem si včasi nepremagljivo zaželela — lastnine drugih ljudi.« Pobesila je oči. »Kleptomanija?« Pokiimala je. »Mislila sem, da sera že ozdravljena,« je nadaljevala. »A ko sem bila tukaj sama — v stanovanju je bilo tako tiho — me je spet obšlo, da skoro nisem več vedela, kaj delam. Toda — vzela nisem ničesar!« je končala z dušečim se glasom, da bi zbudila moje sočutje. »Ali, draga,« sem odgovoril s prisrčnim nasmeškom, »saj ne bi bilo nič za to. če bi bili tudi kaj ✓zeli.« Oddahnila se je in rekla: »Oh — tako dobri ste — z menoj!« Tako govoreč je počasi vstala in me proseče pogledala: »Ali smem — ali smem — zdaj iti?« je vprašala resno. »Kakopak,« sem odvrnil, »če morate. A zakaj se vam tako mudi? Saj mi še niste povedal«, čemu ste prišli.« Spremil sem jo, ko je počasi krenila k vratom. Šele ko sem Jih odprl pred njo, je s pobešeno glavo zamrmrala: »Ali niste uganili?« Rahlo sem vzel njeno roiko v, svojo in jo stisnil. »Tedaj vam pač še nii treba iti,« sem jo poprosil, »ostanite še.« Izdrla mi je roko. »Ne, ne, zdaj ne. Tako ste me prestrašili Cisto sem —« »Tedaj morda drugič! sem rekel zaklinjajoče. Pozvonila je dvigalu. Molče sva stala drug zraven drugega in Čakala. Preden je stopila v dvigalo, me je pomembno pogledala in zamrmrala: »Morda!« SOLfl JEZIKOV METODA BERLITZ Kralja Petra trg 81. Ponovno in izrefino opozarjamo aa to, (Sa 60 naSi profesorji za francoščino ROJENI FRANCOZI, za nemščino ROJENI NEMCI, za Italijanščino ROJENI ŠVICARSKI ITALIJANI, za angleščino ROJENI ANGLEŽI, i t. d. za srbohrvaščino, ruščino, ...... Gojenec SLIŠI pri lekciji FRANCOZA, NEMCA, ITALIJANA, ANGLEŽA in odgovarja z izgovorom in naglasom FRANCOZA, NEMCA, ITALIJANA, ANGLEŽA. — Uči se strogo po načelih Berlitzove metode, t. J. brez vsakega napora, kakor se je kot otrok učil materinega jezika. BV NOVI TEČAJI v vseh Jezikih se pričnejo tekom tega tedna. — Kdor se zanje zanima, raj se oglasi v teJcočem tedna med 10.—12. predp. ter med 2. pop. in 8. zvečer na: Kralja Petra trgu 8/1.. Ljubljana. MBD akacij v konvah od 5, 10, 25 — 30 kg se dobi v vsaki količini pri 1218C Nikoli J. Čupčicu NOVI SAD, Žitni trg 20 Tel. 20—08 Brzojavi l(Hamor", Novi Sad Iiia vapi? Jata a. L M Ma išče večje Število 12151 za potniške in tovorne vozove •»»»t« »»«»imii»»»»»»»»»««t»«»M«n>i«M««»««w«««m«»t»» MIZARJEV Lovske puške flobert puške, browninge, pištole za strašenje psov. Samokrese, topiče, sitega lovskih in ribiških potrebščin ter umetaln' F. K. KAISER. nuškar. Liubliana. Selenbureova ulica št 6 Vzemite pristna Gillette-rezila seboj na potovanje Britje s pristnim Gillette-rezilom je prihranek na času, ker je priprosto od-smukanje brade. Za britkoostro rezilo je vseeno, če je brada mahka ali trda, ker je lahko in gladko posname. Vzrok temu brezhibnemu učinku: Gillette uporablja najdražje vlačno elastično specijalno jeklo, ter se po našem patentu jako skrbno kali in brusi. D« Laz« ovitke (BO rezil), celota« »vitke (10 rezfl), Bt pol zavitke (5 rezil) dobit« ▼ vseh zadevnih trgovinah. Vsako pristno Gillette-rezllo taa vtisnjeno :cle zaščitno znamko: w amgj^tttfc u. s. * tatomti ms worl0 ove* GILLETTE S A F E T Y RAZOR C O. Agilnemu potniku Je oddati prodajo velikega konzumnega predmeta Špecerijske stroke za mariborsko oDlast. Provizija ali fiksum po dogovoru. Ponudbe z referencami in curri-culum vitae na uoravo „Jutra* pod šifro ^Provizija ali fiksum8. 1217? Orticpinalncr fUWbaritt~t>aTent~bnašnv 7-9- CN Razglas d dražbi loua. Lov krajevne občine Srednja! vas v - Bohinju se bo oddal za dobo od 1. no-ivembra 1928 do 31. marca 1933 po jav-;-ni dražbi y zakup v uradu sresitega ' poglavarja' v Radovljici k soboto 20. , oktobra ob 9. uri. i. Zakupni in dražbeni pogoji so pri i istem uradu na vpogled ob običajnih L Uradnih urah. 1 | Županstvo Srednja vas v Bohinju dne 13. oktobra 1928. nije jeftirvor ali je kpuh i pecivo iz njega nenadkriljivo/ T® 5,fBf!»','¥;'<1 "i"'--:"? 'M.'', i,:-'' . ".<: :— .'ki FelixToman kamnoseški moister Ljubljana Reslieva cesta Stev 30 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in gra nita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mob.Iije \ P° % najnižjih cenah, 183 Potrti globoke žalosti j*avljamo vsem sorodnikom prjateljem in znancem pretužno vest, da je Vsegamogočni poklical K sebi našo zlato mamico, staro mamico, teto, taščo, gospo Marijo Prijatelj trgovčeva vdova po dolgi, mučni bolezni, prevideno s toiažili sv. vere v 68 letu starosti. Pogreb nepozabne se vrši v torek, dne 16. oktobra 1928 ob 9. uri dopoldne. Tržišče, 15. oktobra 1928. Žalujoče rodbine Prijatelj — Omahen. 12198 Neka lepa plesalka v Haller-reviji. Foto: E. Schneider, Berlin. Vitka linija je zmagala Odvečne plasti maščobe preprečujejo obtok krvi, izmeno vlage io funkcioniranje celokupnega organizma. Odstranimo torej odvečno mast in iščimo zopet vittoo linijo! To pripomnijo moremo dandanes čuti tisočkrat od vseb strani, ne da bi se dosedaj vedelo, kako se najuspešnejše odpravi nepotrebna plast maščobe. Od!kar pa je izšla v prometu LEICHNER 10.1 kopelj za slabljenje Je na tisoče in tisoče ljudi spoznalo na lastnem telesu izredno delovanje tetga kozmetičnega sredstva. Leichner kopelj za slabljenje je tudi najideatoejša lepotna kopelj, ker učhu kožo belo in nežno in odstrani vso nečistost na koži. — Cena 30 Din — za kopelji. — Dobiva se povsod. Nabavite si torej za poskus nekolško kopelji in uspeti vam bo dal povod, da boste isto še vnaprej vporabljati in izvršili kuro 20 kopelji. L. LEICHNER, BERLIN, Schutzenstrasse Nr. 31. Generalno zastopstvo: HELLER IN VAŽONY, VELIKA KIKINDA. 162 m2 kurilne ploskve, 10 atm. pritiska, leto gradnje 1913, ra i ustavitve cbrata ugodna na prodaj. Vprašati na f9Hamag" d. z o. z. LJUBUmN*«, Dunaj «ka c 7 5 12199 Ksilolitni tlak polaga vlMaterlJatM Dunajska cesta 36 224a 12183 Obilna LJubljana Mestni jogr«-t>a tsven Angela Bardorfer roj. Luk.riš, trgovka v LJubljani, naznanja tužno vest, da je njena iskreuoljubljena sestra, gospodična Vera Luknis v soboto, dne 13. t. m. po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokoj niče bo v torek, dne 16. t m ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne IS. oktobra 1928. S* jjffltefr. ftteSjgjjfr flffAMfr llŽMf-g*.,fcei»ggji-aJ|